V petkovo dopoldne sva še naprej lepo, hitro in sproščeno jadrala proti jugu, potem pa je poslušnost odpovedal avtopilot. Barko je obrnilo v veter in jadra so zaplapolala ter stresala jambor.
Takoj sva bila oba na krovu in Skokico sem na roke obrnil spet proti jugu ter pritisnil na tipko za vklop avtopilota, vendar le ta ni želel krmariti. Večkrat se mi je že zgodilo, da se je avtopilot ob obremenjenosti izklopil, a je doslej potem, ko sem ga vklopil, vedno spet normalno deloval, tokrat pa je bilo drugače. Avtopilot je sicer zablokiral krmilo, a krmilno kolo se ni obračalo in barka je potem skrenila iz smeri. Večkrat sem vklopil in izklopil avtopilota, a mi ga ni uspelo obuditi. Z Dušanom sva potem celo popoldne preverjala kable, stike in hidravliko, da bi ugotovila, kaj je narobe in da bi avtopilota spet usposobila za delovanje, a žal popolnoma brez uspeha. Krmariti je bilo potrebno na roke.
Dokler je pihal veter, so jadra pomagala držati pravilno smer in je bilo potrebno popravke smeri narediti le na vsakih nekaj minut, ko pa je popoldne veter oslabel, je bilo potrebno vseskozi krmariti ročno, da barka ni zavila s poti. Vsak val je malo po svoje preusmeril Skokico. Noč je bila hladna in deževna in z Dušanom sva se zunaj na dežju na uro do dve izmenjevala za krmilom. Nič kaj prijetno ni bilo dežurati zunaj na hladnem, v temi in na dežju. Nobene oporne točke ni bilo na obzorju, da bi jo imel za orientacijo pri usmerjanju barke. Edina pomoč je bil kompas in pozicija Skokice na zaslonu GPS ploterja. Sled, ki se je na zaslonu risala za Skokico, ni bila ravna, a je bila večinoma vendarle usmerjena proti jugu. Nad krmilnim kolesom sva si naredila nekakšno začasno kurjo streho, ki naju je vsaj delno ščitila pred vetrom in dežjem od zadaj.
Na pol poti do Aleutov sva že bila in otočju na jugu se je z jugozahoda začel približevati ciklon z vetrom nad 40 vozlov hitrosti in dva dni za njim mu je sledil še en ciklon. Pri napovedi, kje bo potoval ciklon, so se vremenski prognostični modeli razlikovali. Ameriški model GFS je napovedoval, da bo ciklon potoval čez Aleute in zavil na vzhod čez Aljaški zaliv, evropski model ECMF pa je napovedoval, da bo ciklon potoval proti Aljaski severno od Aleutov. V kolikor bova nadaljevala z nezmanjšano hitrostjo nadaljevala z jadranjem proti jugu, se bova po evropski napovedi s ciklonom srečala v soboto nad Aleuti, če pa se bo uresničila ameriška napoved, bo prvi ciklon najino pot prečkal pred nama, drugi ciklon pa bo prišel za nama v začetku prihodnjega tedna in zavil proti severu.
Nisem želel preveč tvegati, zato sem Skokico v petek usmeril proti dvesto milj oddaljenemu otoku Saint Paul, kjer bi lahko našla zatočišče pred viharjem. Čez dan ali dva bodo napovedi že bolj natančne in se bova takrat odločila, ali naj poiščeva zavetje na otoku, ali pa naj nadaljujeva s potjo proti jugu.
< Beringovo morje | Crknil je avtopilot 2. del > |
Miran Tepeš | |
Miran Tepeš bo letos poskusil izpeljati podvig, ki ga je do sedaj uspelo izvesti le redkim jadralcem na svetu. Iz Atlantika namerava zapluti v Tihi ocean skozi prehod imenovan Severozahodni prehod. Prehod je plovna pot skozi Arktični ocean vzdolž obale Severne Amerike. Prehod je večino leta zamrznjen in ga je možno prepluti le v redkih poletnih obdobjih, ko se arktični led stopi oziroma pomakne dovolj severno, da je plovba možna. |
Miran Tepeš pluje z litijevimi baterijami BlueCell.
Na krovu ima tri bateriji Bluecell 100Ah12V s kapaciteto 3x100 Ah, ki tehtajo zgolj po 12 kg in imajo življenjsko dobo 3000 ciklov - globokih praznjenj.
Besedilo in fotografije: Miran Tepeš