Celo noč mi je na nadzorni plošči desnega motorja utripala rdeča lučka, kot da se ne more odločiti, ali naj se prižge in javi napako na motorju, ali pa naj ugasne in me pusti pri miru. Točno sem vedel, za kaj gre. Lučka bo počakala, dokler ne pridemo na cilja.
Lovino na otoku Bali sva zapustila zgodaj zjutraj. Zdaj pa imava dva dni in dve noči plovbe do Jepare na otoku Java. Seveda motoriramo z razpetimi jadri. Ne gre drugače. Zaradi nasprotnega vetra se moramo ustaviti v Jepari, da napolnimo rezervoarje z gorivom, saj naju čaka še sedem dni do Singapurja, to pa pomeni neprestano motoriranje.
Po dveh dneh plovbe se zvečer zasidrava v mirnem zalivu v družbi številnih ribiških bark in takoj odideva spat. Naslednji dan najprej pretočiva rezervno gorivo v oba rezervoarja in z gumenjakom in praznimi kanistri odideva na obalo.
Tam sva srečala mladega Indonezijca z mopedom. Preko prevajalske aplikacije na njegovem mobilcu smo se dogovorili, da naju odpelje na bencinsko črpalko Pertamina in nama pomaga pretovoriti dizelsko gorivo na barko. V Indoneziji namreč obstaja več kategorij dizelskega goriva. Najmanj kakovostno je gorivo solar, ki je subvencionirano in je namenjeno lokalnim ribičem. Tega moraš obvezno filtrirati, preden ga natočiš v rezervoarje. Jaz sem se odločil za najdražjo varianto, pertadex, vendar sem ga vseeno filtriral. Z dvema mopedoma smo morali obiskati bencinsko črpalko trikrat, da smo dopolnili oba rezervoarja in napolnili še rezervne kanistre.
Na FB pogosto berem, da je v Indoneziji obvezno najeti agenta za vse, kar rabiš. Tudi jaz sem ga imel na Baliju, potem pa sem ugotovil, da mi je zaračunaval štiridesetodstotno provizijo na ceno goriva za nabavo in dostavo!
Večerilo se je že, ko sva se privlekla na barko ob oglušujočih molitvah iz zvočnikov številnih mošej tega javanskega mesta, meni pa je v mislih še vedno nagajala tista utripajoča rdeča lučka. Zvečer je bilo morje preveč razburkano in tudi vidljivost ni bila ugodna. Rdeča lučka bo počakala do zjutraj, sem si rekel in spil še zadnje kapljice aperitiva ob sončnem zahodu.
Naslednji dan navsezgodaj grem na palubo, odprem pokrov desnega motorja, odvijem oba vijaka alternatorja in odstranim pogonski jermen. Bil je tako obrabljen, da je mlahavo visel na jermenici. Jermen zamenjam z novim, zaženem oba motorja in dvignem sidro.
Gremo. Singapur nas čaka.
| < Lovina | Barakudica > |
| Knjige Marjana Golobiča o dosedanjih podvigih | |
 |
 |
| As Long As the Wind Blows
Potopis plovbe jadrnice Spalax in katamarana Spalax 2 od otoka Korfu v Grčiji do Nove Kaledonije. (knjiga je napisana v angleškem jeziku). |
Dokler se puter ne stopi
V svojem prvencu, Dokler se puter ne stopi, brez dlake na jeziku in z dobršno mero humorja opisuje svoje jadralske pustolovščine na Jadranu, Sredozemskem morju, Atlantiku in Karibih. |
| Marjan Golobič | |
 |
Marjan Golobič je že kot otrok večino svojega življenja preživel v tujini. Prve jadralske izkušnje je nabral v Britanski Kolumbiji. Jadraje ga je hitro zasvojilo. Po vrnitvi v Slovenijo se je pridružil Jadralnemu klubu Potepuh. Jadranje po Jadranu je bilo super, a njegove ambicije so bile na Karibih in Tihem oceanu. Leta 2009 se je z jadrnico Spalax udeležil regate ARC. Karibi so ga tako zasvojili, da se je odločil zamenjati jadrnico za katamaran, ki je dobil ime Spalax 2. Leta 2018 je izplul c Karibov in se podal na Tihi ocean. |
Besedilo in fotografije: Marjan Golobič
