Heron, Tomaž Pelko

Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.

Ob sedmih vstanem in nekaj čez sedmo odrineva. Vetra je le za vzorec in še to je v nos, ampak to sem pričakoval. Visoki klifi veter obrnejo tako, da piha vzporedno z obalo in tak veter lahko pričakujem do Viesteja, ki je skrajni rt ostroge.

Po petih miljah se obala obrne na sever, jaz pa nadaljujem na severovzhod in ugasnem motor. Ostra orca je, a pravega vetra je 5 vozlov in morje je povsem mirno. Ne drvimo, a plujemo in to skoraj v smeri.

Veter se zelo točno drži napovedi, morda je celo nekoliko več zahodne komponente, kot je napovedano in to je nama v prid. Tako lahke pasaže se skoraj ne spomnim. Vozimo laško orco, kot navideznega vetra je med 50 in 60°, valovčki so 30 cm, navideznega vetra je dobrih 10 vozlov. Edino blizu Viesteja je veter ojačil in sva za pol ure skrajšala glavno jadro, a sva ga kmalu spet potegnila do vrha. Voziva nekoliko nad smerjo, se pravi nekako med Lastovom in Palagružo, da si pridobiva višine za zvečer, ko napovedujejo, da bo veter bolj s severa.

Dolgo časa se to ni zgodilo in spraševala sva se že, ali sva ravnala pravilno, da sva rinila bolj v veter, na koncu pa bova morala celo voziti polkrmo v šibkem vetriču. Ampak veter je se držal napovedi in proti večeru spet lepo plujemo proti cilju z vetrom iz 60° navidezno. Vmes sva pa potrenirala eno 'pritajevanje' ali kako se po slovensko reče manevru 'heave-to' in se šla na kratko skopat.

Voda sredi Jadrana ni bila tako topla kot v Mattinatelli, do dna se pa tudi ni videlo. Edina razburljiva stvar je bilo prečkanje 'avtoceste' velikih ladij. Midva sva bila na jadra in v tem delu precej počasna (4 do 5 vozlov) in sva morala najti luknjo v dvosmerni koloni hitrejših ladij. Z AIS-om je to precej lahko. Vedno bolj pa mi postaja všeč tudi navigacijski program Open CPN. Prenosnik sem povezal z AIS-om z USB-kablom in vidim AIS podatke tudi na računalniku. Tu lahko zelo nazorno prikazuješ več CPA-jev hkrati. CPA je 'closest point of approach', se pravi točka, ko se neki ladji najbolj približamo. To se dinamično prikazuje na ekranu. Zelo všečno. Zdajle, nekaj čez devet sva še dobrih 6 milj od Lastova, ko pristaneva. bom dopolnil dnevnik tule spodaj.

Heron, Tomaž Pelko

Dodatek:
Ob 23. uri sva se vezala na carinskem pomolu v Ubliju na Lastovem. Na telefonske klice se policija ni odzivala, a ko sva pristajala, se je pripeljal z avtom na prehod in prijazno pomagal vezati barko. Očitno imajo stvari pod kontrolo, saj je rekel, da nas je spremljal in da je videl, da prihajava. Zelo prijazen in korekten je bil. Pustil naju je celo ostati na pomolu do jutra, ko grem na kapitanijo uredit še druge formalnosti.

Danes sva v 15 urah in pol preplula 72,3 nmi. Vetra je bilo malo, v glavnem med 5 in 10 vozli, zato je bila povprečna hitrost le 4,6 vozla, motorja pa je bilo za 3 ure, kar je manj, kot sem danes pričakoval. Morje je bilo gladko, kot bi jadral po kakem zalivu.

 

< Manfredonia   Nadaljevanje plovbe 6.12.2021

 

Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron