Heron: Stupin

Podrobnosti: Objavljeno: 12 Oktober 2022

Zadnje iz eTrgovine

30.00€

Knjiga »Z jadrnico čez Arktiko« je četrta knjiga Mirana Tepeša, ki je doslej že trikrat objadral svet. Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre na Jadranskem morju preko Atlantskega oceana do Kanade in Grenlandije. V osrednjem delu so opisane dogodivščine z jadranja čez Arktiko po Severozahodnem prehodu od Grenlandije med kanadskimi arktičnimi otoki in okoli Aljaske do Tihega oceana. V zadnjem delu pa so opisane dogodivščine med jadranjem čez Beringovo morje, čez Aljaški zaliv in po Britanski Kolumbiji.

»Arktika je morska pokrajina s številnimi otoki. Led na morju se je nad Severno Ameriko v zadnjih desetletjih večino poletij za nekaj tednov dovolj umaknil ali razredčil, da je bilo z izjemo treh let Arktiko mogoče prejadrati, a ne na lahek način, zato je jadranje čez Arktiko zame postalo izziv.« – Miran Tepeš

Arktika je območje na severu zemeljske oble, ki obdaja severni zemljepisni tečaj in leži nad severnim tečajnikom. Večino leta, marsikje pa vseskozi, je to območje prekrito z ledom in snegom.

Statistiko o plovbi čez Arktiko vodi “Scott Polar Research Institute, University of Cambridge”, Velika Britanija. Do leta 2024 je Severozahodni prehod med Atlantikom in Pacifikom, v eno ali drugo smer, preplulo 393 plovil vseh vrst, od ledolomilcev in različnih velikih motornih ladij do jadrnic. Skokica 3 je prvo slovensko plovilo, ki je prejadralo ali preplulo Severozahodni prehod.

Miran Tepeš - Z jadrnico čez Arktiko

Heron, Rogoznica, Stupin

Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.

Sidrišče v Rogoznici se je dobro izkazalo. Vala ni bilo praktično nič, jugo pa vseeno kar dobro vleče.

Za nekaj ur sem prižgal instrumente in nameril največ 28 vozlov vetra, večinoma pa ga je bilo med 15 in 20. To je kar občutno manj, kot je napovedano izven zaliva, kako pa je zunaj, pa ne vem, saj se od tule ne vidi prav nič. Po VHFu poslušam opozorila o 'jakom, mjestimice olujnom jugu'. Tole tukaj je še zelo daleč od 'olujnog'. Hribčki jugo tule malo obrnejo, tako da piha iz vzhoda. Na vzhod je zaliva še za 0,4 milje, kar je premalo, da bi se razvil kak omembe vreden val.

Lili je šla kljub vetru v vodo in je prišla nazaj prijetno presenečena nad vsem, kar je videla in poslikava pod vodo. Debelo uro je ni bilo in če je ne bi videl bi me že resno skrbelo. Jaz sem svoje kopanje omejil na higienski minimum. Sem se pa odločil, da grem malo veslat. Ja, vetra je okrog 20 vozlov, ampak me zanima, če bo šlo.

In gre. Zlahka. Proti vetru gre prav lepo., le vesla je bolje obrnit vodoravno, ko jih neseš nazaj - tako, kot to delajo tekmovalci. Jih veter manj zaustavlja. Prečno na veter pa je malo manj optimalno, saj sem poškropljen vsakič, ko dvignem vesla iz vode. Odveslam navzgor po zalivu, odnesem smeti in grem v trgovino kupit nekaj sadja. Nisem si natikal maske, prodajalka pa mi ni nič rekla, svojo masko je itak imela na bradi in ne na nosu.

Kraj (Stupin) me ni ravno navdušil. Par vikendov in nekaj apartmajev. To je vse. Center dogajanja je 'Gricko fastfood', kiosk na plaži, kjer dobro opečeni možakarji žulijo svoje pivo, medtem, ko se njihove boljše polovice pražijo na plaži, otroci pa vreščijo v vodi. Tik ob plaži je speljana cesta, kjer so parkirani njihovi avtomobili.

Res sem vesel, da imam jadrnico. Včasih je treba na kopno, da znaš cenit, kar imaš. Nekaj hiš je zapuščenih, delno z razbitimi okni ali zazidanimi vrati. Glede na to, da je bila Rogoznica včasih vojaško oporišče JLA je prav možno, da so to srbske hiše, kamor se lastniki (če so še živi) ne morejo vrniti. Nekaj hiš pa kaže na dobro gmotno stanje lastnikov. Nov marmor, dragocen les, nerjaveče jeklo, zatemnjena stekla in nepogrešljiv Mercedes pod nadstreškom (seveda z zagrebško registracijo) kaže na to, kdo so zmagovalci.

Zvečer pa drama (no, ja majčkeno). Že v poltemi pridrajsa ena jadrnica s polno hitrostjo (in brez luči) in izgleda, da bodo sidrali pred nas. Oh, ne. Pa si premislijo. On za krmilom, ona spredaj na sidru. Cikcakata po zalivu s sidrom, ki jim binglja v vodo in iščeta, kjer bi sidrala. Poizkusita sidrat najmanj petkrat, pa vedno drsita. Po najini oceni sta dala verige mogoče za dve globini in to pri 20 vozlih vetra. Kar kako uro traja vse skupaj preden se končno nekje zatakneta in obstaneta. Na srečo sta za nama.

V tem delu zaliva nas je sedaj 6 bark, čez dan smo bili le trije. Zdi se mi zelo malo, glede na to, da je sidrišče zelo dobro zaščiteno, prostora pa je za 30 bark ali več. Verjetno so vsi čarteraši po marinah.

Ocena dneva: Še en lep počitniški dan. Voda je še topla in čista, pa še vremensko napoved so malo popravili. Jutrišnji dež so preklicali, temperature pa se ne bodo spustile tako nizko, kot so grozili. Včeraj so napovedovali najvišje dnevne temperature do 20°C. Zdajle imamo 29, padle pa bodo mogoče na 25. Bolje tako. Aha: vse podvodne in 99% nadvodnih slik slika Lili in mi jih da na ključku, da dnevnik ni brez slik.

Heron, Rogoznica, Stupin