Zadnje iz eTrgovine

29.99€

NAVTIČNI PRIROČNIK je praktični vodnik domačega avtorja, ki v besedi in sliki razumljivo pojasni osnovne pojme iz oceanografije, meteorologije, navigacije, pomorskih veščin ter varnosti na morju.

Podrobne razlage spremljajo čudovite barvne fotografije, skice, tabele in drugo slikovno gradivo. Knjiga zaobjema temeljna in poglobljena znanja, ki naj bi jih imel vsak izkušen pomorščak in vsakdo, ki se ljubiteljsko podaja na morje.

VSEBINA

OCEANOGRAFIJA  - valovi, plimovanje, morski tokovi

METEOROLOGIJA - osnovni meteorološki pojmi, oblaki, lokalni veter, svetlobni pojav v atmosferi

NAVIGACIJA - pomorska karta, sistem pomorskih oznak, magnetni kompas, kurz in hitrost, terestična navigacija, navigacija ponoči, pravila o izogibanju trčenju na morju

POMORSKE VEŠČINE - vozli, pristajanje, sidranje, vleka na morju

VARNOST NA MORJU - podhladitev, rešilni jopič in pripenjanje, reševanje človeka v morju, pnevmatski rešilni splav, klic v sili

DODATEK - kartografski ključ, pomorske luči, luči plovil in znamenja, zvočni signali, oddajanje klica v sili s pomočjo VHF GMDSS - radijske postaje, zastave mednarodnega kodeksa in fonetična abeceda, Beaufortova lestvica


O avtorju

Igor Orlov je prve nevihte in zarje doživel že v otroštvu, na plovbah z dedkom z otoka Zlarina. Jadral je na jadrnicah vseh tipov in velikosti, tudi v zelo zahtevnih zimskih razmerah v Biskajskem zalivu, Rokavskem prelivu in Baltiku. Med drugim se je kot taktik in drugi skiper leta 2001 udeležil regate Fastnet ter prejadral več tisoč milj kot skiper 26-metrske jadrnice La poste. Diplomiral je iz meteorologije na Fakulteti za fiziko v Beogradu. Naziv Yachtmaster je pridobil v Veliki Britaniji, kjer je na Jadralski akademiji z odliko zaključil znameniti študij Professional Crew and Skipper Training. Je avtor številnih strokovnih člankov, testira jadrnice ter motorna plovila za slovensko navtično revijo. Leta 2009 je ustanovil jadralno šolo North Adriatic Sailing Academy.

Iz predgovora

V knjig so združena zelo različna znanja in veščine, ki jih mora obvladati sleherni pomorščak. V njej boste našli dragocene razlage in odgovore na številna pomembna vprašanja o morju, vremenu, navigaciji, plovbi in varnosti. Nazorne fotografije in risbe vam bodo popestrile branje in olajšale razumevanje tega preglednega priročnika, zato boste tudi med plovbo hitro našli ustrezno informacijo ali navodilo.  Prepričan sem, da bo bogata in poučna vsebina te knjige številnim navtikom odstrla nova obzorja ter jim omogočila varnejše doživetje morja in plovbe.

Dušan Puh

O knjigi: 

  • avtor: Igor Orlov
  • dimenzija: 270 x 200 mm,
  • obseg: 192 strani
  • vezava: integralna vezava
Igor Orlov - Navtični priročnik

Zadnji video

V soboto, 8.12.2016 je Jasmin zapustil varno zavetišče na Zelenortskih otokih in se podal proti zahodu, po poti Krištofa Kolumba.

Kmalu po izplutju so se povezave s kopnim prekinile. Internetna povezava ni več delovala, telefon je imel iz minute v minuto manj signala, VHF postaja je bila nema. Edina povezava s svetom je postal satelitski telefon. Za nujen klic ali  kratko sporočilo. Zopet se slišimo na drugi strani.

"Tako zdaj pa imam internet in lahko napišem kaj več, kakšen stavek ali dodam sliko. Kot lahko predvidevate, sem na otoku Barbados v Karibih, kjer sem usidran v zalivu poleg Bridgetowna. Moje jadranje iz Kapverdov do sem je trajalo točno 15 dni in 5 ur, kar pa je presenetljivo dober čas, ki ga niti v sanjah nisem želel doseči. Moj cilj je bil nekje 17 do 18 dni, saj sem želel pluti na nekje do 80% povprečne zmogljivosti barke. Najbolj pomembno je bilo da ostanejo krmilo, jambor cela. Tudi jadra sem želel, da ostanejo nepoškodovana,  čeprav imam rezervna s seboj.", se je javil Jasmin z druge strani Atlantskega oceana.

Prvi teden po izplutju z Zelenortskih otokov je bilo po napovedi pričakovati ugodno vreme. Veter vzhodne smeri naj bi pihal s hitrostjo med 15 in 20 vozli. To pomeni, da bi veter pihal v krmo in dvigal valove, ki bi dosegali višino med dvema in tremi metri. To je normalno za ta del Atlantika. Normalno je tudi, da pihajo vetrovi iz severovzhoda. Ta veter povzroča velik pritisk na list krmila in možnost, da ga poškoduje ali celo odlomi, je velika. Enako je z jamborom. Poškodba lista krmila in zlom jambora sta najbolj pogosti okvari pri plovbi v takem vremenu. Ker vremenske napovedi niso nikoli 100% natančne, predvsem za več dni vnaprej, je Jasminu pri taktičnih odločitvah o smeri plovbe pomagal kopenski kolega Edo, ki mu je redno pošiljal vremenske napovedi in stanje preko satelitskega telefona. Že četrti dan plovbe mu je sporočil, da se mu približuje nevarna fronta z močnimi vetrovi in visokimi valovi. Predlagal mu je, da spremeni smer plovbe 13 stopinj proti jugu. Zato je plul dobrih 100 nmi južneje, kot je predvideval. Taktična odločitev je bila pravilna. Izognil se je najhujšemu in oplazil ga je le rob nevihte.

Do takrat je bila plovba prijetna. Vreme je bilo, skoraj tako kot je bilo predvideno.  Lepo je plul in istočasno ribaril. Ko je ujel naslednjo ribo, ki je bila precej težka, je pospravil ribiški pribor. Že v prvih dneh plovbe je nalovil toliko rib, da očiščenih filejev ni več imel kam shraniti. Zamrzovalnik in hladilnik sta bila polna. Občutek, da je hrane dovolj je bil izjemen.

"Vsak dan sem si kuhal večerje. Tudi jutranje in popoldanske kavice z mojimi že tradicionalnimi petimi keksi priboljška nisem izpustil. Vsako noč sem okoli tretje ure, ko je napetost v akumulatorjih padla, prižgal motor, da sem lahko šel stran od krmila in mirne duše dremal po 20 minut. Takrat je avtopilot zanesljivo držal smer in valovi ga niso zmedli."

Avtopilot porabi veliko elektrike. V četrtek je zapihal veter s hitrostjo do 25 vozlov in dvignil valove, ki so merili med tremi in štirimi metri. Jadra je bilo potrebno skrajšati. Zvečer je snel tangun, kajti človek nikoli ne ve, kaj prinaša noč v tako visokih valovih.  Tudi privezan z vrvjo ni pametno sredi noči na premec plovila. Sneti tangun in ga pospraviti ob jambor je lahko zelo nevarno. Z obale mu je Edo poslal sporočilo, da se mu zopet bliža fronta z neugodnim vremenom. Čeprav v področju v katerem je takrat plul, tako vreme ni pogosto, sploh pa ne v takem letnem času. Nevihta naj bi prišla s severa in se razprostirala vse do 10 stopinj severne zemljepisne širine. Prinesla naj bi vetrove s hitrostjo vse do trideset vozlov. Kako močni bodo šele sunki vetra?

Kako je Jasmin prestal nevihto, si boste lahko prebrali v naslednjem delu, ki bo objavljen 9.2.2017.

1. del - Priprave na otoku Fuerteventura

2. del - Plovba proti Zelenortskim otokom

3. del - zadnje priprave pred prečkanjem Atlantika

5. del - Nevihta na Atlantiku

Predhodne dogodivščine Jasmina si lahko preberete v knjigi: Šepet vetra in valov

 

Komentarji

Komentarji   

# Alenka 12:03 02-02-2017
Bravo Jasmin, želim ti še naprej srečno pot z ravno prav vetra, Alenka, Koper