Walter Teršek

Walter Teršek
Walter Teršek (28) je eden izmed tistih jadralcev, ki ni bil rojen ob morju, ampak na Gorenjskem – tam pod hribi. Na morju se je vedno spraševal, kaj leži za tistim polotokom, za tistim otokom in kaj je pravzaprav za tistim obzorjem. Že kot otrok si je želel imeti svojo barko. Kot najmlajši otrok v družini je jadral po Jadranu s staršema ter bratom in sestro. Po palubi jadrnic je »puzal« že pri osmih mesecih. Na komaj 7 m dolgi jadrnici so prejadrali ves Jadran. Že kot otrok je strmel v obzorje in si obljubil, da nekega dne odjadra sam tja za obzorje. Osemnajst let kasneje se je njegovo življenje spremenilo. Kupil je svojo prvo barko Y33, ki je bila privezana v Puli. In tu se prične njegova dogodivščina.

Gibraltar – Tanger

Čakanje na veter, ki bo pihal iz Sredozemlja skozi Gibraltar, se je končno splačalo. Veter se je obrnil, sedaj je treba počakati le še plimo in oseko, ki ustvarjata močan pretok vode iz Atlantika v Sredozemlje in obratno. Prestavim se na sidrišče, barka je napolnjena z nafto, ki je v Gibraltarju poceni, le 73 centov za liter, kupil sem si nekaj hrane in vode za plovbo. Odločil sem se, da se spotoma ustavim v Rabatu, Casablanci in Agadirju.

Prebudim se zgodaj zjutraj, preverim vremensko napoved in dvignem sidro. Nervozen se ogledujem po sidrišču, vse barke so še tu. Sprašujem se, ali imam napačne podatke o plimi in oseki ali pa sem samo tako zelo zgoden, da vsi drugi še spijo. Spomnim se, da mi je Jasmin poslal slike iz knjige o tokovih v Gibraltarski ožini in jih hitro poiščem. Vse je tako kot mora biti, tajming je pravi, le jaz sem se kot po navadi prvi zbudil in tudi prvi odplul iz sidrišča. Zapustim zaliv in plujem po sredini ožine. Za rtom SZ Afrike se veter vrtinči in odločim se, da počakam v Tangerju. Zračunam pot in čas, približno ob 4. uri popoldan bi moral biti že pred pristaniščem. Vendar zaradi ugodnega vetra in toka, ki me nosi v Atlantik, z barko delam povprečje 9 in se na carinski pomol privežem že ob 12. uri.

Vse formalnosti na carini trajajo tri ure in po pregledu barke se lahko prestavim na svoj privez, vendar zaradi močnega vetra marineroti pripomnijo, naj počakam do večera. Seveda močan veter, pa kaj še, si mislim, odvežem barko in jo s krmo parkiram med dve drugi barki, točno tam, kjer so mi dodelili mesto. Marineroti se čudijo, kako lahko sam parkiram 10 m barko v tem vetru. No, verjetno z izkušnjami, saj na barki živim in se z njo tudi prestavljam, kamor koli želim, zato je pač tako. Za dobrodošlico me prvi marinero povabi na zmenek še isti dan, kar me popolnoma šokira in spravi v smeh. Seveda, to je Afrika: ženske imajo dogovorjeno poroko, za moške pa, če nimajo žene ali jim jo starši niso preskrbeli, velja pregovor »bilo kuda, on bi svuda«. Marina je na novo zgrajena in na drugi strani se še širi. Pisarna je lepša kot naš parlament, vse v belem marmorju, vse se sveti, v marini je 20 pomolov in na vsakem pomolu je en marinero. No, jaz sem naletel prav na tistega, ki me je takoj »zasnubil«. V pisarni pa dela prelepa lepotica, da sem jo kar naravnost vprašal, če morda ni poročena ... Opravim vse obveznosti, prijazno mi razkaže ves zemljevid marine in mesta.

Tanger - Casablanca

Odpravim se v mesto, kjer si privoščim njihov slavni metin čaj in sveže pečenega piščanca, za kar plačam smešno malo. Nato se odpravim na sprehod po mestu, kjer mi na vsakem koraku ponujajo hašiš, čeprav se izgovarjam, da pač ne uživam teh substanc. Naslednje jutro se odjavim iz marine in iz carine, na katero sem skoraj pozabil. Po pregledu jadrnice lahko izplujem in še pred tem mi omenijo, da so zame že našli mesto v Rabatu in da me tam že pričakujejo. Med čakanjem na vse carinske formalnosti pa se je veter tako okrepil, da izhod iz marine predstavlja manjši problem, zato izplujem iz valobrana že z genovo in ostro proti vetru iz zaliva, kjer leži marina. Plujem proti toku in se premikam zelo počasi. Opazujem maroške ribiče. Plujejo v moji smeri, zato se priključim njihovi ruti, saj oni najbolj poznajo to morje in te tokove. Ko priplujem do SZ rta Afrike, najbolj severne točke Afrike v Atlantskem oceanu, barko obrnem za 90 stopinj in zavijem levo. Vso noč plujem z vsemi jadri in jadram v orco. Zjutraj vetra zmanjka in tako ostane do večera. Nato spet zapiha, ampak iz SZ. Vso noč opazujem plankton in veliko ribiških čolničkov, ki se vozijo po morju brez luči. Na teh čolnih je vse polno ljudi: vlečejo mreže, sortirajo ribe, mečejo mreže v morje, skratka ribolov, čisto drugačen, kot si ga lahko predstavljate. Premci teh čolnov se dvigajo visoko, na krmi pa brnijo močni motorji, ki poganjajo barko v vseh vremenskih razmerah. Ribiči tu so za ribiče pri nas samo zgodba ali bajka. Po več dni na morju, na 10 m dolgem čolnu več kot 20 ljudi, ne glede na vreme in morje, oni so tu 24 ur na dan.

Zjutraj se zbudim s krasnim sončnim vzhodom in počasi bi moral biti že pred Rabatom. Plujem zelo počasi, vetra je bolj malo, pa se ne sekiram, saj ga bo kmalu čez glavo. V Rabat ne morem, valovi so previsoki in vplutje v reko je težko izvedljivo, zlasti če ne poznaš vhoda. Označb ni nikjer in ker se reka izliva v morje, morje pa v reko, ustvarja to velike valove, na katerih si premislim in v zadnjem trenutku obrnem barko. Odločim se, da grem naprej proti Casablanci. Vso noč se zibam z majhnim vetrom in pred sončnim zahodom sem že pred vhodom v ogromno pristanišče Casablance. Počakam ogromno črno tovorno ladjo, ki ima komaj kakšno luč, in vplujem v pristanišče za njo, popolnoma utrujen in edino, kar si želim, je, da privežem barko in se odpočijem za nekaj ur.

