Pot od Santa Marte do Cartagene ni bila nič kaj prijetna. Prvih deset navtičnih milj je bilo zelo malo vetra, nato pa se je celo popolnoma umiril. Ko smo pluli mimo Barranquille, pa je postala plovba nadvse nevarna. Mesto Barranquilla je največje mesto in tretje največje pristanišče na Karibski obali. Med prvo in drugo svetovno vojno in takoj potem je bila Barranquilla vstopno pristanišče za priseljence iz Evrope. Mesto leži ob delti reke Magdalene, ki je z dolžino 1612 km največji rečni sistem severnih Andov. Izvira na jugu Kolumbije in se izliva v Karibsko morje v zalivu Bocas de Cenezia. Reko je 1. aprila 1501 odkril in jo poimenoval Rodrigo de Bastidas, španski konkvistador in raziskovalec, ki je kartiral severno obalo Južne Amerike, odkril Panamo in ustanovil mesto Santa Marta. Španski konkvistadorji so uporabljali reko za napredovanje v divjo in gorato notranjost.
Mesto Barranquille imenujejo tudi »Zlata vrata Kolumbije« (špansko La Puerta de Oro de Colombia), menda zato, ker je zelo moderno in tudi industrijsko zelo razvito. A plovba mimo mesta je bila bolj podobna plovbi mimo kakšnega razdejanega mesta.
Reka Margerita je namreč v njenem ustju Bocas de Cenezia v morje odložila ogromne količine trave, grmovja in dreves. Kot da bi plul po travnikih in podrtih gozdovih. Veliko srečo sem imel, da nisem ponoči zadel ob kakšen hlod. Res da je barka železna, tudi obala je blizu, pa vendarle je bila plovba nadvse naporna. Da bi se izognil vsej tej navlaki v morju, bi moral pluti 50 nmi od obale, čeprav bi s tem izgubili en dan, kar sicer ne bi bil problem, če bi pihalo. Vetra pa ni bilo čisto nič, zato smo pluli na motor. Do Cartagene je bilo samo še 60 nmi, vremenska napoved pa vetra ni obetala. Zato sem se odločil za kratek postanek v zalivu Puerto Valero, da si po naporni nočni plovbi malo odpočijemo in počakamo na morebitni veter.
| < Zaliv San Blas | Cartagena > |
 |
Knjiga: Neglede na vse Po mojem brodolomu sem ob neizmerni bolečini izgube, obupa, žalosti in poraza zelo dobro vedel, da sem šel predaleč. Moja jadrnica je potonila na dno Atlantika, z njo so potonile tudi moje sanje obpluti svet. Pa mi je dal Neptun še eno možnost... Knjigo lahko naročite na tej povezavi. |
 |
Knjiga: 10 m svobode Knjiga 10 m svobode je prvenec jadralca Walterja Terška. Svojo jadralsko pot je strnil v knjigo in jo opremil s številnimi še neobjavljenimi fotografijami in podrobnostmi njegove izjemne poti. Knjigo lahko naročite na tej povezavi. |
| Walter Teršek | |
 |
Walter Teršek (28) je eden izmed tistih jadralcev, ki ni bil rojen ob morju, ampak na Gorenjskem – tam pod hribi. Na morju se je vedno spraševal, kaj leži za tistim polotokom, za tistim otokom in kaj je pravzaprav za tistim obzorjem. Že kot otrok si je želel imeti svojo barko. Kot najmlajši otrok v družini je jadral po Jadranu s staršema ter bratom in sestro. Po palubi jadrnic je »puzal« že pri osmih mesecih. Na komaj 7 m dolgi jadrnici so prejadrali ves Jadran. Že kot otrok je strmel v obzorje in si obljubil, da nekega dne odjadra sam tja za obzorje. Osemnajst let kasneje se je njegovo življenje spremenilo. Kupil je svojo prvo barko Y33, ki je bila privezana v Puli. In tu se prične njegova dogodivščina. |
Besedilo in fotografije: Walter Teršek
