 |
| Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta. |
V zalivu Stari Trogir sva bila verjetno dovolj zaščitena pred prihajajočim jugom za danes, a napovedujejo, da se bo pozneje okrepil na 35 vozlov s sunki čez 40, kar pa je že 8 Bf.
V takem pa ne bi tvegal biti v zalivu, ki je sicer z jugovzhoda zaprt, a je povsem odprt na jugozahod. Raje se zavlečem v Rogoznico, kjer je zaliv tako zaprt, da v nobeno stran ne vidiš odprtega morja. Seveda ne v marino Rogoznica, ampak na sidro v vzhodni krak, pri kraju Stupin (ogled lokacije na karti).
Zjutraj se precej plovil zamenja, še preden spijeva kavo in se v miru skopava. Eni vstajajo zgodaj in potem motorirajo, ker še ni vetra. Midva sva počakala, da napovedani jugo zapiha dovolj, da gosposko v polkrmo odpeljeva samo s flokom tistih dobrih 7 nmi, a ne preveč, da bi se razvili valovi. Tokrat sva zadela timing v piko.
Zanimiva pa mi je struktura plovil, ki se je v Jadranu v nekaj letih povsem spremenila. Na sidrišču je več katamaranov kot enotrupcev in motornjakov skupaj. Tega še pred nekaj leti v teh koncih ni bilo. Pa to niso male barke. Dobrih 40 ali 50 čevljev v dolžino in čez je sedaj norma za katamarane. Imajo hidravlične platforme, ki v vodo spustijo dingija, dingi ima volan, dingi ima motor, ki zlahka vleče smučarja ali tubo, pa cel kup robe imajo s seboj. Tudi motorni supi in supi na foilu niso več redki. Nekateri vlečejo jet za sabo, eden je imel celo malo jadrnico. Vse bolj so tile veliki katamarani podobni superjahtam, ki tudi razvlečejo svoje igrače za sabo, ko se zasidrajo.
Velikost bark se z leti nenehno povečuje, njihovo število tudi, velikost morja pa žal ostaja enaka. Jadran je že zdavnaj preveč poln navtike. Že leta se izogibam najboljšim lokacijam, ker so tipično prepolne in raje iščem tretjerazredne zalive, kjer ni take gneče in kjer ni koncesij ali naravnih parkov, kjer bi ti drago še enkrat prodali tisto isto morje, za katerega si že plačal plovno dovoljenje in turistično takso.
S sidriščem v Rogoznici sva zadovoljna. Voda je precej bolj čista, kot sem pričakoval glede na zaprtost zaliva in velikega števila hiš v okolici, pa še vse hotele in marino.
Vala ne pričakujem kaj dosti, koliko pa bo bližnji hribček ustavil veter, bomo pa videli, ko bo resno zapihalo. Dno je peščeno, piše na karti, meni se zdi mešanica peska in blata, vsekakor je dno take vrste, da sidro drži dobro.
Danes sva v pričakovanju poslabšanja vremena še posebej dobro zategnila sidro.
Preplula sva slabih 8 milj. Vetra je bilo od jutranje bonace do 19 vozlov (true), ko se je jugo že dvignil. Okrepitev juga je bila napovedana. Na sidru ga je bilo 11 vozlov, se pravi, da hribček verjetno nekaj vetra zaustavi.
| < Stari Trogir | Stupin > |
Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron
