Uroš Kraševac dosegel najboljši slovenski oceanski rezultat

Podrobnosti: Objavljeno: 12 November 2023

Uroš Kraševac

Zadnje iz eTrgovine

30.00€

Knjiga »Z jadrnico čez Arktiko« je četrta knjiga Mirana Tepeša, ki je doslej že trikrat objadral svet. Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre na Jadranskem morju preko Atlantskega oceana do Kanade in Grenlandije. V osrednjem delu so opisane dogodivščine z jadranja čez Arktiko po Severozahodnem prehodu od Grenlandije med kanadskimi arktičnimi otoki in okoli Aljaske do Tihega oceana. V zadnjem delu pa so opisane dogodivščine med jadranjem čez Beringovo morje, čez Aljaški zaliv in po Britanski Kolumbiji.

»Arktika je morska pokrajina s številnimi otoki. Led na morju se je nad Severno Ameriko v zadnjih desetletjih večino poletij za nekaj tednov dovolj umaknil ali razredčil, da je bilo z izjemo treh let Arktiko mogoče prejadrati, a ne na lahek način, zato je jadranje čez Arktiko zame postalo izziv.« – Miran Tepeš

Arktika je območje na severu zemeljske oble, ki obdaja severni zemljepisni tečaj in leži nad severnim tečajnikom. Večino leta, marsikje pa vseskozi, je to območje prekrito z ledom in snegom.

Statistiko o plovbi čez Arktiko vodi “Scott Polar Research Institute, University of Cambridge”, Velika Britanija. Do leta 2024 je Severozahodni prehod med Atlantikom in Pacifikom, v eno ali drugo smer, preplulo 393 plovil vseh vrst, od ledolomilcev in različnih velikih motornih ladij do jadrnic. Skokica 3 je prvo slovensko plovilo, ki je prejadralo ali preplulo Severozahodni prehod.

Miran Tepeš - Z jadrnico čez Arktiko

Uroš Kraševac, Ashika Sailing

Uroš Kraševac, slovenski ekstremni jadralec je zasedel odlično peto mesto na regati Mini Transat 2023.

Uroš Kraševac je uspešno priplul v cilj v pristanišče Saint Francois na otoku Guadalupe. S svojo jadrnico Ashika II, ki v dolžino meri zgolj 6,5 m, je na drugi strani luže pristal zjutraj ob 4 uri 13 min in 8 s (po lokalnem času). Za plovbo preko Atlantskega oceana je potreboval 14 dni 14 ur 45 min in 8 s. Teoretična razdalja drugega dela regate je znašala 2560 nmi. Uroš je plul južno od začrtane najkrajše poti, da je izkoristil ugodne vetrove v zaključnem delu regate. Skupno je zato preplul 3039 nmi, kar je 480 nmi več. Njegova povprečna hitrost plovbe je znašala kar 8,7 vozla. Uroš je v drugi etapi priplul v cilj kot sedmi, v skupnem seštevku obeh etap pa se je uvrstil na odlično peto mesto. Njegova končna uvrstitev je bila tudi njegova tiha želja pred samim začetkom regate.

Z odličnim jadranjem je Uroš Kraševac postavil najboljšo slovensko jadralsko uvrstitev v solo oceanskem jadranju in hkrati najboljšo uvrstitev jadrnice Ashika II, ki jo je moral pred tekmovanjem močno posodobiti.

Drugo etapo regate je osvojil Urugvajec Federico Waksman. Vse od petega dne do cilja je plul z veliko prednostjo pred konkurenti. Za plovbo je potreboval zgolj 13 dni 5 ur 1 min in 44 s. Njegova povprečna hitrost plovbe je znašala 8.1 vozla. Da je dosegel cilj, je moral prepluti 2935 nmi, ker je 370 več, kot je teoretična razdalja regate. Njegova plovba je bila kar 110 nmi krajša kot Uroševa. Drugo mesto v drugi etapi je pripadlo Špancu Carlosu Maneri Pascualu, tretje pa Francozinji Marie Gendron.

Trenutno je v cilju že osem jadralcev iz skupine Proto in šest jadralcev skupine Serie.

Prihod v cilj

Uroša je v cilju čakal član njegove ekipe Vid Slapničar, ki je posnel video njegovega prihoda. Ko je pristal v marini v metu Saint Francos, je pozdravil svoje najbližje in si privoščil prvo pivo po dolgem času. Po nekaj požirkih je hudomušno dejal: »Zdaj pa se lahko začne dan.« Povedal je, da je bilo zadnjih 40 ur plovbe izjemno napornih. Imel je tehnično okvaro. Njegov avtopilot ni več deloval, zato je moral zadnjih 40 ur ves čas stati za krmilom.