Ponoči sem med svojim dežurstvom na viharnem sidrišču pregledoval vremenske karte in modele na internetnih straneh in videl, da bo viharni vzhodnik v širokem kanalu Lancaster Soundu sredi dneva za kakšnih deset ur oslabel na dvajset vozlov, preden se bo zvečer spet vrnil s štiridesetimi. Mi bomo za 130 milj dolgo pot po Lancastru potrebovali vsaj dvajset ur. Teh 40 vozlov viharnega vzhodnika bo potem vztrajalo do sobote, kar je pomenilo še štiri dni čakanja na sidrišču v Tay Bay-u. Na tem sidrišču, ki je na koncu ledeniške doline, ki poteka proti vzhodu, zagotovo ne bomo ostali, temveč se bomo preselili na kakšno bolj zavetrno mesto ob obali. V glavi sem preigraval možnosti, da kam lahko pridemo v desetih urah in kam na poti se lahko skrijemo, če bi bile razmere v prelivu prehude. Alternativa je bila 80 milj oddaljeni Artic Bay v zalivu Admiralty za šestdeset milj oddaljenim naslednjim rtom. Tam je čakalo nekaj bark, ki so na severozahodno pot odjadrale en teden pred nami. Takrat je bil Pond Inlet še zamrznjen, zato so se za dopolnitev zalog na barkah ustavili v naslednjem možnem naselju, v Arctic Bay-u. Prav tako je bil takrat še zamrznjeno morje v nadaljevanju poti. Led pred prelivom Bellot se je v zadnjih dneh že razredčil, večja ovira pa je zdaj postalo viharno vreme na poti do tam.
O tem, ali bi že danes poskusili srečo v Lancaster Soundu ali pa še naprej čakali, se ne bom odločil sam, temveč se bom zjutraj pogovoril z Dušanom in Alešem. Zvečer, ko sem spal, so mimo našega sidrišča na svoji barki pluli Estonci in zavili v Lancaster Sound. Ko sem se zbudil za svoje dežurstvo, sem jih poskusil poklicati preko radijske postaje, a so bili že predaleč. Preko maila sem jih povprašal o razmerah na morju, a bom moral na odgovor počakati, da zjutraj kdo odpre računalnik.
Proti jutru se je veter na sidrišču nekoliko unesel, sidro pa je dobro držalo, zato z dežurstvi nismo nadaljevali. Ob zajtrku smo se z Dušanom in Alešem pogovorili pogovorili o naših možnostih in si ogledali zadnje vremenske napovedi, ki so za čez dan v Lancaster Soundu napovedovale dvajset, ponoči pa trideset vozlov vetra, s sunki do štirideset. Z Admirala Bellinghausna je prišel mail, da imajo dobrih dvajset vozlov vetra in zmešano morje.
Skupna odločitev je bila, da odjadramo po Lancaster Soundu proti zahodu in se potem glede na razmere sproti odločimo, ali zavijemo na levo v Admirality Inlet, ali pa nadaljujemo z jadranjem naprej okoli polotoka Brodeur do Prince Regent Inleta.
Dvignili smo sidro in odjadrali proti Lancaster Soundu in čez deset milj zavili na levo proti zahodu. Prve ure smo se srečevali z ledenimi gorami in okrog dvajset vozli severovzhodnika, kar je bilo čisto v redu in obvladljivo. Po še nekaj urah in štirideset prejadranih miljah je veter začel obračati na vzhodnik, kar je pomenilo od zadaj, v krmo, in okrepil se je na trideset vozlov, zato smo skrajšali genovo. Valovi so se višali, a razmere na morju so bile še vedno obvladljive. Autopilot je še vedno brez težav ohranjal pravo smer med valovi, da ni bilo potrebno ročno krmariti. Približali smo se vhodu v zaliv Admiralty Inlet, ki sem si ga pred odhodom postavil za zasilni izhod, če bi bile razmere v Lancastru prehude.
< Proti Kanadi | Lancaster Sound 2 > |
Miran Tepeš | |
Miran Tepeš bo letos poskusil izpeljati podvig, ki ga je do sedaj uspelo izvesti le redkim jadralcem na svetu. Iz Atlantika namerava zapluti v Tihi ocean skozi prehod imenovan Severozahodni prehod. Prehod je plovna pot skozi Arktični ocean vzdolž obale Severne Amerike. Prehod je večino leta zamrznjen in ga je možno prepluti le v redkih poletnih obdobjih, ko se arktični led stopi oziroma pomakne dovolj severno, da je plovba možna. |
Miran Tepeš pluje z litijevimi baterijami BlueCell.
Na krovu ima tri bateriji Bluecell 100Ah12V s kapaciteto 3x100 Ah, ki tehtajo zgolj po 12 kg in imajo življenjsko dobo 3000 ciklov - globokih praznjenj.
Besedilo in fotografije: Miran Tepeš