Zadnje iz eTrgovine

34.90€

888 pristanov in zalivov, sedaj v barvah in z novimi, dopolnjenimi podatki. Knjiga je prenovljena in tekoče ažurirana za leto 2018. V njej so prikazani detajli zalivov in pristanišč s kratkimi opisi in oznakami za možnost priveza ter simboli za nevarne, ali pa neugodne vetrove, ki povzročijo na privezu samo neprijetno bibavico. V njem je tudi obilo ostalih uporabnih podatkov, kot so podatki o odpiralnih časih na bencinskih črpalkah, vse pomembne telefonske številke (kapitanij, marin zdravstvenih domov, …..) 

O knjigi:

  • izdaja: 6. dopolnjena izdaja
  • avtor: Karl-H. Bestandig
  • slovenska izdaja: Gorazd Cizej
  • strani: 120
888 pristanov in zalivov

Zadnji video

Ladja z imenom Victorija je 6. septembra leta 1522 priplula v pristanišče v južni Španiji. Ladja in izmučena 18-članska posadka je bilo vse, kar je ostalo od flote štirih ladij in 250-članske posadke, ki je izplula pred tremi leti. Kljub temu je bilo potovanje velik uspeh. Dosegli so nekaj nepojmljivega. Prvič v zgodovini so obpluli svet.

Velika osvajanja

Zgodba se je v resnici začela že leta 1494, le dve leti potem, ko je Krištof Kolumb za Španijo odkril Ameriko. Njegovo odkritje je prepričalo špansko katoliško oblast, da je pri papežu dosegla prepoved, da bi si Portugalci, kot druga svetovna pomorska velesila, prisvojili pol novega sveta. Papež je zadevo rešil enostavno. Z navidezno črto (poldnevnik, ki je potekal preko Brazilije – približno 46 stopinj zahodno), je razdelil svet na dva dela. Zahodno od razmejitve, je lahko nove teritorije osvajala Španije, vzhodno pa Portugalska. Obe pomorski velesili sta se takrat strinjali s podanimi pogoji in 7. junija 1994 v španskem kraju Tordesillas podpisali tako imenovano Tordesijsko pogodbo. (slika desno).

V obdobju velikih osvajanj sta obe pomorski velesili imeli enake cilje. Želeli so si dostop do začimb z območja današnje Indonezije. Uporabljali so jih za začinjanje, naravni konzervans in kot afrodiziak. Njihova vrednost v teži je bila nekajkrat večja od zlata. Ker Španci niso smeli pluti proti vzhodu, so morali iskati poti proti zahodu.

Ko je Portugalec Ferdinand Magellan prepričal španskega kralja Karla 1., da obstaja plovna pot do Indonezije proti zahodu, ga je ta postavil za kapitana španske mornarice. Na razpolago je imel vse, kar si je želel. Poleg tega da je bil upravičen do deleža dobička ustvarjenega s potovanjem, je dobil tudi pet ladij (San Antonio, Conception, Trinidad, Santiago in Victoria) in 260 članov posadke. Med člani posadke je bil tudi mlad suženj z imenom Enrique, ki ga je Magellan zajel v prejšnjem potovanju proti Melaki (mesto v jugozahodnem delu Indonezije). Drugi član posadke, ki je odigral pomembno vlogo na potovanju, je bil beneški plemič, ki je iskal avanturo.

Proti zahodu

Lepega jesenskega dne, 20. septembra leta 1519, je flota petih ladij dvignila sidro in izplula iz Španije v južni Atlantik. Prvi postanek so opravili v današnji Braziliji v bližini Ria de Janeira. Plovbo so nato nadaljevali proti jugozahodu in iskali plovno pot proti zahodu. Iskali so prehod skozi Južno Ameriko, ki bi povezoval vzhod in zahod. Bolj ko so napredovali proti jugozahodu, slabše je bilo vreme in razmere so postale nevzdržne. Španska posadka je začela stresati svojo nejevoljo nad portugalskim kapitanom. Odnosi so se začeli zaostrovati. Prišlo je do upora. Magellanu ga je uspelo zatreti na zelo krut način. Toda to ni bila rešitev. Pravi problemi so se šele začeli. Ladja Santiago se je med nevihto močno poškodovala in potopila. Med plovbo skozi ozek prehod na skrajnem jugu Južne Amerike, ki ga danes imenujemo Magellanov prehod, se je kapitan ladje San Antonio odločil, da se vrne nazaj v Španijo. Izkoristil je prvo priložnost, ki se mu je ponudila, obrnil ladjo in se napotil nazaj proti Španiji.

