Foto galerija

Na otoku Brač je med 6. in 11.6.2016 potekalo letošnje Svetovno prvenstvo v deskanju na vodi v kategoriji Slalom. Tekmovanja so potekala v neposredni bližini deskarskega raja, ob plaži Zlatni rat.

V petih dnevih je organizatorju uspelo izpeljati kar 64 plovov, kar je tekmovalcem omogočalo, da so pokazali vse svoje znanje. Na startu se je zbralo 54 tekmovalcev v moški in 20 v ženski kategoriji. Slovenci smo imeli štiri predstavnike v moški kategoriji, v ženski pa žal nobenega. Za Slovenijo so nastopali Jani Lovrič, Stojan Vidakovič, Luka Martin in Liam Orel in zasedli naslednje uvrstitve:

V moški kategoriji so stopničke zasedli:

V ženski kategoriji so stopničke zasedle:

Ladja Novozelandske kraljeve mornarice je plula po Južnem oceanu. Močni vetrovi, ki so pihali s hitrostjo 50 vozlov so močno razburkali ocean in dvignili valove, ki so dosegali 20 m v višino.

Novi Beneteau Antares 7.80 je idealno plovilo za dnevni odmor na morju, kratko križarjenje ali ribolov.

Novi Antares 7.80 se lahko pohvali z udobjem in funkcionalnim oblikovanjem, ki bosta naredila bivanje na plovilu enostavno in zabavno. Pri oblikovanju plovila so se osredotočili na številne možnosti uporabe, tako da bo plovilo nedvomno zadovoljilo številne uporabnike.

Notranjost plovila je oblikoval oblikovalski studio Sarrazin Design. Odločili so se za klasične linije, ki bodo zagotovile brezčasnost plovila in njegovo dolgotrajno uporabo. Salon ima steklene površine v radiu 360 stopinj. Vetrobransko steklo je izdelano iz enega kosa in zagotavlja dobro preglednost pri plovbi. Za zračnost salona skrbita dve drsni okni na bočnih straneh. Notranjost je izjemno svetla. V levem delu je udobna sedežna garnitura z mizo za obedovanje. Prostora je dovolj za štiri ljudi. Če mizo spustimo na nivo sedežne garniture ter nanjo namestimo blazino, nastane udobna postelja za dve osebi. Krmarjevo mesto je na desni strani salona. Udoben sedež krmarju nudi dobro oporo, da med plovbo stoji ali pa sedi. Komandna konzola je prostorna in pregledna. Nanjo lahko namestimo elektronsko navigacijo, sonar in ostale potrebne inštrumente. Za krmarjevim sedežem je priročna kuhinja z umivalnikom, hladilnikom in dodatno omarico za shranjevanje.

Večfunkcionalno zasnovo plovila bomo opazili na krmi. Za tiste ki radi uživajo na soncu, lahko lev del krme spremenimo v udobno sončno ploščad za dve osebi. Za uživanje v romantični večerji jo enostavno spremenimo v sedežno garnituro z mizo na kateri je dovolj prostora za štiri ali celo pet oseb. Tisti, ki se radi odpravite na ribolov, pa lahko celotno sedežno garnituro odstranite in na krmni del plovila postavite vse potrebno za dober ulov.

Pod krovom je kabina z ležiščem za dve osebi ter kopalnica z mornarskim WC-jem. Za shranjevanje je na voljo nekaj omaric. Strop kabine oziroma krov premca plovila je rahlo nagnjen in omogoča udobno poležavanje na soncu.

Antares 7.80 ima že v osnovi trdo streho. Krmni del se zapira s steklenimi drsnimi vrati zaradi česar bomo na plovilu lahko uživali tudi v slabšem vremenu. Nanj lahko namestimo izvenkrmni motor z močjo 200 KM.

Tehnični podatki:

Plovilo je že na zalogi pri As Boats d.o.o., http://www.as-boats.si/,  +386 2 608 41 41, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Fotogalerija: Antares 7.80

Ameriški skipper Lloyd Thornburg in Anglež Brian Thomspon sta s trimaranom Phaedo3 postavila nov svetovni rekord pri plovbi preko Atlantika. Pri podvigu jima je pomagala ekipa štirih jadralcev.

V petek 29.4.2016 ob 19:45 uri sta izplula z Bermudskega otočja v Atlantski ocean. Ugodni vetrovi so omogočali temu dobrih 20m dolgemu trimaranu pluti z izjemno hitrostjo. V cilj v Plymouthu v Angliji so pripluli v četrtek, 5. maja ob 07:42 uri. Za plovbo so potrebovali zgolj 5 dni 11 ur 57 minut in 17 sekund. Celotno razdaljo, ki meri 2870 nmi so prepluli s povprečno hitrostjo 21.75 vozla.

Prejšnji rekord na isti poti je postavil Anglež Ross Hobson. S svojim trimaranom Mollymawk, ki meri 43 čevlje je za plovbo potreboval 14 dni 6 ur 12 minut in 50 sekund. Njegova povprečna hitrost plovbe je znašala 8.38 vozla.

Na Gardskem jezeru je ta vikend potekala regata ” Italia Cup Laser” za razrede laser 4.7, laser radial in laser,Italia Cup Arco na kateri so se v razredu laser 4.7 pomerili tudi mladi slovenski jadralci iz JK Burja Izola in JK Pirat Portorož.

V razredu laser 4.7 so organizatorji uspeli izpeljati štiri plove. V konkurenci 145 jadralk in jadralcev je Taš Kolman (JK Burja Izola) osvojil končno 10. mesto, Nicolo Kravanja (JK Burja Izola) 43. mesto, Sandra Lipovec (JK Pirat Portorož) 67. mesto in Luka Lovrič (JK Burja Izola) 78. mesto.

Vir: JZS.si; Foto: Giuseppe La Colla

V zadnjih letih smo lahko opazili, da so se tudi v navtiki pričeli pojavljati električni motorji. Nizki stroški plovbe, manj hrupa in nobenih emisij toplogrednih plinov. Sliši se odlično, kateri pa so zadržki pri uporabi električnih motorjev v navtiki?

Ko si ogledujemo električni motor za plovilo, nas bo najprej osupnila majhna moč motorja, ki na prvi pogled ne bo zadostovala. Drugi zadržek pa bodo nedvomno baterije, njihova kapaciteta in teža. Predvsem nas bo zanimalo koliko časa bomo lahko pluli z enim polnjenjem, kje bomo lahko napolnili baterijo in katere so možnosti za polnjenje. Pa si poglejmo najprej kako je z močjo električnega motorja v primerjavi z motorjem na notranje izgorevanje.

Moč električnega motorja

Ko si ogledujemo električne motorje bomo najprej opazili, da imajo ti motorji v primerjavi z bencinskimi ali dieselskimi bistveno manjše moči, proizvajalci pa obljubljajo enake rezultate kot nekajkrat močnejši motorji na notranje izgorevanje. Pri moči motorjev smo vsi navajeni najstarejše uporabljene enote – konjska moč (KM), ki se ne uporablja več, saj jo je nadomestila enota za moč W (watt), oziroma kW (1000 W). Razmerje med njima je 1 kW =1,34102 KM oziroma 1 KM = 0,7457 kW. In seveda, kot smo se učili v šoli je pač 1 kW enak 1kW. To sicer drži, vendar moramo pri uporabi motorjev upošteveti številne dejavnike, ki vplivajo na njegovo učinkovitost. Pri pogonu plovila nas zanima, kolikšna je sposobnost motorja, da potiska plovilo. Pri tem moramo upoštevati vse izgube, ki se zgodijo pri prenosu moči od motorja preko pogona do propelerja in kakšne so konec koncev tudi izgube na propelerju. To seveda ni nič posebnega, če bi bile razlike majhne. Pa niso. Razlike so zelo velike. Na primer pogonska moč motorja z notranjim izgorevanjem, ki ima 4 KM ali 3 kW moči na pogonski gredi je zgolj 1 KM ali 0,745 kW. Poglejmo zakaj prihaja do tako velikih razlik.

Vstopna moč ali poraba motorje je običajno merilo za zmogljivost električnega motorje. Merimo ga z močjo, ki jo izračunamo po formuli P = I x U (moč = tok x napetost) in jo prikazujemo v W ali kW oziroma KM. Pri motorjih z notranjim izgorevanjem vhodna moč običajno ni navedena. Lahko bi jo izračunali s pomočjo porabe goriva in kalorično vrednostjo goriva. Le ta bi bila zopet izražena v W, kW ali HP. Pri motorjih na notranje izgorevanje bo moč običajno izražena z močjo na pogonski gredi. Le to izračunamo kot produkt navora in kotne hitrosti. Ta moč je prav tako izražena v kW ali KM vendar ne upošteva izgub, ki so lahko med 30 in 80%. Da bomo lažje primerjali učinek pogonov, bo najbolje da govorimo v tako imenovani potisni moči, ki se kot merilo v trgovski mornarici uporablja že približno 100 let. Tudi ta se izraža v W, kW ali KM pri tem da se upoštevajo vse izgube in dejansko označuje, kakšna moč se dejansko uporabi za pogon plovila.

Primerjava moči motorja na notranje izgorevanje in električnega motorja

Električni motor lahko doseže večjo potisno moč pri bistveno manjši moči na pogonski osi. Eden izmed razlogov je v različnih navorih oziroma krivulji navora. Motorji na notranje izgorevanje imajo najvišji navor, ki je dosegljiv le pri določenih obratih motorja, medtem, ko je navor električnega motorja praktično enak pri vseh obratih. Zaradi te lastnosti lahko na električne motorje namestimo propelerje z bistveno večjim izkoristkom, kot lahko to naredimo pri motorju z notranjim izgorevanjem. Faktor učinkovitosti je lahko kar trikraten.

Kot vidimo iz tabele, moramo pri obeh vrstah motorjev računati na izgube. Razlika med vloženo in pridobljeno močjo je pri električnih motorjih manjša kot pri motorjih na notranje izgorevanje. Seveda je tudi pri uporabi električnih sistemov za pogon plovila učinkovitost različna. Nanjo vplivajo številni faktorji, kot je na primer napetost, debelina in dolžina kablov za povezavo baterij z motorjem, konektorji in še bi lahko naštevali.

Če se odločimo za uporabo električnega motorja namesto motorja na notranje izgorevanje, lahko računamo, da bo naše potrebe zadostil motor z 2-3 manjšo nazivno močjo. Pred nakupom se je potrebno zavedati tudi kakšen doseg plovbe nam bo omogočal električni motor, kar pa je odvisno predvsem od baterij in njihove kapacitete. 

Preberite tudi: Baterije za pogon električnih motorjev na plovilih

Nemško podjetje Torqeedo je napovedalo predstavitev novega modela električnega navtičnega motorja namenjenega za križarjenje in glisiranje. Predstavitev motorja bo na sejmu Seawork International 2016, ki bo potekal med 14. in 16.6. v Southamptonu v Veliki Britaniji.

Novi motor z oznako Cruise 10.0R bo razvil najvišjo moč 12 kW, za dolgotrajnejšo plovbo pa bo najbolj optimalno deloval pri moči 10 kW. Za delovanje bomo potrebovali napetost 48 V. Brez kakršnih koli emisij v okolje bo lahko poganjal plovila s hitrostmi okrog 17.2 vozla. Robustna izdelava je namenjena uporabi v zahtevnih pogojih. Motor ne bo rjavel in je namenjen uporabi v morski vodi.

