Zjutraj so nas na čolnu prišli pozdravit z barke Ugly Betty in izmenjali smo si nekaj vtisov in informacij z dosedanje poti po arktičnem severu Kanade. Aleš jim je dal nekaj večjih kosov ribjega mesa, ki smo jih dobili z Admirala Bellinghausna. Za nas je bilo estonsko ribje darilo preobilno in rib ne bi mogli pojesti, kanadska posadka Ugly Betty pa jih je bila vesela.
Vremenska napoved nam je za naslednje tri dni obetala zmeren zahodnik, ki je bil idealen za pot proti 230 milj oddaljenemu jugovzhodu otoka Victoria. Veter se je držal napovedi in se zjutraj pojavil na našem sidrišču, zato smo kmalu zapustili zaliv, na katerega obalah je bilo poleg inuitskega lovskega tabora še vedno mogoče videti tudi severne medvede. Dvignili smo sidro in s polnimi jadri odjadrali proti jugojugozahodu.
Cel dan in večino noči smo v megli, soncu in dežju v po aprilsko spremenljivem vremenu z desetimi do 25 vozli zahodnika živahno jadrali proti jugu. Tam je bilo na včerajšnji karti ledu severno od otoka King William mogoče videti eno manjše polje razredčenega morskega ledu, pred prelivom Victoria pa še eno večje polje strnjenega ledu, ki ga je zahodnik premikal proti sredini preliva. Kurz sem nastavil na sredino med obe polji ledu.
Jesen se bliža in prvič po dolgem času se je ponoči za tri ure tudi zares znočilo, pojavljati se je začela megla, zato smo pospravili glavno jadro, skrajšali genovo in s tem dovolj upočasnili barko, da trčenje s kakšnim kosom ledu, ki bi ga spregledali, za barko ne bi bilo usodno. V daljavi se je v temi dalo sicer slutiti večje kose ledu, manjše pa si ob polni hitrosti jadranja težko videl pravočasno. Po nekaj urah se je dovolj zdanilo, da smo spet dvignili jadra in pospešili naše popotovanje. Zjutraj smo v prelivu Victoria na oddaljenosti nekaj milj pluli ob robu pasu strnjenega ledu, dokler ga po nekaj urah nismo pustili za seboj. V nadaljevanju naše poti med arktičnimi otoki na kanadskih kartah ni bilo več videti nobenega ledu in ga do konca septembra tudi ni več pričakovati.
V prelivu Victoria smo naleteli na zmedeno morje z navzkrižnimi valovi in protitokom, ki nas je ob nasprotnih valovih še dodatno upočasnjeval. Do večera drugega dne smo prijadrali na jugovzhod otoka Victoria, ki je na tem koncu zelo nizek in smo ga zagledali šele na razdalji nekaj milj. Za preko noči smo Skokico zasidrali v plitvem zalivu pri rtu Kean Point, ker pa je bila obala visoka le morda meter ali dva, nam zaliv ni nudil zaščite pred okrepljenim zahodnikom, ki je celo noč veselo žvižgal med priponami in vrvmi na jamboru.
Naslednja dva dni smo se zabavali s športnim jadranjem proti okrepljenemu zahodnemu vetru in valovom. Le počasi smo napredovali in križarili ob južni obali Victorie proti zahodu. Skokica se je neprestano zaletavala v metrske strme valove, ki so se prelivali čez palubo. Vmes smo se v plitvih zalivih ob obali nekajkrat ustavili, ali za kosilo ali za nočni počitek in proti zahodu napredovali le po dobrih petdeset milj na dan. Ker je bila obala vseskozi zelo nizka, smo se šalili, da je videti, kot da bi jadrali ob palačinki.
Tretji dan smo končno prijadrali do zaliva in mesteca Cambridge Bay, kjer smo srečali večjo ladjo kanadske obalne straže. Preko radijske postaje so želeli naše podatke o posadki, barki in načrtu plovbe, pozneje preko maila pa še dokumente in spisek opreme. V odgovor smo zvečer od obalnih stražarjev dobili »čebelico«, saj so nas pohvalili, da imamo barko dobro opremljeno za jadranje po arktičnih vodah in nam zaželeli srečno plovbo:
NORDREG IQALUIT 231132UTC AUG 2023
Skipper S/V SKOKICA III/S5Z2640
Good morning Miran,
Thank you for the reply and all the information, it appears your vessel and crew are very well prepared for this voyage, much appreciated. As well, thank you for checking in with local authorities.
We have VHF coverage in the Cambridge Bay area as you are aware from our conversation last night, however the next area of VHF coverage is not until approaching Tuktoyaktuk. We will monitor your voyage for situational awareness.
Please do not hesitate to reach out for any information or assistance.
Safe sailing!
Regards,
MCTS Iqaluit/VFF and NORDREG Canada
Canadian Coast Guard
< Lancaster Sound 2 | Zadnje srečanje z ledom 1.del > |
Miran Tepeš | |
Miran Tepeš bo letos poskusil izpeljati podvig, ki ga je do sedaj uspelo izvesti le redkim jadralcem na svetu. Iz Atlantika namerava zapluti v Tihi ocean skozi prehod imenovan Severozahodni prehod. Prehod je plovna pot skozi Arktični ocean vzdolž obale Severne Amerike. Prehod je večino leta zamrznjen in ga je možno prepluti le v redkih poletnih obdobjih, ko se arktični led stopi oziroma pomakne dovolj severno, da je plovba možna. |
Miran Tepeš pluje z litijevimi baterijami BlueCell.
Na krovu ima tri bateriji Bluecell 100Ah12V s kapaciteto 3x100 Ah, ki tehtajo zgolj po 12 kg in imajo življenjsko dobo 3000 ciklov - globokih praznjenj.
Besedilo in fotografije: Miran Tepeš