Magellanov prehod

Magellan je nadaljeval plovbo s preostalimi tremi ladjami. 21. oktobra je začel z raziskovanjem plovne poti skozi arhipelag Južne Amerike. Po 27 dnevih plovbe v izjemnem mrazu, so tri ladje uspešno izplule iz današnjega Magellanovega prehoda v Tihi ocean. Flota ni pričakovala, da je Tihi ocean tako velik. Za plovbo preko oceana so potrebovali 98 dni. Številni mornarji so podlegli boleznim, kot je skorbut, številni so umrli zaradi lakote. Ko so končno prepluli ocean in se srečali z domorodci na današnjem otoku Guam, se je izkazalo, da lahko njihov suženj Enrique brez težav z njimi komunicira. Plovbo so nadaljevali proti zahodu. Zelo toplo jih je sprejel Rajah Humabon, monarh Cebuja. Ko ga je vladar prosil, da premaga vladarja sosednjega otoka Mactan, je Magellan nalogo sprejel z veseljem. A naloga se žal ni končala srečno. Magellanova vojska je bila po številu prešibka in je bila hitro premagana. Bambusove sulice domačinov si priletele tudi v Magellana, ki je na otoku tudi izgubil življenje.

Vendar to ni končalo njihovega potovanja. Magellan je v svoji oporoki zapisal, da sužnja Enriqueja po njegovi smrti osvobodijo. Ker je preostala posadka še vedno potrebovala prevajalca, je bila njegova svoboda ogrožena. Zato se je Enrique dogovoril z vladarjem Rajahom Humabonom, da ubijejo 30 španskih mornarjev na večerni gostiji, ki je potekala na plaži. Po tem dogodku se o njem ni več slišalo. Nikoli se ni izvedelo, ali mu je uspelo priti v svoj rodni kraj Melaka. Če mu je uspelo, potem je bivši suženj Enrique prvi človek na svetu, ki je obplul svet.

Preživeli španski mornarji so pred otokom Cebu zažgali ladjo Concepcion, ter nadaljevali s plovbo do Otoka začimb (vzhodno od otoka Borneo). Dosegli so ga novembra 1521. Naložili so dragocen tovor. Sedaj jih je čakala še ena zahtevna naloga. Vrniti so se morali v Španijo. Kmalu po izplutju z otoka so ladjo Trinidad zasegli Portugalci. Zaradi poškodb je kmalu potonila. Preostala ladja Victoria je nadaljevala plovbo proti zahodu. Krmaril jo je Juan Sebastian Elcano. Kljub majhnim možnostim je majhni ladji uspelo pripluti do matične luke v Španiji. Na krovu so imeli natovorjen cimet in klinčke. Njihova vrednost je bila tako velika, da so pokrili vse stroške ekspedicije in ustvarili dobiček.

Zapiski, zapiski in še enkrat zapiski

Beneški plemič Puigafetta je ves čas potovanja delal skrbne zapiske. Opisal je pokrajine in ljudi, ki so jih srečali. S pomočjo sužnja Enriqueja je sestavil pri slovar lokalnih jezikov. Na podlagi njegovih zapisov je znana zgodba prve plovbe okoli sveta.

Magellanova zapuščina je velika. Ljudje so žrtvovali svoja življenja, a jih niso zaman. Prepluli so pot, ki je takrat veljala za nemogočo.

Vir: Youtube - TED-Ed; Foto: Wikipedia

Komentarji