Walter Teršek

No, tukaj se je začel pravi pekel. Pošiljajo me s pomola na pomol, sem in tja, iz enega dela pristanišča v drugega, pa se na koncu odločim privezati na pomol, kjer je bila včasih marina. Vsaj 100 prostih mest je tam, kjer so bili včasih privezi. Pa priteče nekdo in mi zagrozi, da tukaj ne morem privezati barke, saj če jo bom, je nikoli več ne bom videl itd. ..... Privežem se na ribiško ladjo polno ljudi, smrdi iz vseh koncev, ljudje se umivajo z vodo iz morja, v katero ob istem času mečejo fekalije. Tu sem videl od blizu, kako živijo tukajšnji ribiči. Vse skupaj se mi je začelo obračati. Njihova barka je neznansko smrdela – desetkrat huje kot WC na neki 40 let stari bencinski črpalki. Skratka neznosen smrad. Medtem ko sem privezan na barko, se neznansko utrujen samo usedem na posteljo in mi na barko že trka carinik, odveže barko in jo odrine. Pove mi, naj se javim na VHF 7. Javim se na kanal, kjer mi povejo, naj se spokam iz tega pristanišča in da tu nisem dobrodošel, da je zastava, ki jo imam, po njihovem ruska. Sedaj mi je šele jasno, zakaj so mi nekateri ribiči kazali z roko pod vratom. No, kaj hočem, bolje, da grem od tu, kot da postanem hrana za živali, kot kažejo njihove grožnje.

Casablanca - Lanzarote

Medtem ko sem bil v Tangerju presenečen nad njihovo prijaznostjo, so me tukaj razočarali z njihovim primitivizmom. Vse te kolobocije so mi vzele celo dopoldne, že tako sem bil neznosno utrujen, a kazalo mi ni nič drugega, kot da odplujem. Kam? Preverim vremensko napoved. Nazaj ne grem, na Lanzarote pa imam vremensko napoved za tri dni stage 8-9, jaz pa prvič jadram po Atlantiku!? No, pa da vidimo, kaj se bo najprej odlomilo na barki, mi neprestano odzvanja v glavi. Krmilo zagotovo ne, si mislim, saj je novo. Že prvo noč sem se zapletel v ribiško mrežo, zaradi katere sem se moral sredi noči skopati v Atlantiku. Prečudovita izkušnja: toliko planktona še v življenju nisem videl in z vsakim zamahom v vodi se ga je pojavilo še več, kot da bi kopal po zlati jami. Kako sem opazil, da sem se zapletel v mrežo? Enostavno: pihalo je 25 kn, jadra so bila na drugi krajšavi, barka pa je plula 2 vozla. Jadra dol, hlače dol, masko gor, nož v roko in hop v vodo. Z željo, da me pod barko ne čaka morski pes! Znašel sem se v predelu, kjer morje ni globoko več kot 1000 m in to je nizko morje, ki pa popolnoma podivja v močnem vetru in valovi se dvigajo visoko iz več strani, na vsake toliko časa se kateri zgrne na mojo malo barčico in mi v kokpitu ustvari kopel. V treh dneh mi ni uspelo spati prav veliko, prav tako tudi ne prejšnje tri dni.

Za povrh vsega so se odtegnile medkrižne pripone na popolnoma novem jamboru. Morale bi držati 10 let, odtegnile pa so se že po dve mesecih – zato, ker »profesionalci« v Gironi niso vstavili dovolj velikih in močnih varovalk. Sedaj barka lahko jadra samo z malo genove. Vsa vrv je v morju. Dve noči sem za seboj vlekel vsaj 100 m vrvi, kar mi je popolnoma umirilo barko v visokih valovih in v trenutku, ko se ti val podre v kokpit, se je barka poravnala nazaj. Ko sem ležal v kokpitu in se skušal odpočiti in zapreti oči vsaj za trenutek. Ležal sem na tleh kokpita, saj je na klopi prenevarno. Zbudil sem se v trenutku, ko je barka doživela knock down in sem se avtomatko obdržal za vinčem. Desna ograja je bila skrivljena, blago pa popolnoma strgano zaradi vala, ki je z vso silo udaril v bok. Odprl sem oči in pred seboj nisem videl nič drugega kot plankton. Rekel sem si: sedaj bi bilo dobro, da se barka postavi nazaj! In se je! Plula je naprej, jaz pa vesel, da sem ostal na njej, čeprav popolnoma premočen.

Naslednji dan vse posušim. Pred menoj začnejo plavati delfini. Okrog barke leta ogromno ptic. Na karti izpišem koordinate in zapišem v dnevnik. Pred menoj je otok Lanzarote, po izračunih kakšnih 10 nm, jaz pa ga ne vidim.

Uro kasneje, 5 nm otoka še vedno nikjer. Ali se vse te živali poigravajo z menoj in me vodijo proti otoku, ki ne obstaja? Ali pa sem samo utrujen!? Prižgem si cigareto in čakam in čakam. Otok je tu! Zagledam ga, pristanišče je na levo, obrnem barko in vplujem v pristanišče Lanzarote. Sonce je zašlo, pred menoj so samo luči – zelene, rdeče, samo še to zvozim in sem na pomolu. Piha, kot je značilno za to marino in končno se privežem na pomol. Jadralne hlače dol, japanke so že na pomolu, jaz pa v bar. In to je to! Naslednja destinacija je Mindelo na Kapverdih. Pred tem pa bo treba barko še pobarvati in rešiti probleme na jamboru.

 

< Alicante - Gibraltar   Pomoč prijatelju >

 

Besedilo in fotografije: Walter Teršek

 

Sreda 06 Maj 2020

Q30 Water Limousine

Helsinško podjetje Q Yachts je predstavilo prvo vodno limuzino. Q30 je električni vodni taksi – limuzina.

Podjetje Q Yachts je vodilni finski proizvajalec električnih plovil. Plovilo Q30, ki je bilo prvič predstavljeno na letošnjem sejmu Boot, bo nedvomno izjemno zanimivo za komercialno uporabo kot taksi plovilo ali pa kot luksuzna limuzina na vodi. Koncept plovila je bil razvit zaradi vse večje potrebe po ekološko sprejemljivih plovilih, ki ne povzročajo onesnaženja in hrupa med plovbo.

V Q30 Water Limousine je vgrajena vrhunska tehnologija v kombinaciji z izjemno eleganco. Rezultat skrbnega načrtovanja je plovilo, ki nudi izjemno udobje med plovbo. Oblika trupa zagotavlja, da plovilo med plovbo proizvaja minimalen val, brez hrupa motorja in izpusta toplogrednih plinov.

Električni pogon z možnostjo gorivnih celic

Trup plovila je prilagojen za plovbo z nižjimi do srednjimi hitrostmi plovbe okrog 15 vozlov (27 km/h). V mestih, kjer bodo na voljo hitre polnilnice baterij, bo plovilo na voljo s kapaciteto baterij med 30 in 60 kWh. Za zahtevne uporabnike bo plovilo možno naročiti z gorivnimi celicami moči do 120 kWh. Močnejša različica bo omogočala resno komercialno uporabo, pri kateri bo eno polnjenje zadostovalo za cel dan uporabe.

Tehnični podatki:

  • Dolžina čez vse: 9,30 m
  • Širina: 2,2 m
  • Ugrez: 0,6 m
  • Višina nad vodno linijo: 1,6 m
  • Teža: 1750 kg
  • Motor: 2 x 10 kW
  • Baterije: 30 - 60 kWh
  • Gorivne celice: 120 kWh

 

Torek 05 Maj 2020

Sealine C330

Ladjedelnica Sealine je predstavila nov model družinske potovalne jahte z oznako C330.

Nova družinska jahta je idealna za križarjenja po Jadranu. S strmim premcem je podaljšana vodna linija trupa, kar zagotavlja občutek plovbe na daljšem plovilu, zagotavlja boljše plovne lastnosti, več udobja na krovu in več prostora v notranjosti.

C330 v dolžino meri 10,31 m (33 čevljev). Namenjena je plovbi v vseh letnih časih. Trda streha zagotavlja zanesljivo zaščito salona, ki je na krovu plovila. Za zračnost salona je poskrbljeno. Poleg pomičnega steklenega okna na strehi ima še drsna bočna vrata na desnem boku in stekleno pregradno steno med salonom in krmo, ki jo lahko odpremo v celoti. V salonu je udobna sedežna garnitura, po višini nastavljiva miza, kuhinja in krmarnica.

Pod krovom se skrivata dve udobni kabini. Premčna ima posteljo s tremi prostimi stranicami, ter dve veliki garderobni omari. Krmna se razprostira čez dve tretjini širine plovila. V njej so lahko ena dvojna postelja ali pa dve ločeni ležišči. V desnem boku je prostor za skladiščenje in kopalnica.

Za plovilo je na voljo različna motorizacija. V vseh primerih gre za motorje Volvo Penta, ki pa so na voljo v različnih konfiguracijah. Tisti manj zahtevni, ki ne potrebujete izjemno visoke končne hitrosti plovbe, se lahko odločite za standardno različico z enim samim motorjem Volvo Penta D6, ki razvije 340 KM. Za nekoliko bolj zahtevne je na voljo motor s 400 KM močmi, tisti, ki se počutite bolj varne, kadar sta vgrajena dva agregata, pa se lahko odločite za dva motorja Volvo Penta D3, ki razvijeta po 220 KM. V vseh primerih za pogon skrbi Z-pogon z dvema propelerjema.

Krov je lahko oblečen v naravno tikovino, na voljo pa so tudi številne različice vedno bolj popularne umetne tikovine. Številne barvne kombinacije so na voljo tudi pri izbiri materialov notranjosti. Na voljo je več kot 15 različnih tekstilnih materialov oziroma umetnega usnja ter 6 različnih tipov lesenih delov. Tla v salonu so lesena in so na voljo v štirih barvnih različicah, tla v kabinah pa so prekrita s preprogami, ki so na voljo v štirih različnih barvah.

Tehnični podatki:

  • Dolžina čez vse: 10,31 m
  • Dolžina trupa: 9,99 m
  • Širina: 3,50 m
  • Ugrez: 1,03 m
  • Višina nad vodno linijo: 3, 42m
  • Rezervoar za gorivo: 570 l
  • Rezervoar za vodo: 220 l
  • Teža plovila: 6,67 t
  • Št. oseb: 8
  • Motor: 340 KM
  • Hitrost plovbe: 25-26 vozlov
  • Motor: 400 KM (opcija)
  • Hitrost: 30-31 vozlov
  • CE certifikat: B

 

 

Ponedeljek 04 Maj 2020

Walter Teršek

Walter Teršek
Walter Teršek (28) je eden izmed tistih jadralcev, ki ni bil rojen ob morju, ampak na Gorenjskem – tam pod hribi. Na morju se je vedno spraševal, kaj leži za tistim polotokom, za tistim otokom in kaj je pravzaprav za tistim obzorjem. Že kot otrok si je želel imeti svojo barko. Kot najmlajši otrok v družini je jadral po Jadranu s staršema ter bratom in sestro. Po palubi jadrnic je »puzal« že pri osmih mesecih. Na komaj 7 m dolgi jadrnici so prejadrali ves Jadran. Že kot otrok je strmel v obzorje in si obljubil, da nekega dne odjadra sam tja za obzorje. Osemnajst let kasneje se je njegovo življenje spremenilo. Kupil je svojo prvo barko Y33, ki je bila privezana v Puli. In tu se prične njegova dogodivščina.

Alicante - Valencia

Aprila sem se vrnil v Alicante na barko, saj se doma nikakor nisem mogel privaditi na gorski zrak. Na barki sem opravil razna dela, od barvanja palube do urejanja notranjosti itd. Skratka krajšal sem si čas, saj jambora, ki sem ga naročil decembra, še vedno ni v Girono. Medtem sta se napovedala dva prijatelja, ki me prideta obiskat v Valencio, kjer je marina zelo poceni in mi je tako ali tako na poti do Katalonije, do mesta San Feliu, kjer naj bi zamenjal jambor, zato se 27. aprila odpravim iz Alicanteja in v mrzlem vetru odjadram nazaj, ustavim se spet v malem mestecu Moraria, kjer se spet privežem na pomol, kjer sem lansko leto izkrcal Tonyja. Po kratkem sporu z marinerom zaradi tega, ker se nisem javil pred vplutjem na VHF postajo (saj v tej marini se nikoli ni bilo treba).

Walter Teršek

Spet se odpravim v skate park in nato v posteljo, saj je budilka nastavljena na šesto uro zjutraj. Za čuda se ne zbudim prvi, temveč drugi in pred mano odrine velika jahta z rusko posadko, s katero zjutraj skupaj spijemo kavo. Vreme je sončno, samo vetra je mogoče preveč in točno, ko bom prišel okoli rta, bo zapihal močan maestral, proti kateremu bom moral pluti vse do Valencie. 15 nm pred Valencio se veter obrne točno iz Valencie in proti mestu bo treba pluti v orco. Za vsako miljo se trudim pluti čim bolj ostro proti vetru, saj je ura že pozna in sonce bo počasi zašlo vetra pa tu čez noč v tem letnem času nikoli ne zmanjka in hočem vpluti v marino, še preden bo popolna tema. Tolčem proti valovom proti vetru, valovi zalivajo vso palubo, tudi v kokpitu se sem in tja pojavi kakšen pljunek in veter na barko ne nosi samo morske pene, ampak tudi mamljiv vonj sveže pečenega mesa iz mesta, ki je videti tik pred mano, pa je vendar še vedno oddaljeno 5 nm. Ko le naredim zadnji obrat barke, nastavim naravnost med obe označbi za vhod v pristanišče, ki ga ščitijo 5-metrski zidovi, na katerih se zbira mladina in kjer se v poletnih mesecih veselo mečejo z betonskih sten. Verjetno je to mesto tudi tisto, kjer mladina prvič v življenju poskusi cigaretni dim in alkohol in bog ve kaj še drugega.

Privežem barko na pomol pred bencinsko postajo in se javim v pisarni, nato prestavim barko na privez, ki mi ga dodelijo in tu počakam do naslednjega jutra, dokler se ne prikažeta moja prijatelja.

