Vodni skuter Yamaha EX Deluxe

Vodni skuterji WaveRunner zaradi svoje zanesljivosti in vsesplošne zmogljivosti uživajo sloves vodilnih plovil, ki so si ga prislužili v preteklih letih.  Yamahini modeli se ponašajo z vrhunsko inovativno zasnovo, tehnologijo in izdelavo, saj so opremljeni z revolucionarnim sistemom RiDE, lahkim trupom iz materiala NanoXcel2® ter 4-taktnim motorjem s prostornino do 1812 cm3 in turbopolnilnikom.

EX DELUXE

Spoznajte inovativno serijo Yamaha EX DeLuxe – za ljudi, ki želijo visoko stopnjo zanesljivosti in čisto zabavo na vodi. Vse to je zajeto v okretnem vodnem skuterju, ki je izjemno vsestranski in omogoča enostavno upravljanje. 
V serijo EX je Yamaha vnesla zanesljivost in tehnične inovacije, po katerih so znani Yamahini vodni skuterji WaveRunner, vendar brez nepotrebnih dodatkov, da so še vedno izjemno ugodni. Nov model DeLuxe, ki se uvršča v sam vrh ponudbe modelov EX, prinaša nove funkcije in je cenovno ugoden. Ena od izjemnih prednosti, s katerimi se ponaša, je tehnologija Ride®. To je enostaven in intuitiven sistem za upravljanje, ki je že dodobra preoblikoval način vožnje z našimi najboljšimi modeli vodnih plovil.

Motor 

Vznemirljiv model EX DeLuxe poganja najsodobnejša različica Yamahinega inovativnega 3-valjnega motorja TR-1 s prostornino 1049 cm3, a je kljub temu cenovno izredno dostopen. Ta kompakten in lahek motor daje vse od sebe in prinaša živahne pospeške ter veliko moči pri visokih vrtljajih, poleg tega pa se ponaša z varčnostjo in zanesljivostjo, ki ju od Yamahinega modela tudi pričakujete.  Motor TR-1 odlikujejo gladka in tiha moč, kompaktna zasnova in majhna teža v kombinaciji s trpežno, vzdržljivo in preizkušeno zasnovo trupa, ki skupaj tvorijo popolno mešanico preprostega upravljanja, okretnosti in ravnotežja. To pomeni, da lahko vodni skuter preprosto upravljajo tudi manj izkušeni vozniki in se ob tem odlično zabavajo. Ko se boste z modelom EX DeLuxe zabavali na vodi, se najbrž ne boste želeli takoj vrniti na kopno, zato so ga opremili z rezervoarjem, ki ima večjo prostornino od vseh konkurenčnih plovil (50 litrov). To pomeni, da se lahko na vodi zabavate še dlje in prepotujete še večje razdalje. Premišljen in popolnoma v slogu Yamahe.

Udobje

Revolucionarni sistem RiDE® poskrbi za še več nadzora, saj izboljša samozavest tako začetnikom kot profesionalnim voznikom. Za vožnjo naprej in pospeševanje preprosto povlecite ročico plina na desnem ročaju krmila, za upočasnitev ali vzvratno vožnjo pa povlecite ročico na levem ročaju. S prednostjo, ki jo prinaša nadzor števila vrtljajev v vzvratni prestavi, je vse skupaj res izjemno preprosto. Ergonomsko oblikovan in natančno izdelan dvobarvni sedež, ki ga najdete izključno na modelu EX DeLuxe, je izjemno varen in udoben. Je odličen za športno vožnjo in križarjenja z največ 3 osebami. Nudi vam udoben občutek, kot da bi bil narejen posebej za vas. Poleg tega pa je pod njim še priročen vodotesen prostor za shranjevanje.  Na tako cenovno ugodnem plovilu morda ne boste pričakovali stilske instrumentalne plošče z večfunkcijskimi LCD-merilniki privlačnega videza, pa vendar boste na modelu EX DeLuxe našli prav to. Instrumentalna plošča vsebuje jasen, pregleden merilnik hitrosti in obratomer ter podatke o nivoju goriva in delovnih urah.

V KOMPLETU CENEJE

V primeru nakupa pri pooblaščenem prodajalcu MOTO-NAUTIKA d.o.o., lahko uredite vse na enem mestu (registracija, zavarovanje, reg. nalepke, financiranje, servis, itd.).

Maloprodajna cena vodnega skuterja: 10.195€
Maloprodajna cena kompleta (skuter + prikolica): 10.719€

Več o vodnem skuterju Yamaha EX Deluxe na tej povezavi.

Specifikacije

Vodni skuter Yamaha EX Deluxe

Sreda 20 Jun 2018

Miran Tepeš

Miran Tepeš, ki ga vsi poznamo, kot vrhunskega smučarskega skakalca, je v zadnjih letih svojo smučarsko športno pot zamenjal z jadralsko. Tako kot večina je pričel v Jadranu, ki pa mu je kmalu postal premajhen. Izzivi in večji cilji so ga vodili v svet. Podal se je na plovbo okoli sveta, ki ga je obplul že dvakrat. Svoja doživetja je strnil v knjigah Z vetrom in Proti soncu. Leta 2014 se je podal na Grenlandijo, leta 2016 pa v Avstralijo. Lani je svojo plovbo nadaljeval in zaplul do Tasmanije, preplul celotno južno Avstralije in pot končal na rtu Leeuwin.

