Med zalivom Admiralty in naslednjim velikim zalivom Prince Regent Inlet je bilo spet šestdeset milj razdalje do mirnejšega morja za rtom Cape York na severu polotoka Brodeur. Razmere na morju so bile še vedno čisto obvladljive in v skladu s 30 do 35 vozli vzhodnika v vremenskih napovedih. Odločili smo se, da jadramo naprej. Nekaj je k temu pripomoglo tudi dejstvo, da bi zavoj v levo pomenil zavoj v slepo ulico, kjer bi morali potem počakati štiri dni do sobote, ko so napovedi obetale, da se bo viharno vreme v Lancastru umirilo.
Po nekaj urah, ko smo prejadrali dobrih dvajset milj širok vhod v zaliv Admiralty in se približali polotoku Brodeur, se je veter okrepil na štirideset vozlov. Genovo smo skrajšali na pet kvadratnih metrov in s pomočjo avtopilota še naprej uspešno vijugali med vse večjimi valovi. Na barki imam tudi viharni flok, a je močno navita genova čisto dobro kljubovala viharnemu vetru in še vedno smo imeli sedem vozlov hitrosti, da nas valovi od zadaj niso preveč napadali.
Po petih urah viharnega jadranja se je vzhodnik začel umirjati in se spustil pod štirideset vozlov, da smo se lahko nekoliko sprostili. Olajšanje je trajalo le kakšno uro, ko se je vzhodnik pred rtom York znova okrepil nad štirideset vozlov, posamezni sunki vetra so presegali petdeset vozlov hitrosti in za nameček se je spet pojavila megla in srečali smo se z nasprotnim tokom, ki je dvignil in zaostril valove, ki so nas prehitevali od zadaj.
Prijadrali smo v pospeševalno vetrovno območje pri rtu ob robu kopnega, kjer se veter okrepi, kadar so hribi na rtu dovolj visoki. Računal sem, da bo to trajalo uro ali dve, pa je trajalo štiri. Tesnoba se mi je prikradla za ovratnik in verjetno je bilo tako tudi pri Dušanu in Alešu, a ju raje nisem vprašal, temveč sem se delal, da je vse v redu in da je to nekaj normalnega, kar občasno doživiš na morju. Opazoval sem valove, jambor, jadro, predvsem pa nadzoroval avtopilota. Vse je delovalo v redu in Skokica nas ni pustila na cedilu. Za vsak primer smo le zaprli vhodna vrata, da nas ne bi spet presenetil in notranjosti barke zalil kakšen val, kot se nam je to zgodilo na začetku Atlantika jugozahodno od Portugalske.
Po treh urah smo zjutraj za rtom York prišli iz pospeševalne cone, veter se je začel umirjati, mi pa smo zavili v levo, v mirnejše vode zaliva Prince Regent. Na oddaljenosti nekaj milj smo sledili obali polotoka Brodeur in počasi zavijali proti jugu. Zdaj smo si končno lahko oddahnili, megla je izpuhtela, zjasnilo se je.
Dopoldne smo s petnajstimi vozli severovzhodnika lahkotno jadrali ob obali in se sredi dneva pri zalivu Port Bowen odločili za krajši postanek, da bi si pripravili kosilo in se malo sprehodili po obali. Sidro smo spustili ob lepi prodnati plaži v zavetju manjšega rta. Pospravili smo barko, nekaj pojedli, Aleš in Dušan sta se celo okopala v tri stopinje mrzli vodi, ko pa sem želel dati čoln v vodo, da bi se sprehodil po kopnem, je krepko zapihalo z jugovzhoda, sidro je popustilo in začelo nas je odnašati na odprto morje. Lepa reč, če bi se to zgodilo dvajset minut pozneje, bi moral krepko veslati, da bi ujel barko. Barka nam ne bi pobegnila, saj se je Aleš odločil, da ne gre na obalo, ker se zaradi nevarnosti srečanja s severnimi medvedi boljše počuti na barki kot na kopnem. V vodniku je skorajda na vsaki strani napisano, da se je na obali treba paziti severnih medvedov, vendar ta teden nismo videli še nobenega.
| < Lancaster Sound 1 | Zadnje srečanje z ledom 1.del > |
| Knjige Mirana Tepeša o dosedanjih podvigih | |||
 |
 |
 |
 |
| Proti soncu Naš legendarni skakalec in jadralec Miran Tepeš se je v začetku novembra vrnil s svojega drugega potovanja okoli sveta. Celotno pot je preplul v dveh etapah. Prva se je pričela v Izoli v letu 2010. Po spletu okoliščin se je popotovanje po svetu zasukalo drugače, kot je to sprva načrtoval, |
Z vetrom Mnogi jadralci, ki prvič objadrajo svet, po vrnitvi izjavijo, da so na poti našli samega sebe, Miran Tepeš pa ima bolj zanimiv odgovor: " Na poti nisem našel samega sebe, ker se tudi nisem iskal, sem pa zato videl veliko morja in nekaj zanimivih dežel." Na poti okoli sveta je preplul kar 26.541 navtičnih milj. |
Veliki trije Knjiga Veliki trije je že tretji jadralski potopis Mirana Tepeša. V njej je opisano jadranje mimo znamenitih treh južnih rtov: rta Horn, rta Leeuwin in Rta dobrega upanja, jadranje čez južni Pacifik od Francoske Polinezije do Čila, jadranje do in okoli Avstralije ter Tasmanije in samostojno jadranje čez Indijski ocean. |
Z jadrnico čez Arktiko Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre ... |
| Miran Tepeš | |
 |
Miran Tepeš bo letos poskusil izpeljati podvig, ki ga je do sedaj uspelo izvesti le redkim jadralcem na svetu. Iz Atlantika namerava zapluti v Tihi ocean skozi prehod imenovan Severozahodni prehod. Prehod je plovna pot skozi Arktični ocean vzdolž obale Severne Amerike. Prehod je večino leta zamrznjen in ga je možno prepluti le v redkih poletnih obdobjih, ko se arktični led stopi oziroma pomakne dovolj severno, da je plovba možna. |
Miran Tepeš pluje z litijevimi baterijami BlueCell.
Na krovu ima tri bateriji Bluecell 100Ah12V s kapaciteto 3x100 Ah, ki tehtajo zgolj po 12 kg in imajo življenjsko dobo 3000 ciklov - globokih praznjenj.
Besedilo in fotografije: Miran Tepeš