Valencia - Barcelona

Walter Teršek

Po enem dnevu posedanja po precej dolgočasni Valencii se vsega skupaj naveličamo. Pozno popoldne grem javit v marino, da gremo z barko en krog in da bi plačal račun, ki je znašal za 2 dni 24 evrov. Odpluli smo iz pristanišča in se poigravali z genakarjem, v rahlem vetru nismo vedeli, v katero smer bi pluli, zato smo pluli z vetrom in ves ta čas smo imeli namen, da se vrnemo v pristanišče. Nato Matic pravi, kaj pa če naju z Dejanom pelješ na Ibizo, saj smo blizu, ne? Preverim vremensko napoved, nič oblakov, vetra bo dovolj in čez nekaj minut odgovorim, zakaj pa ne, in že smo dvignili še glavno jadro in barko usmerili proti glavnemu mestu otoka Sant Antonio, kamor smo pripluli okoli 8. ure zjutraj in vrgli sidro v manjšem zalivu. Celo noč smo imeli vetra dovolj in krajšati smo začeli jadra že pred sončnim zahodom genaker je bil že zdavnaj zvit in genova je bila ob 11. že zvita do polovice, glavno jadro pa na zadnji krajšavi. Celo noč smo imeli vetra okoli 30 kn točno z boka, tako da so valovi v kombinaciji z vetrom barko pošteno premetavali. Ob sončnem zahodu se je veter popolnoma umiril in morali smo motorirati zadnjih 15 nm.

Kasneje smo se prestavili pred mesto Evissa in na poti do tja je pot vodila spet čez plitvino med Formentero in Ibizo. Med tem časom, ko sem bil v Torrevieji, sem spoznal oba kapitana na 50 m aluminijasti jambornici z najvišjim jamborom na svetu. Kapitana sta bila Črnogorca in povedala sta mi zgodbo, kaj se je naredilo prejšnji posadki, ko so vrgli sidro pred Formentero in presekali optično povezavo za internet in to, ko je bila sezona na vrhuncu. Oba otoka sta ostala brez internetne povezave 7 dni. Nobena blagajna na obeh otokih ni mogla delovati in škoda za turizem je bila ogromna. Po štirih dneh zibanja v velikem zalivu pred Evisso smo morali odpluti nazaj v Valencio. Vremenska napoved ni bila odlična in veter je pihal vso noč še bolj kot pred štirimi dnevi. Smer vetra je bila iz Gibraltarja, veter je s sabo prinesel tudi primerne valove in kmalu smo pluli po globokih grebenih valov. Vso noč sem presedel v kokpitu in opazoval valove in avtopilota od Luxeri Marina, kako je brezhibno in brez težav barko držal v popolni smeri kljub močnemu vetru in valovom. Na vsake toliko časa, ko je bila barka na vrhu vala, je iz vala skočil delfin, ki ga je nato osvetlila zelena navigacijska luč na premcu barke. Ob sončnem zahodu smo bili že 20 nm pred Valencio in kmalu za tem smo vpluli v pristanišče in se privezali pred pisarno.

Spet se prijavim v pisarni, kjer se mi pošteno nasmejijo, saj sem, ko smo odpluli, rekel, da gremo z barko samo en krog. Nas pa ni bilo nazaj šest dni.

Spet se privežem na isti pomol. Dejan in Matic sta imela naslednje jutro letalo, jaz pa sem odplul proti mestu San Feliu. Jadrati sem začel z vsemi jadri, ki sem jih cel dan krajšal in krajšal, dokler se veter ni ustalil. In pri 45 kn se je končno nehalo in tako je ostalo vse do jutra. Čez noč je močno deževalo, glavno jadro je bilo spet na zadnji krajšavi, genove manj kot polovico in barka je rezala valove gosto meglo v jutranjih urah. Natančnih navtičnih kart mi je že zdavnaj zmanjkalo in to že pri plovbi med Sardinijo in Majorko. V Balearskem morju je polno ploščadi, ki ne delujejo več, na nekaterih od njih ne svetijo več niti luči, vpisane so v navtične karte GPS, ki pa jih pač nimam, zato so oči celo noč na pecljih. Popoldne sem že pred Barcelono in do mesta San Feliu imam še 120 nm za mano pa se približujejo nevihtni oblaki, zato kontaktiram mojega prijatelja iz Barcelone, ki mi je omenjal pristanišče malo pred Barcelono, kjer se lahko ustavim za 8 ur in se primerno odpočijem, ne da bi plačeval marino, zato vplujem v pristanišče, kjer polirajo ogromne jahte. Ko se privežem, začnejo padati velike kaplje dežja, zato o sprehodu skozi mesto niti ne premišljujem in se vržem naravnost v posteljo.

Barcelona - Gibraltar

Walter Teršek

Zgodaj zjutraj izplujem in nastavim kurz proti San Feliu, cel dan od vetra ni ne sluha ne duha, popolna bonaca, zato cel dan poležavam na palubi, ob dveh zjutraj pa se že privežem na ribiški pomol, kjer počakam do jutra in se nato prestavim v marino, kjer me čaka mesto. Iz mesta San Feliu sem odplul čez 5 tednov, čakanje in čakanje na jambor mi je paralo živce in vseh drugih zapletov niti nočem omenjati, da ne omenim tega, da me je žepar oropal in sem ostal brez telefona in vseh drugih stvari, ki so bili v tistem žepu. Odplul sem nazaj proti Torrevieji, kjer sem prijatelju Daveu iz Anglije obljubil, da se vrnem in ga obiščem. Dave je bil starejši možakar, ki je svoje življenje pustil v Angliji in se preselil na manjšo barčico v marino, službo pa je imel v sosednji zgradbi, kjer je bil šef njegov prijatelj prav tako iz Anglije. Plovba do Torrevieje ni bila nič posebnega, razen tega da me je sredi noči v megli spet pri Barceloni skoraj povozila kruzerka Simphony off the See, ki sem jo lansko leto srečal na Majorki. Spet sem se ustavil v pristanišču mesta Moraria, kjer sem se čez noč odpočil po tridnevni plovbi, nato pa nadaljeval pot do Torrevieje. Bil je julij in v Balearskem in Gibraltarskem morju tedaj ni prav veliko vetra, zato sem več ali manj občudoval bonace in krasne sončne zahode. Ko sem se vrnil v Torreviejo, sem barko parkiral na dodeljeni pomol, kjer sem izkrcal vse stvari, ki so potrebne popravila (gumenjak) in še isti večer imel težave z varnostnikom in njegovim podivjanim dobermanom (češ da kradem iz barke, ker sem pozno popoldne prestavil gumenjak iz barke na pomol). Zjutraj v pisarni rešim težavo, dvignem pošiljko, ki me je čakala in v kateri je bil nov telefon, tako da sem spet vzpostavil stik z zunanjim svetom. Naslednje jutro sem barko prestavil na sidrišče in tam je tudi ostala 14 dni.

V delavnici pri Daveu sem pomagal pri različnih delih in po marini, kjer sem opravljal dela na jamborih in vozil nekaj bark na dnevne izlete kot skiper. V tem mestu sem se počutil kot doma, vendar sem vedel, da bom moral odjadrati z naslednjim vetrom. Pred tem so mi v delavnici še podarili posebno izdelano ležišče za mojo barko, tako da sem lahko spal v normalni postelji. Poslovil sem se od vseh in odhod ni bil enostaven kot vedno.

