Jadranje, Jadran-Grčija

Zadnja leta se vse več Slovencev odpravlja na jadranje v Grčijo. V tem prispevku ne bomo govorili o tem, kako najeti barko v Grčiji in kje jadrati, temveč na kaj moramo biti pozorni, če se s svojo jadrnico odpravljamo iz Jadrana na družinsko jadranje v Grčijo (Foto zgoraj: Sončni zahod sredi Jadrana na plovbi iz Santa Marie di Leuca v Bar).

Grčija ima več kot 6000 otokov in otočkov, od tega je 227 naseljenih, grška obala pa je dolga kar 13.676 km. Oblivata jo dve, med seboj zelo različni, morji: Jonsko morje na zahodni strani in Egejsko morje na vzhodni strani. Razmejuje ju zloglasni rt Maleja (tretji rt na jugu Peloponeza, če štejemo od zahoda proti vzhodu), ki je znan po težkem morju, saj se pri njem pogosto mešajo vetrovi z zahoda in vzhoda. Rt Maleja in težko morje, ki ga obkroža, je znan tudi po zaslugi Odiseja, ki ga je ob vračanju na Itako tu odpihnilo s poti v neznana morja ter podaljšalo njegovo vračanje za deset let.

V vsakem primeru boste na poti z Jadrana v Grčijo najprej zapluli v Jonsko morje. Jonsko morje in razmere za plovbo v njem bi lahko opisali kot precej podobne južnemu Jadranu. Poleti običajno prevladuje stabilno vreme z dnevnimi termičnimi vetrovi s severozahodne smeri (maestral), katerih moč običajno ne presega 20 vozlov. Bistvena razlika je, da maestral zapiha kasneje kot na Jadranu, običajno okrog 14. ure, preneha pa pogosto šele okoli 22. ure. Egejsko morje je za razliko od Jonskega precej zahtevnejše za plovbo, zlasti zaradi močnejših vetrov (poleti meltemi) in posledično večjih valov.

Če se odločate, da bi morda eno od prihodnjih poletij s svojim plovilom zapluli malo dlje, iz Jadranskega v Jonsko morje, vam v nadaljevanju ter v prispevkih, ki jih bomo objavljali v prihodnjih tednih, predstavljamo nekatere stvari, ki jih je treba imeti v mislih pri planiranju.

Izbira rute

Iz Jadranskega morja do Grčije lahko pridete po več različnih rutah, ki jih v grobem lahko razdelimo v dve skupini: preko Italije ali direktno iz Hrvaške oz. Črne gore. Če se odločite za pot preko Italije, morate najprej prečkati Jadran. Po najkrajši poti lahko to naredite z Lastova (Ubli), kjer se odjavite, do Viesta na polotoku Gargano. Pot je dolga slabih 60 NM in jo brez težav opravite v enem dnevu. Nato pot nadaljujete s poljubnimi postanki ob italijanski obali, možnosti je tu veliko. Poleg na karti označenih je treba omeniti še: Manfredonia, Bisceglie, Barletta, Bari, Mola di Bari, Polignano al mare, San Foca itd. Poudariti je treba, da je italijanska obala na tem delu tako rekoč ravna in nerazvejana, zato zalivov, v katerih bi lahko prenočevali na sidru, ni, kar pomeni, da je skorajda obvezno prenočevanje v marinah ali lukah, ki jih je na tem delu kar precej. Ko pridemo do Otranta, nas od najbližjega grškega otoka – Othonoi loči samo še 46 NM. V primeru ugodnega vremena bi za takšno, zgolj dnevno plovbo, potrebovali 4 do 6 dni.

Jadranje, Jadran-Grčija

Druga možnost je, da se na poti v Grčijo ustavimo v Črni gori. Zadnja luka v Črni gori, v kateri se lahko odjavimo, je Bar. Iz Bara do, v tem primeru najbližjega grškega otoka, Ereicousse, je 138 NM, kar za 10- do 12-metrsko jadrnico običajno pomeni 23 do 25 ur neprekinjene plovbe. Če želite v Grčijo priti hitreje ter ne želite izgubljati časa z birokratskimi postopki vstopa in izstopa v Črno goro (postopek je podoben kot na Hrvaškem), lahko proti Grčiji izplujete iz zadnje hrvaške luke, kjer se lahko odjavite, Cavtata. Pot bo v tem primeru dolga 174 NM ali 29 do 32 ur neprekinjene plovbe.

Dejansko obstaja še možnost plovbe s postanki v Albaniji, ki pa zaradi zapletenih in dragih postopkov vstopa in izstopa v državo ter dejstva, da zalivov, pristanišč in marin praktično ni, ni ravno pogosta izbira. Podrobnosti plovbe po Albaniji bomo opisali v enem izmed prihodnjih prispevkov.

Omeniti je treba še, da je smer morskega toka ob zahodni Jadranski obali s severozahoda proti jugozahodu, vzdolž obale, ob vzhodni obali pa ravno nasprotno, kar nam lahko v obeh primerih nekoliko pomaga pri plovbi.

Za katero pot se boste odločili, je odvisno predvsem od časa, ki ga imate na razpolago, opremljenosti plovila, pripravljenosti posadke na nočno vožnjo, morebitnih štirinožnih članov posadke, ki »vztrajajo« pri opravljanju potrebe zgolj na kopnem ter vsekakor vremena.

Pot, ki jo boste izbrali, je delno odvisna tudi od registracije vašega plovila. Veliko Slovencev ima svoja plovila registrirana na Hrvaškem. Če ste med njimi, preverite, za katero območje plovbe, je vaše plovilo registrirano. Do začetka letošnjega leta je bila večina plovil registrirana za območje plovbe IIa (područje plovidbe IIa), ki je zajemalo mednarodno plovbo po Jadranskem morju, ne dlje kot 12 milj od obale. Z novim pravilnikom, ki je stopil v veljavo januarja 2020, je kategorija IIa ukinjena, kategorija II pa po novem zajema mednarodno plovbo po vseh morjih, ne dlje kot 20 milj od obale. V tem primeru morate torej pri plovbi v Grčijo upoštevati, da se od kopnega ali otokov ne oddaljite več kot 20 milj, kar pomeni, da vam preostane zgolj ruta preko Črne gore, z manjšim »zavojem« proti obali takoj po albansko-črnogorski meji, saj se v nasprotnem primeru od obale na tem delu oddaljite za slabih 30 milj. Če se odločite za prekategorizacijo vašega plovila v kategorijo I (vsa morja brez omejitev), vam bo v pomoč članek o obvezni opremi za posamezna območja plovbe in tipe plovil, ki ga bomo objavili v prihodnjih tednih, potrebovali pa boste tudi opravljen izpit Mornar motorist. Izpit za voditelja čolna, za registracijo plovila za vsa svetovna morja, brez omejitev (območje I), na Hrvaškem namreč ne zadostuje.

 

< Plovba v Grčijo v času koronavirusa   2. del >

Besedilo in slike: Nataša Kolega