Po dveh dneh brezvetrja in neprestanega motoriranja čez konec tedna se je tank za nafto vse bolj praznil, bencinske črpalke pa tukaj niso za vsakim vogalom, zato sva se namenila proti Sewardu, slikovitemu zalivu med gorami in ledeniki na jugu polotoka Kenai, kjer imajo marino in bencinsko črpalko. Ameriškega CBP oficirja na Unalaski sem obvestil, da nameravava zaviti na bencinsko črpalko v Seward in kmalu sem po elektronski pošti od gospoda Domingueza dobil dovoljenje, da se v Sewardu lahko ustaviva in natočiva nafto. Za srečanje v tamkajšnji marini sem se pred dnevi preko elektronske pošte dogovoril tudi z Juho Karhujem in njegovo prijateljico Sohvi, ki sta zadnje leto sem prijadrala z juga ZDA. V to smer bo letošnjo jesen in prihodnjo pomlad jadrala Skokica, medtem ko Juho in Sohvi za prihodnje leto načrtujeta jadranje skozi Severozahodni prehod po poti, ki smo jo mi prejadrali letos. Dogovorili smo se za izmenjavo informacij in izkušenj.
Pristanišče in marino pred oceanskimi valovi z juga ščitijo visoki valobrani, med katerimi sva našla pot do marine in bencinske črpalke v njej. Ob pristanku sva z Dušanom vsak na svojem koncu barke vrgla privezne vrvi na pomol, potem pa sem za vrvmi še sam brez pomisleka skočil na pomol in pri tem pozabil, da moram paziti na poškodovano nogo, ki me je po nekaj dneh posedanja na barki že nehala boleti. Ob pristanku na pomol me je ostra bolečina v nogi kar spodsekala. Na novo sem si natrgal mišico, ki se je v preteklih dneh delno že zarasla in spet bom nekaj dni šepal, stokal in se smilil samemu sebi.
Po dveh dneh brezvetrja in neprestanega motoriranja preko konca tedna se je tank za nafto vse bolj praznil, bencinske črpalke pa tukaj niso za vsakim vogalom, zato sva se namenila proti Sewardu, slikovitemu zalivu med gorami in ledeniki na jugu polotoka Kenai, kjer imajo marino in bencinsko črpalko. Ameriškega CBP oficirja na Unalaski sem obvestil, da nameravava zaviti na bencinsko črpalko v Seward in kmalu sem po elektronski pošti od gospoda Domingueza dobil dovoljenje, da se v Sewardu lahko ustaviva in natočiva nafto. Za srečanje v tamkajšnji marini sem se pred dnevi preko elektronske pošte dogovoril tudi z Juho Karhujem in njegovo prijateljico Sohvi, ki sta zadnje leto sem prijadrala z juga ZDA. V to smer bo letošnjo jesen in prihodnjo pomlad jadrala Skokica, medtem ko Juho in Sohvi za prihodnje leto načrtujeta jadranje skozi Severozahodni prehod po poti, ki smo jo mi prejadrali letos. Dogovorili smo se za izmenjavo informacij in izkušenj.
Pristanišče in marino pred oceanskimi valovi z juga ščitijo visoki valobrani, med katerimi sva našla pot do marine in bencinske črpalke v njej. Ob pristanku sva z Dušanom vsak na svojem koncu barke vrgla privezne vrvi na pomol, potem pa sem za vrvmi še sam brez pomisleka skočil na pomol in pri tem pozabil, da moram paziti na poškodovano nogo, ki me je po nekaj dneh posedanja na barki že nehala boleti. Ob pristanku na pomol me je ostra bolečina v nogi kar spodsekala. Na novo sem si natrgal mišico, ki se je v preteklih dneh delno že zarastla in spet bom nekaj dni šepal, stokal in se smilil samemu sebi.