Odplul sem v jutranjih urah in kmalu je to mesto ostalo samo še velika črna črta na obali. Natanko v tem mestu sem po dolgem času začutil, da na svetu še vedno obstajajo dobri ljudje. Zakrpali so mi gumenjak, podarili nov akumulator za sidrni vinč, podarili po meri narejeno ležišče, zakrpali nekaj starih jader in me sprejeli kot svojega, kar pri Angležih nikoli ni enostavno.

Walter Teršek

Odplul sem proti Almerimaru, kjer sem pozdravil kapitana švicarske jadrnice Artemist, ki lani ni prišla do Gibraltarja zaradi popolnega spora med posadko in kapitanom. Po enem dnevu imam tega kraja dovolj in naslednje jutro že izplujem iz mesta in kurz nastavim proti Malagi. Medtem sem se sidral v vseh mogočih zalivih in krajih. Zaradi brezvetrja je vsa plovba postala predvsem kičasta in z njo sončni zahodi. Zgodilo se ni prav nič posebnega, razen tega da mi je rapalo na ribiški palici ujel galeb, jaz pa sem se vsaj pol ure čudil, zakaj mi stalno sledi jata galebov, nakar sem le ugotovil, da se mi je ujel galeb, ki sem ga moral izvleči na palubo in ga osvoboditi rapale za tuno in tako sva ostala oba brez slastne večerje.

Na kratko sem se ustavil v manjšem mestu malo pred Malago, katerega imena si nisem niti zapomnil, saj sem mesto zapustil še isti dan, ker se mi je zdelo popolnoma nezanimivo in nastavil kurz na Gibraltar.

Na srečo sem imel na tej poti dovolj vetra in sem si lahko odpočil ušesa od ropota mojega motorja in v Gibraltar prijadral po polnoči. Vedno sem si želel jadrati mimo skale Gibraltarja, vendar ne tako pozno, da pred sabo nisem videl ničesar. Na vsake toliko časa me je obkrožil gumenjak obalne straže, sedaj španske, nato angleške, kar se mi je zdelo popolnoma normalno. Ko sem vplul v zaliv, sem moral jadrati med velikimi ladjami, ki so prečrpavale nafto, in nato na koncu zaliva ob letališču vrgel sidro in se odpravil spat, zjutraj se je veter obrnil in celo sidrišče se je prestavilo v marino z mano vred. Tu sem spet srečal kapitana ogromnega katamarana iz Argentine. Pred mano je Atlantik za mano pa Sredozemlje. Čakanje na ugodno vreme je trajalo devet dni. V tem času sem si ogledal Gibraltar in zapisoval zanimive zgodbe skupine ljudi, ki sem jih spoznal na trgu. S tem sem si krajšal čas, saj čakanje v mestu, kjer nikogar ne poznaš, mi je precej poznana zgodba. Pred mano je nova izkušnja, ki se je izredno veselim in zaradi nje tudi težko zaspim.

 

< Palma de Malorca – Alicante   Gibraltar – Lanzarote >

 

Besedilo in fotografije: Walter Teršek

 

 

Sreda 29 Apr 2020

Ranieri Cayman 35 Trofeo

Ranieri Cayman 35.0 Executive, atraktiven gumenjak z dolžino 11 metrov in širino 3,80 metra. Prostorno in elegantno plovilo lahko poganjata dva motorja z skupno močjo 900 konjskih moči in ob tem nedvomno zagotavljata visoko zmogljivost.

Notranjost Ranieri Caymana 35.0 Executive vključuje dvojno kabino in 4 ležišča. Gumenjak nam razkrije značilno lastnost Ranierijevih oblikovalcev – to je velika pozornost do neskončnih podrobnosti in malenkosti, ki obogatijo že tako bogat čoln z standardno opremo.

V sprednjem delu je udoben tridelni osrednji naslonski sedež z vgrajenimi zvočniki in stereo sistemom. Premec se nadaljuje z ogromno sončno ploščadjo. Krmilna konzola je razkošna in ponuja ogromno prostora za navigacijski sistem, stikala, števce, ipd.

Proti zadnjemu delu od atraktivnega in modernega črnega loka, se oblikuje značilna klop v obliki črke U in kot podobno pri Cayman 27.0 Sport Touring modelu, tudi 35.0 Executive ponuja možnost vgradnje zložljive mizice. Zagotovo pa bodo potniki na plovilu zadovoljni s t.i. jedilnico, ki ponuja plinski štedilnik z dvema gorilnikoma, koritom s pipo iz nerjavečega jekla in pripravljenim prostorom za hladilnik.

Premer Orca-Panel tubusov znaša 65cm in se loči na 8 prekatov. Plovilo lahko maksimalno sprejme 24 potnikov.

Cayman 35.0 Executive je zasnovan z HIS tehnologijo (Hull Innovative System) in opremljen z t.i. »Active Suspension System«, ki skrbi za to, da zmanjša vpliv hrupa iz okolice, ter s tem poskrbi da je vožnja prijetna in nudi najboljše ugodje.

Ranieri Cayman 35 Trofeo - pripravljen na izdobavo takoj!

V ceni čolna je vključeno:

DOLŽINA: 10,80M,
ŠIRINA: 3,8M,
TEŽA: 3200 kg,
4 postelje, 2 kabini, do 24 oseb, 8 komor
VGRAJEN REZERVOAR GORIVA: 610 lit,
REZERVOAR VODE: 150 lit

  • Elektro sidro,
  • Seadeck imitacija tikovine po celotnem čolnu.
  • kuhinja- inox pipa in umivalnik,
  • luči,
  • radio+4 zvočniki,
  • 2 stopnički
  • miza,
  • ležalna plošča z blazinami,
  • Luxury oblazinjenje komplet čolna,
  • 220V/110V elektrika,
  • HIS sistem trupa 2x ,
  • 2 barvne tube,
  • kompas,
  • 12V vtičnica,
  • USB vtičnica,
  • hidravlika volana,
  • električna hupa,
  • volan "special edition",
  • panoramsko okno
  • notranji hladilnik

Dodatna oprema:

  • zunanji hladilnik pod konzolo, barva trupa in površja gel coat, barva tube
  • »bow thruster« spredaj v trupu
  • led komplet razsvetljava zunaj in znotraj v čolnu
  • dodatni sistem za akumulatorje
  • predpriprava za klimo
  • merilec verige vgrajen displej na konzolo
  • inox veriga in sidro
  • inox bimini tenda ki se pospravi v sedežno
  • Luxury blazine po celem čolnu
  • navigacija Simrad 12" EVO3
  • VHF RS30
  • Black kit....

Kabina: 2 spalnici, ločena kopalnica z wc, v dnevnem prostoru vgr. hladilnik, led luči, okno, panoramsko okno iz zadnje spalnice, ...

MOŽEN TUDI OGLED PLOVILA!

Kontakt: info@moto-nautika.com   02/629 04 00  (Lea Resnik), več o plovilu na: Ranieri Cayman 35.0 Executive

Sreda 22 Apr 2020

Walter Teršek

Walter Teršek
Walter Teršek (28) je eden izmed tistih jadralcev, ki ni bil rojen ob morju, ampak na Gorenjskem – tam pod hribi. Na morju se je vedno spraševal, kaj leži za tistim polotokom, za tistim otokom in kaj je pravzaprav za tistim obzorjem. Že kot otrok si je želel imeti svojo barko. Kot najmlajši otrok v družini je jadral po Jadranu s staršema ter bratom in sestro. Po palubi jadrnic je »puzal« že pri osmih mesecih. Na komaj 7 m dolgi jadrnici so prejadrali ves Jadran. Že kot otrok je strmel v obzorje in si obljubil, da nekega dne odjadra sam tja za obzorje. Osemnajst let kasneje se je njegovo življenje spremenilo. Kupil je svojo prvo barko Y33, ki je bila privezana v Puli. In tu se prične njegova dogodivščina.

Palma de Majorca - Ibiza

Nad otokom Majorca sem bil popolnoma presenečen. Je kot mala Slovenija: ravnice, gorovje z dvema velikima jezeroma, reke in morje. Po tritedenskem raziskovanju je bil že čas, da se odpravim naprej. S Tonyem sva se medtem spoprijateljila in prosil me je, če lahko z mano jadra do Gibraltarja, kjer se bo vkrcal nazaj na barko Artemist. Glede na to, da se na obali dobro razumeva, sem privolil. Pojasnil sem mu nekaj pravil, ki veljajo na moji barki. Naslednje jutro je bilo sončno, vremenska napoved odlična in napovedan veter iz JZ, s katerim bova jadrala proti Ibizi.

Ko se vrnem iz WC-ja na barko, me Tony že čaka v popolni jadralni opremi: dolge hlače, visoki čevlji, jadralna jakna … oblečen popolnoma preveč glede na današnji dan. Nasmeji me že navsezgodaj, vprašam ga, ali greva na Antarktiko, on pa ves začuden strmi vame. Tako v smehu zapustiva mesto Palma de Majorca in odplujeva proti Ibizi.

Toda težave so se začele že prvi dan najine skupne plovbe. Eno izmed pravil na moji barki je namreč, da na barki ni alkohola. Tony je bil mačkast že od prejšnjega večera. Da sva prišla iz zaliva do točke, kjer bi dvignila jadra, sva motorirala. Sedel sem na palubi pod jamborom in si lupil svoje jabolko za zajtrk. Čudno se mi je zdelo, da sva iz zaliva prišla tako hitro. Prestavim se v kokpit in opazim, da so obrati motorja na 3000. »Si ti prestavil ročico?« vprašam Tonyja. Prepričljivo mi odgovori, da ne. Nič mi ni jasno, ročico prestavim nazaj na 2000 obratov in sedem v kokpit. Opazujem Tonyja, njegovo hojo po barki iz kabine v kabino in vedno, ko je stopil iz kabine, je s tistimi širokimi jadralnimi hlačami zataknil ročico in jo prestavil vse nižje. No pa imamo razlog, zakaj so bili obrati tako visoki. Pojasnim mu, naj pazi, a ni pomagalo kaj dosti, vse dokler nisva motorja ugasnila in dvignila jadra.

Jadrala sva z vsemi jadri in Tony je ves navdušen opazoval barko, kako drsi po vodi in brez problemov skače po valovih. Jadrala sva s povprečno hitrostjo 7,4, nad čimer je bil navdušen kot mali otrok. Barka, na kateri je jadral prej, je bila daljša od moje za 2 m, a počasnejša za 2 vozla. A navdušenje ga je kmalu minilo, naveličano in utrujeno se je splazil v kabino v špici. Vsaki dve uri je pomolil glavo skozi okno in vprašal, kje sva. Moj odgovor je bil: »Na barki, na morju in to je dobro!« In vsakič sem mu rekel, da imava do otoka še 10 milj. Kot takrat ko sem bil otrok, in sem mamo na poti do morja nenehno spraševal, kdaj bomo na morju. Njen odgovor je bil vsakič isti: še pol ure.

Med jadranjem se je nekako odpel levi peterc, zato sem barko nastavil ostro proti vetru na drugo stran naravnost proti zalivu na severnem delu otoka, kjer bova vrgla sidro. Vremensko napoved za vsak zaliv mi je napovedoval prijatelj z Norveškega, ki je bil strasten jadralec in meteorolog, zelo moder človek, ki je na svoji barki naredil svoj elektromotor in svojega starega volva vrgel iz barke. Sodeloval je tudi v skupini, ki je razvijala novo vrsto vetrne turbine.

Ko prijadrava za otok, je bila ura že pozna in pred sabo nisva videla nič, razen luči iz manjše vasice ob obali, ki se je dvigala visoko v breg otoka. Veter se je umiril. Pokličem Tonyja, naj se prikaže iz kabine, saj bova spustila jadra in ker nimam točnih kart teh zalivov, bo moral stati na premcu in opazovati, kaj je pred nama in kdaj naj pritisnem na daljinec za sidrni vinč. Ko najdeva mesto za sidranje v ozkem zalivu, ki je bil z vseh strani obdan s pečinami, je bila ura že deset. Utrujen sem se namenil v posteljo, Tonyju pa je spet zadišal alkohol in ker ga na barki ni bilo, se je odločil, da bo šel na obalo. Prosil me je, naj mu napihnem gumenjak.

»Si ti normalen, sredi noči naj ti pumpam gumenjak, da boš šel ti na pivo?« sem mu ogorčen zabrusil. Seveda je odplaval – v tisti mrzli vodi, proti vetru, z ogromno nepremočljivo torbo, se na obali preoblekel v suha oblačila in se odpravil iskat prvo gostilno. Vrnil se je pozno ponoči s steklenico vina in še vso noč ropotal po barki.

Zjutraj se zbudim ob osmih in ob jutranji kavi opazujem miren zaliv ter nevihtne oblake, ki prihajajo izza otoka. Izkoristim še lepo vreme, splezam na jambor in pripnem peterca nazaj. Ravno ko sem se hotel spustiti z jambora, se je na palubi pojavil Tony, ki je hodil bo barki in me pošteno zamajal na jamboru. Tik pred nevihtico zapustiva sidrišče in obplujeva otok po vzhodni strani, kjer naletiva na točo. Jadrava z malo genove in se počasi pomikava ob obali. Sidro vrževa pred mestom Eieissa, kjer bova počakala dva dni na ugoden veter, nato pa nazaj proti celini. Zaradi konca sezone je bilo mesto popolnoma prazno in nič kaj posebnega ni bilo za ogled. Tony je nenehno tečnaril, kdaj greva jadrat. To je neverjetno, si mislim in mu rečem: »Ko si na kopnem, piješ in me sprašuješ, kdaj greva jadrat, ko pa jadrava, sprašuješ, kdaj bova na obali. Nato se pa še spraviš na večerno kopanje! Bova že šla, ko bo veter pravi!«

Po dveh dneh dolgčasa sva dvignila sidro in zgodaj zjutraj odplula, saj sem hotel biti čez plitvino med Ibizo in Formentera, še preden veter začne pihati in točno tako je bilo. Ko sva priplula čez plitvino, je začel veter in dvignila sva glavno jadro na drugo krajšavo, genovo pa odvila do polovice. Jadrnica je plula v orco točno proti rtu Cap del Nau, veter piha s hladnega Atlantika skozi Gibraltar in narašča iz ure v uro. Tony je kot po navadi v svoji kabini ali pa opleta po palubi s svojimi širokimi hlačami in sprašuje, kdaj bova tam. Odgovorim mu, da bova danes precej pozna, še 10 nm. Ker je sonce že zašlo, veter pa postaja vse močnejši, se odločim, da spremenim smer. Barko obrnem proti Dinei, kjer pozno ponoči vplujeva v marino in se priveževa na bencinski pomol. Jaz se utrujen odpravim v posteljo, Tony pa, kot je bilo pričakovati – v mesto.

