Na Galapagosu se sprva nisem nameraval ustavljati, ker je to enostavno predrago. Arhipelag sem sklenil obpluti s severa in nadaljevati plovbo proti Francoski Polineziji. Toda pokvaril se je motor: dokončno je počilo tesnilo glave, ki sem ga dal narediti v Panami. Samo če pomislim na Panamo, mi zavre kri. Od tam nisem dobil prav ničesar dobrega, same težave in izgube, še dingi z motorjem so mi dvakrat ukradli. Vendarle bo potreben pristanek na Galapagosu, zato sem obrnil proti vasici Puerto Villamil na otoku Isla Isabela. Do tja je bilo še kar nekaj plovbe in potreben je bil motor, saj smo morali pluti proti močnemu toku in vetru. Torej je bilo treba popraviti motor med plovbo, druge rešitve ni bilo. Uporabil sem staro tesnilo, ki ga k sreči nisem vrgel proč. Pravijo, da čez sedem let vse prav pride, a pri tesnilu je ta pregovor precej pohitel. Štoparica se je pritisnila: v 6 urah in nekaj minutah je motor spet deloval brezhibno. Izčrpati je bilo treba olje, ki se je zmešalo z vodo, razstaviti motor, sneti glavo motorja, očistiti in pobrusiti glavo ter blok motorja, saj se je slabo tesnilo praktično stopilo in se prilepilo na obe strani. To mi je vzelo največ časa. Nato vse skupaj sestaviti nazaj, zaradi drugačne debeline tesnila sem moral nastaviti na novo tudi ventile. Vse skupaj sem sestavil nazaj, nalil olje, spravil zrak iz naftnega obtoka in verjeli ali ne: motor je prižgal v prvem poskusu. Vse to mi je uspelo med jadranjem, ne na sidrišču in ne na mirnem morju. Vodna črpalka je močno opletala, a bo že zdržala do vasice. Med potjo pa sem obnovil drugo vodno črpalko, saj sem imel vse dele na barki.
Na Galapagosu so mi dovolili 72-urni pristanek v sili. Precej diplomacije je bilo potrebno, ampak uspelo mi je. Le Rusty ni smel na obalo. Popravil sem zasilno genovo in druge stvari, založili pa smo se tudi s svežo hrano, saj je pot do tu trajala več, kot sem načrtoval.
Po treh dneh smo dvignili sidro in se podali čez Tihi ocean. Vetra smo imeli dovolj, včasih več kot dovolj, in motorja nismo prav nič potrebovali. Za plovbo od Galapagosa do otoka Hiva Oa na Marquezih smo potrebovali le 21 dni, kar je za tako težko barko kar uspeh. Med potjo pa sem sestavil listo potrebnih popravil in kaj bo treba kupiti. Na Marquezih si bom našel kakšno delo, pa bo šlo. Ne maram jamranja in prosjačenja za pomoč. Če je človek zdrav in delaven, lahko prime za vsako delo in zasluži sam. Bi bil pa zelo hvaležen, če bralci mojih člankov morda poznajo koga, ki decembra ali v začetku januarja potuje na Tahiti in bi mi (seveda proti plačilu vseh stroškov) s seboj prinesel nova jadra. Izdelal mi jih bo Rado iz Jadralne Preddvor, ker prihodnje leto načrtujem solo plovbo po oceanih in bom potreboval res dobra jadra.
| < Čez Tihi ocean | Nadaljevanje plovbe 20.1.2024 |
 |
Knjiga: Neglede na vse Po mojem brodolomu sem ob neizmerni bolečini izgube, obupa, žalosti in poraza zelo dobro vedel, da sem šel predaleč. Moja jadrnica je potonila na dno Atlantika, z njo so potonile tudi moje sanje obpluti svet. Pa mi je dal Neptun še eno možnost... Knjigo lahko naročite na tej povezavi. |
 |
Knjiga: 10 m svobode Knjiga 10 m svobode je prvenec jadralca Walterja Terška. Svojo jadralsko pot je strnil v knjigo in jo opremil s številnimi še neobjavljenimi fotografijami in podrobnostmi njegove izjemne poti. Knjigo lahko naročite na tej povezavi. |
| Walter Teršek | |
 |
Walter Teršek (28) je eden izmed tistih jadralcev, ki ni bil rojen ob morju, ampak na Gorenjskem – tam pod hribi. Na morju se je vedno spraševal, kaj leži za tistim polotokom, za tistim otokom in kaj je pravzaprav za tistim obzorjem. Že kot otrok si je želel imeti svojo barko. Kot najmlajši otrok v družini je jadral po Jadranu s staršema ter bratom in sestro. Po palubi jadrnic je »puzal« že pri osmih mesecih. Na komaj 7 m dolgi jadrnici so prejadrali ves Jadran. Že kot otrok je strmel v obzorje in si obljubil, da nekega dne odjadra sam tja za obzorje. Osemnajst let kasneje se je njegovo življenje spremenilo. Kupil je svojo prvo barko Y33, ki je bila privezana v Puli. In tu se prične njegova dogodivščina. |
Besedilo in fotografije: Walter Teršek
