Novice
Zadnje iz eTrgovine
Litijeva baterija BlueCell 100 Ah 38,4 V je namenjena vsem, ki bi se radi izognili pomanjkanju električne v trenutku, ko začne riba prijemati. Njena kapaciteta znaša 3840 Wh. Vsa energija je shranjena v eni bateriji standardne velikosti 522x238x217 mm. Zaradi izjemne gostote energije, je ekvivalentna 3 zaporedno vezanim svinčenim baterijam s kapaciteto 200 Ah. Njena teža znaša le 29 kg in nadomesti 180 kg svinčenih baterij. Baterija je izdelana s pomočjo najnovejše tehnologije. Vgrajene ima prizmatične celice, ki omogočajo preko 3000 praznjenj preko 70% nazivne kapacitete.
Zanesljivost
Litijeve baterije BlueCell imajo vgrajen sistem BMS, ki učinkovito ščiti baterijo pred prevelikim izpraznjenjem ali polnjenjem. Ko napetost na bateriji pade pod 10 V, se baterija samodejno izklopi in prepreči škodljivo praznjenje, ki bi lahko baterijo poškodovalo. Enako je pri polnjenju. Baterijo lahko globoko izpraznimo več kot 3000-krat. Če jo bomo izpraznili vsak dan preko 70 % nazivne kapacitete, bomo za to potrebovali 10 let. Pri praznjenju baterije do 50 % pa bo njena življenjska doba več kot 6000 ciklov. V tem času bi na plovilu svinčene baterije morali zamenjati vsaj trikrat. Da so litijeve baterije vrhunske kakovosti, zagotavlja tudi triletna tovarniška garancija.
Nadzor
Litijeve baterije BlueCell 100Ah 38,4V imajo vgrajeno bluetooth povezavo. S pomočjo aplikacije na telefonu lahko spremljate stanje baterije.
Prikazani so:
- odstotki napolnjenosti baterije,
- tok polnjenja/praznenja,
- napetost na bateriji,
- napetost posameznih celic,
- temperatura baterije
- število ciklov
- zgodovina polnjena/praznjenja
- in številni drugi parametri.
Tehnični podatki:
- Nazivna kapaciteta: 100 Ah
- Uporabna kapaciteta: 100 Ah
- Nazivna energija: 3840 Wh
- Uporabna energija: 3840 Wh
- Dimenzije (DxŠxV): 522x238x217 mm
- Teža: 29 kg
- Tok praznjenja (max): 100 A
- Tok polnjenja (max): 100 A
- Temperaturno območje polnjenja: -10 – 60 C
- Temperaturno območje praznjenja: -20 – 70 C
- Napetost polnjenja: 43.2~43.8V
- Priključni terminal: M8
- Število ciklov pri praznjenju preko 70%: 3000
- Življenjska doba (ciklov): 6000+
- Samodejno praznjenje: <3,5% na mesec
- Garancija: 3 leta
Po skoraj 1800 prevoženih kilometrih po cestah so novo jadrnico uspešno pripeljali v Valencijo, kjer se ji je popoldne pridružil tudi ponosni lastnik. “Zdaj bomo pa zavihali rokave, pred mano so treningi na morju in testiranje jadrnice.”
Nekaj krajših treningov je pretekli teden Vasilij Žbogar že opravil na domačem morju in strnil prve občutke: “Občutki so super, bo pa treba nekaj stvari prilagoditi, predvsem krmo, prilagoditi bo potrebno tudi pumpanje, a to se vse da urediti in v prihodnjih dneh bomo te malenkosti odpravili.”
Pred Izolanom je zdaj več kot mesec treningov in prilagajanja na novo jadrnico: “V zimskem delu priprav sem bil bolj malo na morju, posvetil sem se fizičnim pripravam, zdaj pa sledijo treningi na vodi. Treningov na morju mi manjka, vendar smo namenoma program pripravili tako, da šele v tem obdobju začnem s treningi na vodi, saj je vrhunec sezone šele novembra, svetovno prvenstvo, in do takrat je še veliko časa.”
Zdaj bo tako vse podrejeno treningom in pripravam, naslednja preizkušnja pa Vasilija Žbogarja čaka konec aprila, ko bo veter v jadra nove jadrnice lovil na regati svetovnega pokala v Hyerezu.
Vir: http://www.vasilijzbogar.si/, video: Dragan Sinožič
Zaradi orkanske burje, ki je najmočnejša na področju Reške in Splitske luške kapitanije so številna plovila nasedla. Potrebne so bile številne akcije reševanja.
Hrvaški nacionalni center za usklajevanje iskanja in reševanja v Reki je prejel številne klice na pomoč. Zaradi orkanske burje so številna plovila nasedla, nekaj se jih je potopilo, številni objekti so nekontrolirano pluli po morju brez nadzora.
Prvo akcijo reševanja so izvajali že včeraj ob 8.20 uri zjutraj, ko je v Kaštelanskem zalivu kontejner nekontrolirano plaval v vodi. Plovilo luške kapitanije je odplulo na pozicijo. Kontejner so najprej poizkušali privezati na plovilo in ga odvleči nazaj proti kopnemu. Močna burja jim je to onemogočila, zato so kontejner pospremili do bližnje obale otoka Čiovo, kjer je nasedel. Kontejner bo moral odvleči lastnik, takoj ko bodo to omogočali vremenski pogoji.
Ob 15.05 uri so naslednjo reševalno akcijo zopet izvajali na splitskem področju. Na področju Severne splitske luke so se nekontrolirano gibale tri ladje. Delavci luške kapitanije so takoj po prihodu na kraj nesreče ugotovili, da so se strgale privezne vrvi ladij. Le to so s priveza v Severni luki nekontrolirano gibale proti luki Lora. Trčile so v valobran luke, nato pa so nasedle. Vse tri ladje Vranjac (BT970), Krka (BT1032) in Orebič (Bt942) so v lasti hrvaškega ladjarja Splitska plovidba. Pred nesrečo so se nahajale na mrtvem privezu in so čakale na razrez. V času nesreče na ladjah ni bilo posadke. Na kraj nesreče je odplul vlačilec s katerim so hoteli odvleči nasedle ladje, kar pa zaradi močne burje ni bilo mogoče. Ob 16.45 uri se je ladja Vranjac sama odsukala in začela nekontrolirano pluti proti otoku Čiovo. Tudi drugih dveh ladij niso uspeli rešiti zaradi premočnega vetra. Reševanje bodo nadaljevali, ko bo to omogočalo vreme. Do sedaj zaradi nasedanja ladij ni prišlo do onesnaženja morja.
Poleg teh ladij, so se s privezov odtrgale še številna druga manjša plovila, številna še vedno nekontrolirano plujejo po morju, nekatera pa so že nasedla na obalah.
Ponoči je začela na Jadranu pihati močna burja. Kljub vsem opozorilom, ki so bila dana v preteklih dneh, so se nekateri vseeno odpravili na morje.
Ob 00.10 je posadka ribiškega plovila poklicala v center za reševanje, ki je nemudoma pričela z reševalno akcijo. Izplulo je plovilo izpostave luške kapitanije iz Cresa in se odpravilo na pozicijo med zalivom Pregrajena in rtom Prestenice. Na ribiškem plovilu sta bila dva člana posadke. Zaradi okvare pogonskega motorja, sta se počasi premikala s pomočjo šibkega pomožnega motorja. Plovilo luške kapitanije jih je privezalo na svoje plovilo in jih odvleklo v luko Porozina, kamor so prispeli ob 2.20 ponoči.
Ribiča sta povedala, da sta izplula iz luke Porozina, in sta bila namenjena proti Velem Boku. Med plovbo jima je odpovedal glavni pogonski motor. Uspela jima je prižgati pomožni motor s katerim sta zelo težko upravljala plovilo. Močna burja in visoki valovi so ju kljub motorju nosili proti skalnati obali Istre. Ker sta vedela, da so ogrožena njuna življenja sta se odločil, da pokličeta na pomoč.
V času reševalne akcije, so pihali močni severovzhodni vetrovi, valovi pa so presegali višino 3 m.
Kot smo napovedali, bomo v letošnjem letu na spletni strani uvedli številne novosti. Prvo smo vam odkrili prejšnji teden.
Poleg fotografij iz zraka lahko v letošnjem letu na eNavtiki pričakujete tudi video posnetke marin, luk in sidrišč. Posnete bodo iz zraka in izpod vodne gladine. Od letos boste vpluli v vse skrite kotičke Jadrana še bolj samozavestno. Kaj lahko pričakujete v letošnjem letu si oglejte v spodnjem videu.
Spremljajte nas tudi letos. Vaše počitnice bodo z nami zanimivejše, varnejše in zabavnejše!
Več novosti bomo predstavili v naslednjih številkah!
Vse videoposnetke si lahko ogledate na tej povezavi.
Vseh šest ekip je uspešno priplulo v novozelandski Auckland. Četrta etapa je bila izjemno zanimiva. Taktične odločitve so odločale o končnih uvrstitvah. Dve sta bili ključni.
Pomembnost pravih oziroma napačnih taktičnih odločitev je najmočneje uplivala na končno uvrstitev ekipe Brunel. Zelo dobro so jadrali prvi del etape iz kitajskega mesta Sanya. Pred Filipini so se odločili za plovbo proti severu, kjer so se obetali močnejši vetrovi. Taktična odločitev je bila prava in zavihteli so se na prvo mesto, kjer so pluli vse do ekvatorja. Skipper ekipe Brunel, Bouwe Bekking, je po prihodu v cilj povedal: »Težko je za ekipo, ki je jadrala zelo dobro. Na petem mestu smo zaključili le zaradi napake, ki sva jo naredila z Andrewom Capom. Napaka, ki sva jo storila, nas je stala dobre uvrstitve. Vodili smo vse do ekvatorja. Ko smo zapluli z vetrom proti vzhodu, se stvari niso iztekle kot smo načrtovali. Vreme ni naredilo tega kar smo pričakovali. Iz prvega mesta, ki smo ga držali od 15.2. smo 22.2. padli na peto. In zdaj smo v cilju. Že drugič zapored na petem mestu. Priznam, da sem razočaran. V zadnjih nekaj etapah smo lahko ugotovile, da se na regati lahko zgodijo zelo čudne stvari. Razlike med ekipami so zelo majhne in marsikaj se lahko zgodi. To je prednost jadranja na enakih jadrnicah. To je pač del jadranja!«
Četrto etapo je najhitreje zaključila ekipa MAPFRE. Sledila je ekipa Abu Dhabi in na tretjem kitajska jadrnica Dongfeng. Ekipa Alvimedica je priplula četrta pred ekipo Brunel, zadnja pa je priplula v cilj ženska posadka SCA. Kljub temu, da so ekipe preplule preko 5000 nmi je bila razlika med prvo in zadnjo ekipo le 7 ur in eno minuto.
Ekipa | Datum prihoda v cilj | Ura prihoda v cilj | Čas plovbe |
MAPFRE | 28/02/15 | 08:31:20 UTC | 20d 02h 31min 20s |
Abu Dhabi Ocean Racing | 28/02/15 | 08:35:45 UTC | 20d 02h 35min 45s |
Dongfeng Race Team | 28/02/15 | 08:39:22 UTC | 20d 02h 39min 22s |
Team Alvimedica | 28/02/15 | 09:58:08 UTC | 20d 03h 58min 08s |
Team Brunel | 28/02/15 | 12:30:30 UTC | 20d 06h 30min 30s |
Team SCA | 28/02/15 | 15:32:25 UTC | 20d 09h 32min 25s |
Podjetje Arch International d.o.o. omogoča privez plovila v marini Dalmacija v Sukošanu po ugodnejši ceni.
Podjetje ima na svojem pomolu v marini še nekaj prostih privezov, ki jih je možno najeti za dolgotrajnejši najem. Cene najema priveza so ugodnejše, poleg tega pa najemniku nudijo dodatne storitve za brezskrbno bivanje plovila. Nudijo varovanje plovila, prezračevanje, zategovanje muringov, periodičnega vžiganja motorjev, periodičnega polnjenja akumulatorjev, letnega vzdrževanja plovila in pripravo plovila na novo navtično sezono. Privezi so primerni za plovila dolžine med 12 in 16m, možen pa je privez tudi manjših plovil tako motornih kot jadrnic. Pogodbo o najemu priveza je možno skleniti s poljubnim datumom.
Dodatne informacije za ugodnješo cena priveza v marini dobite na tel: 07 8146 472, 041 618 055 in na spletni strani www.arch.si
Prihaja večja sprememba vremena, ki bo prinesla ohladitve, ponekod sneg in izjemno močno burjo na Jadranu.
Najmočnejša burja je napovedana za področje Senja, Maslinice ter Krškega in Paškega mosta. Sunki burje bodo dosegali 180-200 km/h. Poslabšanje vremena se pričakuje za danes ponoči. Po trenutnih prognostičnih kartah bo burja ena najmočnejših, ki je pihala v zadnjih nekaj letih. Predvideva se, da bo pihala s konstantnimi hitrostmi okrog 35 m/s oziroma 125 km/h. Sunki bodo dosegali hitrosti 200 km/h. V področjih močne burje bo morje vzvalovano do stopnje 5 v najbolj izpostavljenih predelih kot so Senjski kanal in Kvarner pa celo do stopnje 6.
Zaradi prehoda ciklona preko Jadrana bo močna burja poleg severnega Jadrana pihala tudi v Dalmaciji. Zaradi hladnega zraka in močne burje lahko na področju Istre in Kvarnerja pade tudi kakšna snežinka.
Zaradi slabega vremena se pričakuje, da bo večina trajektnih povezav in katamaranskih linij na Jadranu prekinjenih. Če je le možno pravočasno poiščite varen privez, če pa še niste na plovbi, počakajte v varnem zavetju, da burje mine.
Eden najmočnejših dejavnikov, ki vplivajo na temperaturo zraka v obmorskih krajih je morje. Morje namreč zelo dobro akumulira toploto, zato so temperaturna nihanja nad morjem in v priobalnih delih manjša.
Na severnem Jadranu se večja temperaturna nihanja pojavijo, kadar Padsko nižino prekrije hladen zrak. V poletnih dneh je povprečna temperatura zraka v severnem Jadranu okoli 25C, v najhladnejših zimskih mesecih pa je med 4 in 5 C. Na področju Jadrana je slovenska obala najhladnejša, bolj kot se gibljemo proti jugu Jadrana pa temperature rastejo.
Povprečne vrednosti relativne vlažnosti zraka v severnem Jadranu se gibljejo od 60 do 80 %. V poletnih mesecih, ko so temperature najvišje, je relativna vlažnost najmanjša. Prav v poletnem obdobju je lahko porast oziroma visoka vrednost relativne vlažnosti zraka eden izmed natančnejših pokazateljev bližajoče se nevihte.
Temperatura tal
Temperatura tal se meri na globinah 2, 5, 10, 20, 30, 50 in ponekod tudi na 100 cm globine. Meritve se opravljajo trikrat dnevno in sicer ob 7.00, 14.00 in 21.00 uri. Temperatura zgornjega sloja tal se tokom dneva spreminja. Najnižjo vrednost doseže v jutranjih urah, najvišjo pa okrog 13.00 ure. Spremembe temperature se dogajajo s spremembami temperature na površini vendar z zamikom. Razlike v temperaturi tal se z globino zmanjšujejo. Na globini 10 m sprememb povprečne letne temperature ni več.
Temperatura morja
Temperatura morja se meri na sami površini. Meritve se običajno opravljajo trikrat dnevno, ponekod pa le enkrat. Z meritvami opravljenimi na področju Jadrana, ki jih beležijo od leta 1911 so izmerili najnižjo temperaturo morja 4.1 C in najvišjo temperaturo 28,8 C. Najvišjo dnevno temperaturo morje doseže v popoldanskih urah, običajno okrog 15.00, medtem ko najnižjo doseže ob 5.00 uri zjutraj. Običajna dnevna razlika znaša 1,1 C kar je relativno majhna razlika v spremembi.
Meritve temperature morja se izvajajo stalno. V zimskem obdobju vse do meseca aprila so vertikalne temperature morja konstantne. Segrevanje morja se prične s prihodom pomladi in poteka preko celega poletja. Najbolj se segreje zgornja plast morja. Na globini okrog 20 m se začne temperatura morja močno zniževati s porastom globine. Morje se prične ohlajati v mesecu septembru. Ohlaja se zaradi ohlajanja zraka in zmanjšanja pritoka energije, ter zaradi mešanja slojev morske vode. Površinska voda tone in ogreva vodo v globinah, voda iz globin prihaja na površje in ohlaja površinsko vodo. Razlog za mešanje vode so močni vetrovi, ki povzročajo valovanje in s tem mešanje vode.
V zadnjem času se za merjenje temperature morja uporabljajo tudi sateliti. Izvajajo se v vedrem vremenu in omogočajo zelo podroben prikaz temperaturnih področij. V mesecu februarju lahko tako zaznamo hladnejše morje v zahodnem obalnem področju in toplejše vode na odprtem morju Jadrana. Poleti je temperaturno polje bolj izenačeno in so razlike v temperaturi manjše. Do največjih razlik prihaja v južnem delu Jadrana, kjer morje doseže najvišje temperature.
Temperatura zraka
Na temperaturo zraka na obali vpliva temperatura tal in temperatura morja. Morje se zaradi svojih absorbcijskih lastnosti počasneje greje in počasneje hladi kot tla in ne dosega tako ekstremnih temperatur, kot tla in zrak. Temperatura zraka se spreminja tudi z geografsko lego. Na severnem Jadranu je pozimi v povprečju 5 stopinj nižja od povprečne temperature zraka na južnem Jadranu. Poleti so razlike manjše in znašajo približno 3 stopinje. Razlika v temperaturi se kaže tudi v obalnem pasu, kjer je hladneje kot na odprtem morju. Zaradi vpliva morja so pomladi hladnejše od jeseni.
Dnevne temperature dosegajo svoj minimum ob 6.00 uri zjutraj, svoj maksimum pa okrog 14.00 ure. Višji porast dnevne temperature v običajnih poletnih dneh preprečuje hladnejši veter, ki piha z morja (smorac). V kolikor veter preneha pihati, se lahko pojavi krajša otoplitev in počasnejše padanje temperature zraka proti večeru.
Japonsko podjetje Yamaha je predstavilo prvo motorno plovilo, ki ima centralno konzolo in ga poganja jet pogon. V podjetju pravijo, da je to izdelek, ki odpira nov teritorij na področju plovil z jet pogonom.
Plovilo 190 FSH je prvi model plovila s centralno konzolo in jet pogonom iz podjetja Yamaha. 190 FSH je družinsko plovilo ali pa plovilo namenjeno ribolovu, ki nudi 360 stopinjski pogled s plovila. Ima zelo majhen ugrez, prostoren kokpit in je kot nalašč za ribiče, saj ima kar 14 držal za ribiške palice. Ker sta motor in pogon vgrajena v dno plovila, je krma popolnoma prazna in nudi enostaven dostop do vode.
Plovilo v dolžino meri 19 čevljev in prihaja v treh različnih izvedbah. Poleg osnovne izvedbe lahko izbiramo še med športno in pa luksuzno različico. Vsi trije modeli imajo vgrajen 1,8 l Yamahin navtični motor z velikim izkoristkom.
Tehnične lastnosti:
Dolžina: 5.84 mTeža: 930 kg
Širina: 2.43 m
Ugrez: 0,41 m
Št. oseb: 8
Motor: 1.8L Yamaha
Gorivo: 114 l
Na salonu plovil v Miamiu je Garmin predstavil nov izdelek, ki bo spremenil način, kako navtiki gledamo na svet, oziroma bolj natančno, vodo okrog našega plovila.
Panoptix, kot ga imenujejo pri Garminu, je vseviden sonar, ki v realnem času prikazuje vse kar se dogaja v vodi okoli nas. Prikazuje vse od gladine morja do tal, v smereh pred nami in za nami, ter levo in desno.
Slika, ki jo prikazuje je najbolj podobna kar video posnetku. Prikazuje dno morja, strukture in ribe. Prikaz je izjemno natančen. Količino podrobnosti nastavi uporabnik sam. Veliko prednost pri uporabi novega sonarja bodo videli tudi ribiči. Prikaz namreč deluje tudi kadar plovilo miruje.
Nov sonar bo na voljo letos pomladi.