Zbudim se zgodaj zjutraj in se odpravim na ogled gradu na vrhu mesta, kjer si privoščim »kavo z razgledom«. Ko se vrnem, me na pomolu čaka policija in revežu Tonyju ne pustijo z barke na WC, češ da ni njegova barka in da se nisva prijavila v pisarni marine. Ves konflikt brez problemov rešimo z bankovcem za 20 evrov, midva pa odplujeva iz marine proti mestu, kjer se je vedno ustavljal Jure Šterk, ko je plul tod mimo. To mesto z imenom Moraria je precej majhno, z majhnim sidriščem in manjšim mestnim jedrom. Priplujeva in se priveževa na pomol. Tonyju sem objasnil, da se tukaj najino skupno jadranje konča in naj se jutri zjutraj odpravi na avtobus za Gibraltar. Moja svoboda je bila na preizkušnji, na lastni jadrnici sem se počutil kot jetnik in jadranje je izgubljalo svoj smisel. Jadrati z nekom, ki mu neprestano nekaj manjka in za povrh ob tem še pametuje, je bilo zame nevzdržno. Zato sem se odločil, da je to treba rešiti na najbolj enostaven način, prej preden pride do večjih prepirov in izbruhov. Vse skupaj je namreč postajalo podobno situaciji, ko si v nekem manjšemu prostoru ujet z osebo, ki je ne preneseš.

Medtem ko je Tony pripravljal svoje stvari, sem se odpravil v skatepark. Tonyju sem zaupal in pustil sem ga, da v miru odide. Ves dan sem se zamotil v lepem skateparku, pozabil na uro in na vse skupaj. Pozno poldan sem se vrnil na barko, ki je bila za čuda pospravljena, tudi lijak je umil, česar sicer ni nikoli naredil. Z njegovim načinom kuhanja kave je bil umivalnik namreč vedno umazan. Na mizi mi je pustil sporočilo, na katerem je pisalo: Srečno pot, ugoden veter itd., zraven pa je pustil steklenico whiskyja z zadnjim požirkom, ki ga je namenil meni. Verjetno jo je ves čas nosil s seboj …

Ibiza - Alicante

Naslednje jutro sem se odpravil proti Alicanteju. Vreme je postajalo vse bolj hladno in neprijazno, vsak dan dež. Premišljeval sem, kje bi lahko pustil barko čez zimo in se vrnil domov. Plul sem ob obali, ki je precej poseljena in polna marin, na vsakih 30 nm je bila kakšna. Plul sem od ene do druge in spraševal za ceno priveza za pet mesecev. Navsezadnje sem našel najcenejšo in najboljšo v mestu Torriveja, kjer sem barko pripravil na zimo. S težavo sem zaklenil barko in se odpravil na avtobus do letališča in nato domov. Vse do aprila sem ostal v Sloveniji, vse dni delal in spet varčeval denar, nato pa sem se s prvim toplim vremenom vrnil na barko.

 

< Cagliari – Palma de Majorca   Alicante - Gibraltar >

 

Besedilo in fotografije: Walter Teršek

 

Sreda 22 Apr 2020

Alfastreet 28 Cabin

Alfastreet Marine 28 Cabin -  Funkcionalnost brez kompromisov

28 Cabin je gliser, zasnovan za začetnike in navtične eksperte, ki združuje vrhunsko vrhunski design in uporabnost. 

28 Cabin je mediteranski tip plovila, ki na svojih 9,79 m dolžine in 2,97 m širine ponuja izredno funkcionalen in prostoren kokpit ter dovršen izgled konzole, kjer so uporabljeni posamezni elementi iz avtomobilske industrije.

Konzola je na razpolago v tikovi ali usnjeni izvedbi izgled pa je zaključen z LED ambientalno osvetlitvijo.

Poudarek je predvsem na uporabnosti, zato tudi kokpit ponuja 3 različice sedišč, enostaven prehod na premec ter prostoren prehod v kabino. Kabina je opremljena tudi s kopalnico, kjer se nahaja WC, tuš ter umivalnik, obenem pa je prostor opremljen s funkcionalnimi omaricami. Čeprav je kabina manjša v primerjavi s kokpitom, nudi  udobno ležišče za 2 osebi in dovolj odlagalnega prostora. 

Motorni prostor je prostoren in omogoča vgradnjo enega ali dveh vgradnih motorjev, obenem pa je pokrov motorja dobro izkoriščen in  opremljen z dodatno veliko blazino za ležanje. 28 Cabin ponuja poleg pestre standardne opreme možnost vgradnje dodatne opreme in možnost personalizacije posameznih delov.

Patentirana hidravlična streha s 5-letno garancijo in vgradnimi drsnimi vrati je skorajda obvezna oprema tega plovila, saj ponuja dodatno senčenje, ščiti pred dežjem in umazanijo, obenem pa ni potrebno nameščati  pokrivala, saj je plovilo v zgolj 30 sekundah pripravljeno za uporabo.

Model je razpoložljiv z električnim, bencinskim in diesel motorjem in omogoča vgradnjo dveh motorjev maksimalne moči 600 konjev. Hidrodinamični trup je zasnovan tako, da omogoča maksimalni izkoristek pogonov pri najnižjih obratih in posledično manjšo porabo goriva. Ta dinamičen gliser ima odlične plovne lastnosti in garantira izredno stabilnost na vodi. S svojo prostornostjo ter uporabnostjo je primeren tako za dnevne izhode kot tudi daljše počitnice na vodi. Za vse, ki vam je na prvem mestu funkcionalnost, vas ta model ne bo razočaral.

Tehnični podatki:

  • Dolžina čez vse: 9,79 m
  • Dolžina trupa: 8,61 m
  • Širina: 2,97 m
  • Teža: 4300 kg
  • Ugrez: 0,75 m
  • Število oseb: 10/12
  • CE Certifikat: B/C
  • Motor: 400 KM – 600 KM – 25 KM (zunajkrmni)
  • Rezervoar za gorivo: 500 l (+150 l opcija)

Torek 21 Apr 2020

Ameriška ladjedelnica San Juan Yachts, ki jo poznamo po izdelavi luksuznih plovil, je predstavila svoje prvo plovilo namenjeno predvsem ribolovu. Model SJ32 je luksuzen ribiški čoln, ki je ekskluzivno na voljo samo z zunajkrmnimi motorji Honda.