Dotočila sva nafto v tank na barki, potem pa odplula na drugi konec marine, kjer je privezana aluminijasta jadrnica Lumi, s katero Juho in Sohvi jadrata po svetu. Juho in Sohvi sta mlad par in nekakšna sodobna pustolovca, ki z jadrnico potujeta po severnih zasneženih krajih, sidrata v zasneženih in zaledenelih zalivih in z barke delata smučarske ture, o katerih potem Juho objavlja dobre in odklopljene zimsko smučarsko-jadralske videofilme: https://www.facebook.com/alluringarctic.
Skokico sva zraven Lumi privezala ob pomol v kotu marine in potrkal sem po trupu bele finske barke. Doma je bila le Sohvi, Juho pa se je potepal naokoli. Dušan se je zapletel v pogovor s Sohvi, jaz pa sem se šepajoč odpravil proti navtični trgovini v mestecu ob marini. Želel sem kupiti dve ročki za vitla na barki, saj mi jih je začelo primanjkovati, ker smo kar tri polomili čez poletje na poti od Grenlandije do Aljaske. Izlet do navtične trgovine žal ni bil uspešen, na vratih trgovine sem poleg urnika z delovnim časom lahko prebral le obvestilo, da je trgovina od včeraj do prihodnje pomladi zaprta. Odšepal sem nazaj do marine in se spoznal tudi z Juhom, ki je medtem prišel na obisk na Skokico.
Jadralski pogovori največkrat niso kratki. Pogovarjali smo se o njunih in naših jadralskih poteh, o načrtih in težavah ter se med klepetom čez nekaj časa preselili najprej na Lumi, potem pa še v lokalno restavracijo na obali.
| < Aljaški zaliv | Nadaljevanje: 14.10.24 |
| Knjige Mirana Tepeša o dosedanjih podvigih | |||
 |
 |
 |
 |
| Proti soncu Naš legendarni skakalec in jadralec Miran Tepeš se je v začetku novembra vrnil s svojega drugega potovanja okoli sveta. Celotno pot je preplul v dveh etapah. Prva se je pričela v Izoli v letu 2010. Po spletu okoliščin se je popotovanje po svetu zasukalo drugače, kot je to sprva načrtoval, |
Z vetrom Mnogi jadralci, ki prvič objadrajo svet, po vrnitvi izjavijo, da so na poti našli samega sebe, Miran Tepeš pa ima bolj zanimiv odgovor: " Na poti nisem našel samega sebe, ker se tudi nisem iskal, sem pa zato videl veliko morja in nekaj zanimivih dežel." Na poti okoli sveta je preplul kar 26.541 navtičnih milj. |
Veliki trije Knjiga Veliki trije je že tretji jadralski potopis Mirana Tepeša. V njej je opisano jadranje mimo znamenitih treh južnih rtov: rta Horn, rta Leeuwin in Rta dobrega upanja, jadranje čez južni Pacifik od Francoske Polinezije do Čila, jadranje do in okoli Avstralije ter Tasmanije in samostojno jadranje čez Indijski ocean. |
Z jadrnico čez Arktiko Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre ... |
| Miran Tepeš | |
 |
Miran Tepeš bo letos poskusil izpeljati podvig, ki ga je do sedaj uspelo izvesti le redkim jadralcem na svetu. Iz Atlantika namerava zapluti v Tihi ocean skozi prehod imenovan Severozahodni prehod. Prehod je plovna pot skozi Arktični ocean vzdolž obale Severne Amerike. Prehod je večino leta zamrznjen in ga je možno prepluti le v redkih poletnih obdobjih, ko se arktični led stopi oziroma pomakne dovolj severno, da je plovba možna. |
Miran Tepeš pluje z litijevimi baterijami BlueCell.
Na krovu ima tri bateriji Bluecell 100Ah12V s kapaciteto 3x100 Ah, ki tehtajo zgolj po 12 kg in imajo življenjsko dobo 3000 ciklov - globokih praznjenj.
Besedilo in fotografije: Miran Tepeš
