Popoldne sem po internetu še naprej preverjal informacije o možnostih dviga barke in popravila krmila na Grenlandiji in ugotovil, da imajo v nekaj ribiških lukah manjše ladjedelnice za popravilo ribiških ladij in bark. Na podlagi poročil jadralcev sem videl, da so v nekaterih od njih v preteklih letih že dvigovali jadrnice iz vode zaradi popravil ali pa za zimovanje na kopnem. Najprimernejši naj bi bili ladjedelnici v Sisimiutu in v Aasiatu, ki ležita ob naši poti proti severu. Najprej sem poklical v Sisimiut, ki je bližje in leži kakšnih 150 milj severno od nas. Pogovoril sem se s šefom ladjedelnice, ki mi je rekel, da se jim je pokvarilo dvigalo, navoz za ribiške barke pa imajo zaseden in mi zato žal ne morejo pomagati. Potem sem poklical v dvesto petdeset milj oddaljeni Aasiaat, kjer mi je šef ladjedelnice povedal, da imajo na njihovem navozu možnost dviga jadrnice iz vode in da bi pri njih lahko prišel na vrsto za dvig v četrtek ali petek prihodnji teden, kar je pomenilo čez devet ali deset dni. Kar takoj sem se dogovoril za ta termin, jim poslal mail in jih prosil za ceno in potrditev po mailu. Po tem telefonskem pogovoru sem bil dosti boljše volje, saj mi je dal upanje, da bomo krmilo lahko popravili na Grenlandiji in nam ne bo treba opustiti načrtov za jadranje proti severu.
Na spletu sem še enkrat preveril tudi vremenske napovedi in kazalo je na močan jugovzhodnik za prihodnjih nekaj dni. Smer vetra je bila sicer idealna za potovanje na sever, a napoved je obetala med trideset in petdeset vozli vetra, to pa je pomenilo precej viharne razmere na morju, ki bi se jim bilo pametno izogniti. Skokice z načetim krmilom zagotovo nisem imel namena izpostavljati močnemu vetru in visokim valovom. Tudi naš trenutni privez v Maniitsoqu je bil izpostavljen za jutri napovedanemu južnemu vetru, zato sem se odločil, da bomo iz Maniitsoqa odjadrali zgodaj zjutraj še pred prihodom viharnega vetra z juga.
V sredo petega julija smo iz Maniitsoqa odjadrali med otoke in v fjorde, kjer smo bili zaščiteni pred viharnim južnim vetrom na odprtem morju. Jadrali smo med zasneženimi hribi in gorami, s katerih so se k morju spuščali ledeniki, a led morja vendarle ni dosegel in plovne poti med otoki so bile čiste in brez ledenih gora. Vetra je bilo sicer vel kot trideset vozlov in sunki so presegali štirideset, zato smo jadrali le s skrajšano genovo, a morje je bilo mirno in jadranje hitro. Zaradi zasneženih gora v okolici sem imel občutek, kot bi jadrali po gorskem jezeru. Proti večeru so se z gora vse do dna fjorda začeli spuščati viharni sunki vetra, ki so penili površino morja in v okolici barke ustvarjali vrtince. To je bil dovolj jasen znak, da je treba pospraviti jadro in si poiskati primerno sidrišče.
Na levi strani fjorda je bila vrsta otočkov in lepih zavetrnih zalivov med njimi, a žal niso bili natančno narisani na mojih elektronskih kartah, ni bilo označenih globin, plitvin, niti čeri. Premišljeval sem, da bi vseeno zavili v katerega od teh zalivov, a sem bil po našem nesrečnem sidranju pred dvema dnevoma še vedno vsaj malo prestrašen, zato sem si raje izbral zaliv Appamiut, ki sicer leži za nizkimi hribi in je zato bolj izpostavljen vetru, a je ustrezno kartiran in ki ga kot dobrega za vse smeri vetra priporoča navtični vodnik za Grenlandijo. Zavili smo v zaliv, zaokrožili po njem, da sem preveril globine, potem pa sidro spustili nekoliko stran od obale na desetih metrih globine. Bolj zavetrno bi bilo bliže obali, vendar … .
< Nočna mora na sidrišču | Jadramo, čakamo,... 2. del > |
Miran Tepeš | |
Miran Tepeš bo letos poskusil izpeljati podvig, ki ga je do sedaj uspelo izvesti le redkim jadralcem na svetu. Iz Atlantika namerava zapluti v Tihi ocean skozi prehod imenovan Severozahodni prehod. Prehod je plovna pot skozi Arktični ocean vzdolž obale Severne Amerike. Prehod je večino leta zamrznjen in ga je možno prepluti le v redkih poletnih obdobjih, ko se arktični led stopi oziroma pomakne dovolj severno, da je plovba možna. |
Miran Tepeš pluje z litijevimi baterijami BlueCell.
Na krovu ima tri bateriji Bluecell 100Ah12V s kapaciteto 3x100 Ah, ki tehtajo zgolj po 12 kg in imajo življenjsko dobo 3000 ciklov - globokih praznjenj.
Besedilo in fotografije: Miran Tepeš