 |
| Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta. |
Noč ni bila najbolj mirna. Zaradi hitro padajočega dna sem sidral precej blizu obale in položil verigo precej varčno. Bili smo dobro sidrani za vse smeri vetra, le severovzhodnik me je malo skrbel. Ta bi nas vlekel stran od obale proti globoki vodi. Če bi se sidro pri obratu izkopalo in se ne bi takoj zakopalo nazaj, bi lahko bili že v pregloboki vodi za varno razmerje. Sestave dna pa nisem dobro poznal. Za vsak primer sem pustil prižgane instrumente, vključno z radarjem.
Če bi prišla nevihta, je radar najboljši pomočnik, saj v črni temi pokaže, kje so druga plovila in kje je obala.
Veter se je ponoči nekajkrat obrnil in pihalo je iz vsaj treh kvadrantov. Sicer je bilo napovedano zelo malo vetra, a z možnostjo neviht. V daljavi se je občasno bliskalo in radarska slika je kazala, da ponekod dežuje. V takem lahko veter pride od koderkoli. No, kaj dosti čez 15 vozlov ga čez noč ni bilo, dežja pri nas pa tudi ne.
Ponoči sem se nekajkrat zbudil in šel pogledat situacijo, ki je bila vedno v redu. Edino nekaj valov je našlo pot v zaliv in nas je zjutraj nekoliko zibalo.
Dopoldne odjadramo. Razmišljamo bodisi o vrnitvi na Paklene ali pa o Visu. Ko pridemo na odprto, nam smer vetra določi, da gremo na Paklene. Piha namreč točno z Visa.
Na morju je precej plovil. Iz smeri Visa vidimo celo obzorje polno špinakrov. Morda je kakšna regata.
Hvar dosežemo nekoliko vzhodno od Paklenih. Naredimo nekaj obratov v veter, glavno jadro je na drugi krajšavi, flok je le delno razvit, razvito je še viharno jadro. Ta kombinacija nam omogoča dovolj hitro jadranje brez velikega nagibanja. Maestral tukaj kar solidno piha. Danes ga je bilo do 22 vozlov pravega vetra. Nekaj časa malo regatiramo z nekim večjim katamaranom, ki presenetljivo dobro orca v veter. Nismo se mu mogli približati, smo pa lovili korak z njim.
Sidramo v zalivu Taršče. Seveda je notri že gneča, a zaliv dobro poznam in najdemo prostor, kjer je globina primerna in lahko sidramo brez vezanja na obalo, ki ga jaz ne maram preveč in se mu izognem, če je le mogoče.
V zalivu je povsem mirno. Valov ni, vetra pa v času sidranja le 6 vozlov.
Danes smo prejadrali 22 milj, večino na jadra, vseeno smo porabili eno uro motorja. Skupna pot od Kanarskih otokov do današnjega sidrišča pa je danes natanko 3000 milj.
| < Vela Luka | Pakleni zaliv Taršče > |
Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron
