Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta. |
Včeraj sem napisal, da bi lahko vrgel sidro na avtomobilsko gumo in danes vidim, da to ni prazna nevarnost. V morju ob barki res na dnu leži stara guma. Domačini pravijo, da ne marajo turistov, ker onesnažujejo. Ja, verjetno je kak turist od doma v kovčku prinesel staro avtomobilsko gumo in jo odvrgel v zalivu.
Tokrat sem imel srečo in sidro ni pristalo v gumi. Sicer pa je pihalo tako malo, da bi naju tudi sama veriga brez sidra obdržala na mestu. Zjutraj je na vrsti pregled leščurjev. Zaliv jih je še vedno poln in to na malih globinah - tudi okrog 2 metra. Žal nisva našla niti enega živega.
Nekateri ležijo na dnu prevrnjeni, nekateri zdrobljeni, eni pa so še pokonci v pesku, a niso več živi. Žalostno. Res mi je žal za te veličastne školjke, ki lahko zrastejo precej čez pol metra (70 cm) in lahko dosežejo visoko starost.
Na hitro odveslava še do trgovine in pogledat sosedov vikend, potem pa na pot. Že zjutraj piha severozahodnik, torej bo orca cel dan. Podvizava se, saj se po navadi popoldan naredijo precej večji valovi, zdajle pa je voda še precej gladka.
Danes imava daljšo pot, zato gredo ven vsa jadra. Kot obračanja in hitrosti so seveda precej boljše, kot včeraj le na flok. Na srečo se Zadarski kanal proti severu vedno bolj širi in obrati postajajo vedno redkejši, da si lahko vmes odpočijeva.
V začetku gre odlično, 4 Bofore vetra in dokaj gladka voda, protitoka ne opazim. Popoldan veter naraste na 20 vozlov navideznega vetra, zato skrajšava glavno jadro. Kar takoj dava na drugo krajšavo. Heron jadra precej bolj pokonci, krmilo ni več odklonjeno, hitrost pa skoraj ni padla.
Ko jadrava mimo Zadra vidiva privezani dve kruzerki, ki pa izgledata prazni, brez turistov. En obrat delava dovolj blizu rive, da slišiva orgle. Bral sem, da jih je pozimi slabo vreme razbilo, a izgleda, da so jih popravili. Kar do sedmih zvečer sva orcala brez pavze in sva utrujena.
V ravni črti je bilo danes 23 milj a midva sva cikcakala v veter in prejadrala zato 33 milj.
Popoldan sem se danes prvič oblekel. Veter ni bil nič topel in sem si dal gor celo dolge rokave in kapo. Tule na sidru, ko ne piha več je v barki 27°C, zunaj pa ni dosti manj, a čez dan na vetru me je kar malo hladilo. Jutri pa se dobimo s prijatelji, s katerimi smo se nazadnje videli na Kanarih, v Gibraltarju in kasneje po Sredozemlju pa smo se zgrešili.
< Barotul | Privlaćki zaton > |
Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron