 |
| Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta. |
Ponoči smo dobro spali. Lepo se je ohladilo in pokril sem se celo s tanko odejico. Verjetno je še nekajkrat deževalo, a jaz tega ne vem, saj sam spal. Še tega nisem slišal, kdaj je odplula turistična ladja, ki je bila zasidrana zraven nas.
Smo pa zjutraj ugotovili, da tista jadrnica na obali ni bila edina drama v Lovištu včeraj. Kar nekaj čolnov vleče naokrog po zalivu male gumenjake. Če to ni nova moda v Lovištu, potem jih je očitno nevihta razmetala naokrog in jih sedaj pobirajo in vračajo lastnikom. En hud večji tender pa se dolgo mota na istem mestu. Kmalu se mu pridruži še lesen čoln nekega domačina. Nekaj so morali izgubiti. Kmalu postane jasno: iščejo sidro z verigo in s pomočjo potapljača ga tudi najdejo.
Čez čas pripluje konkretna jahta, ki je bila včeraj sidrana v zalivu. Taka, resna s profesionalno posadko v uniformah. Vrv zavežejo na konec verige in jo začno vleči v barko. Videti je, da so včeraj v neurju drseli in so morali odvreči sidro z verigo, da so rešili jahto. Medtem je izginil tudi rešilni splav, ki ga je posadka jadrnice pustila kar v gozdičku ob plaži in kmalu jih vidimo, da zapuščajo zaliv. Verjetno so oni vzeli svoj splav, barka pa očitno še plava na vodi.
Tudi mi izplujemo, saj smo že dva dni tukaj. Do Korčule bomo že prišli, čeprav še vedno piha jugo. Prav lepo jadramo z glavnim jadrom na drugi krajšavi in viharnim flokom. Ustavimo se za kopanje v zalivu Raćišče na Korčuli.
Zaliv mi ni všeč za sidranje, saj je voda precej globoka, a za kratek postanek bo že nekako. Začne se operacija 'oddaja smeti', ker na obali opazimo veliko kanto. Dva člana posadke se s suoom odpeljeta oddat smeti v relativno lepem sončnem vremenu. A kmalu se pooblači in začne deževati. Supovca se najprej zabavata, a ko potegne veter, se začne resno plavanje. V minuti ali dveh imamo čez 30 vozlov vetra. Nekaj metrov razdalje do barke postane resen izziv, a sta oba dobra plavalca. Za povrh nam še sidro ne drži. Čeprav sem dal dovolj verige za dnevni postanek in za silo zategnil (bolj, kot zateguje večina, a manj, kot bi zategnil za sidranje za čez noč), nam je sidro popustilo.
Ko je vsa posadka na krovu in sup privezan dvignemo sidro. Takrat postane tudi jasno, zakaj smo drseli. Na dnu je gosto rastlinje v zelo mehkem blatu. Ko smo zategnili, so korenine z blatom držale barko, a ko je prihrumela nevihtica s sunki čez 30 vozlov, smo nekajkrat zanihali in očitno so bili sunki premočni in so strgali korenine. Rastlinje pa je tako zabasalo sidro, da se ni moglo več dobro vkopati. Zato smo se ob vsakem sunku pomikali nazaj.
Dobro nam je opralo barko, saj je lilo, kot iz škafa. Prej smo namreč orcali in smo dobili nekaj morja na krov. Eni pravijo, da je bilo tudi nekaj toče, jaz je nisem videl. Kakor hitro je nevihta prišla, tako hitro je ni bilo več. Odmotorirali smo mimo mesta Korčula in sidrali pred samostanom na otočku Badija. Eni smo odveslali smo na sprehod po otočku, eni so medtem naredili odlično večerjo.
Vreme se je povsem umirilo in večer je bil spokojen.
Danes smo prepluli skupaj 12 nmi in doživeli različne vrste vremena. Vetra od 0 do 33 vozlov, in sicer z raznih smeri, dež in sonce. Na motorju smo pridelali dve uri.
| < Lovišče - nevihta | Badija - Šipanska luka > |
Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron
