V petek, 2. maja, popoldne sva z Markom opravila izstopne formalnosti in skozi plohe odjadrala z Nove Zelandije. Avtopilot dela v eno smer, v drugo pa je počasen in šibek, zato sem mu v pomoč dodal elastiko, vendar ko pride večji val, elastika ne zadošča in se avtopilot izklopi. Takrat so potrebni ročni popravki smeri. To se zgodi enkrat na deset do dvajset minut. Če ne bo slabše, bova z Markom to brez težav zmogla.
Do noči sva imela veter s severozahoda in jadrala ostro v veter, potem pa se je veter ponoči začel obračati na zahod in jugozahod, in jadranje po 3–5 metrskih valovih je postalo nekoliko bolj udobno. Z Markom se dobro razumeva in se enakomerno na približno tri ure izmenjujeva pri dežurstvih za krmilom. Prve dni jadrava vzhodno od direktne smeri, da bova imela sredi tedna na drugi polovici poti boljši kot jadranja ob napovedanem krepkem vzhodniku in severovzhodniku.
Do nedelje sva jadrala z južnim vetrom, potem pa se je veter v ponedeljek obračal vse bolj na vzhodnik in se v torek okrepil nad 30 vozlov. Okrepljenemu vetru so sledili tudi valovi z jugovzhoda in vzhoda, ki so kmalu začeli presegati 5 metrov višine. Bolj kot naprej sva v takšnih valovih gledala nazaj, od koder so prihajale vodne »gore« z belimi vrhovi, ki se občasno zlijejo v kokpit.
Dva dni sva jadrala z »viharno« navito genovo, z le četrtino sprednjega jadra. V sredo je veter začel popuščati, se čez dan spravil proti dvajsetim vozlom hitrosti in se obrnil na vzhodnik-severovzhodnik. Z Markom sva genovo začela podaljševati in do konca dneva na jambor dvignila še na tretjo krajšavo skrajšano glavno jadro. Zavila sva proti severozahodu, naravnost proti Novi Kaledoniji. Prejadrala sva pas z najmočnejšim vzhodnikom in prvo linijo ploh. Pred nama je še dobrih 200 milj ciljne ravnine.
Zadnjo noč je deževalo in se bliskalo na zahodu, proti jutru pa je veter popolnoma oslabel in za pol dneva sva morala zagnati motor. Z vetrom smo se spet srečali šele popoldne na vstopu v veliko laguno Nove Kaledonije in zadnjih 50 milj nama je z Markom minilo v sanjskem jadranju po mirni vodi v zavetju koralnih grebenov. Po dobrih šestih dneh živahnega jadranja sva popoldne videla prve otočke. Sidro sva ponoči spustila v zalivu pred Noumejo.
Dostikrat se pred koncem kaj zaplete in tokrat je poslušnost odpovedala ročka za plin pri motorju. Z nekaj truda in improvizacije sem »zajlo za gas« pritrdil nazaj, da bova jutri lahko vplula v marino.
| < Opui | Veter v laguni > |
| Knjige Mirana Tepeša o dosedanjih podvigih | |||
 |
 |
 |
 |
| Proti soncu Naš legendarni skakalec in jadralec Miran Tepeš se je v začetku novembra vrnil s svojega drugega potovanja okoli sveta. Celotno pot je preplul v dveh etapah. Prva se je pričela v Izoli v letu 2010. Po spletu okoliščin se je popotovanje po svetu zasukalo drugače, kot je to sprva načrtoval, |
Z vetrom Mnogi jadralci, ki prvič objadrajo svet, po vrnitvi izjavijo, da so na poti našli samega sebe, Miran Tepeš pa ima bolj zanimiv odgovor: " Na poti nisem našel samega sebe, ker se tudi nisem iskal, sem pa zato videl veliko morja in nekaj zanimivih dežel." Na poti okoli sveta je preplul kar 26.541 navtičnih milj. |
Veliki trije Knjiga Veliki trije je že tretji jadralski potopis Mirana Tepeša. V njej je opisano jadranje mimo znamenitih treh južnih rtov: rta Horn, rta Leeuwin in Rta dobrega upanja, jadranje čez južni Pacifik od Francoske Polinezije do Čila, jadranje do in okoli Avstralije ter Tasmanije in samostojno jadranje čez Indijski ocean. |
Z jadrnico čez Arktiko Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre ... |
| Miran Tepeš | |
 |
Miran Tepeš bo letos poskusil izpeljati podvig, ki ga je do sedaj uspelo izvesti le redkim jadralcem na svetu. Iz Atlantika namerava zapluti v Tihi ocean skozi prehod imenovan Severozahodni prehod. Prehod je plovna pot skozi Arktični ocean vzdolž obale Severne Amerike. Prehod je večino leta zamrznjen in ga je možno prepluti le v redkih poletnih obdobjih, ko se arktični led stopi oziroma pomakne dovolj severno, da je plovba možna. |
Miran Tepeš pluje z litijevimi baterijami BlueCell.
Na krovu ima tri bateriji Bluecell 100Ah12V s kapaciteto 3x100 Ah, ki tehtajo zgolj po 12 kg in imajo življenjsko dobo 3000 ciklov - globokih praznjenj.
Besedilo in fotografije: Miran Tepeš