Ladjedelnica je prototip predstavila prvič v lanskem letu, letos pa je prvo plovilo iz serijske proizvodnje prikazala na salonu plovil v Miamiju. V ladjedelnici so se odločili za sodelovanje z izdelovalcem motorjev Honda, ki bodo ekskluzivno dobavljivi z njihovimi plovilu. Odločitev za to potezo je bila enostavna. Motorji Honda BF250 z inteligentnim sistemom Shift and Throttle so zadnja evolucija motorjev tega japonskega proizvajalca in zagotavljajo izjemno zanesljivost, moč in ekonomično porabo goriva.

San Juan Yacht SJ32 je natančno izdelano plovilo visokega razreda in izjemnih plovnih lastnosti, ob tem zagotavlja izjemne užitke med ribolovom. Poleg izjemno elegantne oblike je plovilo predvsem funkcionalno. Zadovoljil bo tudi najbolj zahtevne ribiče, ki ribolov jemljejo skrajno resno. Plovilo ima centralno konzolo pokrito s trdo streho. Krmarju je namenjen visok zložljiv sedež, ki omogoča udobno in stabilno oporo telesu v sedečem ali stoječem položaju. Pod krmarjevim sedežem je prostor za hladilnik, za njim pa klop, kamor se lahko namestita dva potnika. V levem in desnem boku so prostori namenjeni shranjevanju ulova, v krmnem delu pa je prostor za hranjenje žive vabe.

Premec je namenjen udobni plovbi. Prednji del komandne konzole ima dva velika sedeža z nasloni za roke, v levem in desnem boku premca pa še dve klopi, ki omogočata udobno namestitev štirim osebam.

Na testni plovbi se je pokazalo, da sta Hondina motorja odlična izbira. Plovba je bila udobna, manevriranje s plovilom zanesljivo in natančno, najvišja hitrost, ki so jo dosegli, pa je znašala preko 50 vozlov. S pomočjo sistema krmilne palice je bilo otročje lahko tudi manevriranje v pristanišču.

Tehnični podatki:

  • Dolžina čez vse: 9,75 m
  • Širina: 3,25 m
  • Rezervoar goriva: 1100 l
  • Rezervoar fekalij: 140 l

Več informacij:

Torek 31 Mar 2020

Highfield Sport 560, Burin Boats

Gumenjak Highfield Sport 560 je februarja doživel svojo svetovno premiero na zagrebškem salonu plovil.

Highfield Sport 560 je izjemno robusten gumenjak modernih oblik, vrhunske izdelave in izjemnih plovnih lastnosti. Namenjen je družinskim izletom v zalive, ribolovu ter hitrim transferom. Trup je izdelan iz aluminija, tubusi pa so lahko iz lažjega PVC-materiala ali iz visokokakovostnega in vzdržljivega hypalona. Komandna konzola je postavljena na desno stran, levo pa je prehod med krmo in premcem. Komande motorja so nameščene v desnem delu, volan pa v levem delu konzol. Krmarjevo mesto je zato na sredini plovila, kar zagotavlja najbolj optimalno razporeditev teže, tudi ko je na krovu samo ena oseba. Krmarju je namenjen visok krmarski stol. Sedež je zložljiv in omogoča udobno plovbo v stoječem ali sedečem položaju. Na hrbtišču stola so masivna oprijemalna ročica, stojali za pijačo in zložljiva mizica. Na krmi se preko celotne širine razteza udobna klop, na katero se lahko namestijo tri osebe.

Premec plovila je dvignjen visoko. Ima velik predal namenjen shranjevanju sidra, sidrne verige in vrvi in služi kot platforma za enostavno in varno sestopanje s premca plovila. V prednjem delu je še sedež za eno do dve osebi. Dodaten zložljiv sedež je nameščen na prednjo stran krmarske konzole. S pomočjo dodatne blazine lahko kompleten premec spremenimo v prostorno sončno ploščad.

Na plovilo lahko namestimo motor z močjo do 115 KM. Za običajno plovbo bo zadostoval že šibkejši s 100 KM. V ceni standardnega modela je že všteta športna krmarska konzola, športni krmarski sedež, integriran krmni sedež, EVA teak in električni paket. Za tubuse iz hypalona, navigacijski lok, karbonsko konzolo in Nisida volan pa bo treba seči globlje v žep.

Gumenjak je do meseca septembra 2020 na voljo le pri slovenskem zastopniku plovil Highfield Burin Boats d.o.o.

Tehnični podatki: 

  • dolžina: 5,60 m
  • širina trupa: 2,43 m
  • motor: 86 KW -115 KM (max)
  • št. oseb na krovu: 12 (max)

Cena:

  • PVC tubusi: 15.784 EUR 
  • Hyplon tubusi: 19.542 EUR

Več informacij: Burin Boats d.o.o., (031) 643 033

Ponedeljek 30 Mar 2020

Pardo Endurance 60

Novo motorno jahto Pardo Endurance 60 bo ladjedelnica predstavila v letošnjem letu.

Linija Endurance iz ladjedelnice Cantiere del Pardo je revolucionaren koncept sinergije med časom in prostorom na morju, ki bo spremenila način plovbe na daljših križarjenjih. Jahta bo zagotavljala primerne hitrosti plovbe, majhno porabo, varno in tiho plovbo in bo namenjena predvsem daljšim križarjenjem.

V ladjedelnici so se posvetili izdelavi trupa, ki bo zagotavljal izjemne plovne lastnosti pri hitrostih plovbe med 10 in 12 vozli in bo plul kot izpodrivno plovilo, a bo vseeno sposoben pluti s hitrostjo 25 vozlov z enako učinkovitostjo kot gliserji. Za pogon so izbrali pogon Volvo Penta IPS, ki zagotavlja enostavno krmarjenje, je zanesljiv in robusten.

Plovilo bo v dolžino merilo 18 m (60 čevljev), široko bo več kot 5 m, zaradi česar bo lahko dosegalo visoko hitrost plovbe med glisiranjem in hkrati zagotovilo veliko prostora v notranjosti plovila.

Oblikovanje plovila je minimalistično, s čimer so povečali izjemno dobro povezanost notranjosti plovila z zunanjostjo. Da bi zagotovili čim več prostora za gibanje na prostem in povezali plovilo in posadko z okolico, bo imelo plovilo bočne stranice, ki se bodo lahko odprle, povečale površino in povezale plovilo in morje.

Tehnični podatki:

  • Dolžina čez vse: 18,00 m
  • Dolžina trupa: 16,50 m
  • Širina: 5,10 m
  • Ugrez: 0,80 -1,20 m
  • Teža plovila: 30 t
  • Rezervoar goriva: 2500 l
  • Motorji: 2 x Volvo IPS 700 (2 x Volvo IPS 800 - opcija)

Vir: pardoyachts.com

Ponedeljek 23 Mar 2020