V petek, 9. maja, zjutraj nama je z Markom kar hitro uspelo urediti vstopne formalnosti, potem pa sem se s kolesom odpeljal do nekaj kilometrov oddaljene ladjedelnice in se dogovoril za dvig barke prihodnji teden, da jo bom ali bova lahko končno ustrezno pobarvala s protivegetativnim premazom, da se Skokica na tropskih morjih ne bo preveč obraščala z algami in školjkami.
Leseno palubo Skokice sem v marini v petek in soboto dopoldne temeljito opral, skrtačil in očistil, da bom tik lahko te dni premazal z oljem, potem pa sva iz Noumeje odjadrala ob obali Grande Terre proti severozahodu. Nekaj dni sva se nameravala potepati med otoki v laguni, a vetra na poti je bilo precej več, kot so obetale napovedi. S palmami poraščeni peščeni otočki so ponujali premalo zavetja pred vetrom in valovi, zato sva se med jadranjem držala glavnega otoka. Hitro je šlo proti severu, ker je pihalo od zadaj, a v mislih sem imel tudi to, da se bo treba proti tridesetim vozlom vetra in proti valovom čez nekaj dni tudi vrniti. Vremenska napoved za naslednjih nekaj dni je namreč vseskozi enaka, krepak jugovzhodnik in občasne plohe. Sidro sva popoldne spustila pri otoku Ndukue.
Ni se mi dalo dati čolna v vodo, da bi šel na obalo, zato sem do večera raje barval tik in ugotavljal, da ima barka na palubi veliko preveč lesa. »Pribarval« sem se od premca do jambora, potem pa v soju lunine svetlobe odnehal, da me jutri ob pogledu na palubo ne bi preveč zabolela glava. Mark je pred nekaj dnevi rekel, da komaj čaka, da bo šel lahko plavat, zdaj pa se ni spravil v vodo, ker je v marini nekje prebral, da so v laguni morski psi. Zame je voda tukaj premrzla, da bi užival v plavanju. Neutrudni veter sproti odplakne toplo površinsko vodo stran od obale in nadomesti jo hladna voda iz globine.
Ko sem v nedeljo zjutraj prišel na palubo, me je vendarle zabolela glava, ko sem videl, da so mi plohe ponoči odplaknile tikovo olje z vsaj tretjine površine tikove palube, ki sem jo včeraj prebarval in bo treba zato tam vajo ponoviti.
Dopoldne, dokler se dnevni veter še ni zelo razpihal, sva se prestavila za nekaj milj proti jugovzhodu v zaliv Timbia, ki je ponudil boljše zavetje pred vetrom, lažji dostop na plažo in lepe sprehajalne poti po okolici.
Misel, da bi nadaljeval z barvanjem tika, so mi že v kali zatrle plohe, ki so skoraj vsako uro privršale nad Skokico. Je bila pa nedelja zato polna kopenske rekreacije.
Z Markom sva v ponedeljek spet izplula že ob jutranjem svitu, saj se jugovzhodnik ob otoku zadnje dni čez dan vedno okrepi nad 30 vozlov. Po dveh urah lepega jutranjega jadranja v veter pri 20 vozlih sva se že sredi dopoldneva srečala z razpenjenim morjem in krepkim nasprotnim vetrom. Križarila sva ob obali proti jugovzhodu, vse bolj krajšala jadra in se popoldne počasi prebila do Noumeje in v zavetje marine.
< Proti Novi Kaledoniji | Ladjedelnica > |
Miran Tepeš | |
![]() |
Miran Tepeš bo letos poskusil izpeljati podvig, ki ga je do sedaj uspelo izvesti le redkim jadralcem na svetu. Iz Atlantika namerava zapluti v Tihi ocean skozi prehod imenovan Severozahodni prehod. Prehod je plovna pot skozi Arktični ocean vzdolž obale Severne Amerike. Prehod je večino leta zamrznjen in ga je možno prepluti le v redkih poletnih obdobjih, ko se arktični led stopi oziroma pomakne dovolj severno, da je plovba možna. |
Miran Tepeš pluje z litijevimi baterijami BlueCell.
Na krovu ima tri bateriji Bluecell 100Ah12V s kapaciteto 3x100 Ah, ki tehtajo zgolj po 12 kg in imajo življenjsko dobo 3000 ciklov - globokih praznjenj.
Besedilo in fotografije: Miran Tepeš