Motor bomo lahko namestili na plovila, ki glisirajo ali pa na izpordrivna plovila s težo do 10 ton. Teža motorja znaša 42 kg. Lahko se zavrti vse do 1400 obratov v minuti in zagotavlja statični potisk 142 kg. Na voljo bo v treh različicah s dolžino noge med 38,5cm do 63,9cm.

Motor bo na sejmu v Suthamptonu možno tudi testirati.

Več o navtičnih električnih motorjih si lahko preberete v članku. Električni motorji v navtiki

Pri organiziranem potopu v akvatoriju otoka Pag je prišlo do tragične nesreče. Avstrijskemu potapljaču se je med potopom nenadoma poslabšalo zdravstveno stanje.

Organiziran potop je potekal v bližini otoka Pohlib pri Pagu. Potapljač je ob 16.15 uri organizatorju potopa signaliziral, da se ne počuti dobro. Nemudoma so pričeli s kontroliranim dvigovanjem na površje, kjer je Avstrijec padel v nezavest. Vkrcali so ga na potapljaško ladjo in odpluli v potapljaški center. Takoj po prihodu so pričeli z reanimacijo, vendar je žal 61 letni potapljač, že izgubil bitko z življenjem.

Vir: MMPI

V petek se je zgodila manjša pomorska nesreča v bližini reške luke. 6,5 m ribiška barka je nasedla na valobran, ker na krovu ni bilo nikogar.

Ribiška barka je v petek v jutranjih urah s prižganim motorjem trčila v valobran reške luke in nasedla. Ker na njej ni bilo posadke je nekontrolirano plula in k sreči ni trčila v nobeno drugo plovilo. Takoj ko je udarila v valobran, je na kraj nesreče priplulo plovilo Luške kapitanije Rijeka.

Le nekaj minut za tem, so v luški kapitaniji prejeli klic, da so v morju približno 2 nmi od kraja nesreče, našli člana posadke N.M., ki je hkrati voditelj plovila, ga vkrcali na svoje plovilo in odpeljali v luko. Po opravljeni preiskavi so ugotovili, da je ribič padel s palube v vodo med ribolovom. Opravili so tudi alkotest, ki je pokazal, da 35 letni hrvaški ribič ni zaužil nobenega alkohola.

K sreči je nesrečo prestal brez poškodb, njegovo plovilo pa je utrpelo poškodbe levega boka in še te nad vodno gladino.

Vir: MMPI; foto: Novilist.hr

V Benetkah so se jadralke in jadralci razreda optimist med 2. in 5. junijem pomerili na mednarodni regati za optimiste v ekipnem jadranju. Tradicionalne že 30. regate Trofeo Marco Rizzoti se je udeležilo 23 posadk iz Italije, Nemčije, Turčije, Rusije, Španije, Švice, Alžirije, ZDA in Slovenije.

Za mlade slovenske jadralce, del reprezentance razreda optimist je bila regata tudi pripravljalna regata za prihajajoče evropsko in svetovno prvenstvo razreda. Slovenske barve sta zastopali dve ekipi, in sicer Slovenija 1 v sestavi Daniel Cante, Martin Fras, Luka Zabukovec, Peter Milivojevič in Janez Zabukovec ter Slovenija 2 v sestavi: Matej Planinšič, Jaka Romih, Gašper Strahovnik, Špela Hajdinjak in Caterina Sedmak. Organizatorjem je nekoliko ponagajalo vreme, predvsem v soboto je potek tekmovanja krojilo pomanjkanje vetra in zelo spremenljive razmere na regatnem polju, zato niso uspeli izpeljati vseh predvidenih dvobojev. Ekipa Slovenija 1 je na koncu zasedla šesto mesto, Slovenija dva pa je regato končala na 13. mestu. Zmage se je veselila ekipa ZDA rdeča, drugo mesto je osvojila ekipa Švica 1, tretje mesto pa Švica 2.

Vir: JZS.si; Foto: Marina di Venezia