29.4.

Navsezgodaj zjutraj sta se Gregor in Zlata odpeljala do Adelaide in na letalo, midva z Maksom pa sva dve uri za njima, ko se je zdanilo, odvezala vrvi in odplula proti zahodu.

NIč oziroma zelo malo vetra je bilo čez dan v zalivu severno od Kengurujevega otoka, zato je Skokico gnal naprej predvsem motor. Morda le pol ure je bilo vmes vetra dovolj za jadranje, da sva lahko prezračila jadra.

Ponoči naj bi se začel krepiti zahodnik do severozahodnik, ki bo do ponedeljka kar neugoden, zato bova verjetno en dan na izboljšanje počakala v kakšnem zalivu blizu Port Lincolna.

30.4.

Zjutraj sva južno od Port Lincolna neuspešno iskala primeren zaliv, da bi se skrila pred napovedano hladno fronto. Prvi, pri West Pointu, ni imel telefonskega signala in interneta, v drugega, Fishery Bay, so okoli rta prihajali preveliki valovi in se rolali že nekaj sto metrov pred koncem zaliva, v tretjega Coffin Bay pa bi prišla šele zvečer, pa še čudno ime ima, zato sva se odločila, da odjadrava kar čez zaliv proti 700 milj oddaljeni Esperance. Veter trenutno piha bolj s severa, kot zahoda, kar je ugodno, in upam, da jutrišnji prehod fronte ne bo preveč živahen.

Darko je obljubil, da mi bo naslednjih nekaj dni pošiljal vremenske napovedi, poročila s poti pa se bodo naslednjih nekaj dni preko satelitskega telefona objavljala v arhivu novic.

30.4. zvečer:

Veter je do večera postopoma obrnil na ZSZ in midva zdaj s skrajšanimi jadri orcava proti JZ. Do noči so bili za nama vsi otočki, plitvine in čeri. Pred nama je le še ocean in fronta, ki naj bi naju jutri z južnim vetrom preusmerila proti SZ.

1.5.

Sredi noči sva prijadrala do fronte z dežjem in obratom vetra s SZ na JZ smer, a morje je postalo ob spremembi tako razburkano, da sem moral kljub ugodnejšemu vetru za 6 ur skoraj ustaviti barko, da se ni razbila na kipečih valovih. Kar naporno je sicer jadranje ob 25 vozlih vetra in ostro v veter, poskakujoč čez valove.

2.5.

Ponoči so se valovi končno naravnali po vetru, da sva lahko spet hitro jadrala proti zahodu. Čez dan je hladen južnik popustil na 10 vozlov in jadranje je postalo sproščujoče mirno. Kaže, da se je Maksov želodec končno navadil na oceanske valove in si bova poslej lahko enakomerno delila dežurstva.

3.5.

Jadranje južno od Avrtralije proti zahodu vsekakor ni predvidljivo kot jadranje s pasati, temveč se veter pogosto spreminja. Včerajsnji južnik je danes zamenjal severnik, ki je prinesel plohe in zvečer že presegal 20 vozlov hitrosti. Obeta se nama živahna noč na barki, ki bo nocoj močno nagnjena na levi bok. Oba sva OK.

4.5.

Noč je bila kar divja s severnikom preko 30 vozlov, ki je do jutra prešel v severovzhodnik in se postopoma umiril na 12 vozlov. Med nočnim poskakovanjem čez valove se je strgala sprednja kater pripona jambora in sem jo zdaj zasilno nadomestil z dvema dvižnicama, a poslej bomo vseeno morali jadrati manj ostro. Popoldne sva prijadrala do prvih otokov pred avstralsko obalo, ponoči pa naju čaka 100 milj slaloma med številnimi otočki do Esperance.

5.5.

Ponoči sva 70 milj pred Esperance prijadrala do krepkega zahodnika, ki je Skokico popolnoma ustavil. Valovi so še vedno prihajali s severa in novi z zahoda so naju skupaj z nasprotnim tokom vse do jutra zadrževali skoraj na mestu, dokler se severni valovi niso dovolj znižali, da sva lahko odjadrala do zavetja celine na severu. Prav noro je, kako ostro se tukaj spremeni veter, ki brez prehoda v minuti začne na polno pihati iz čisto druge smeri.

Zavetje, ki sva si ga pred krepkim zahodnikom našla ob avstralski obali, je bilo enkratno. O zavetrnem zalivu z lepo belo peščeno plažo sva po enem tednu orcanja čez Veliki avstralski zaliv lahko samo sanjala.

Sidro sva spustila v enem najlepših zalivov, kar sem jih do zdaj na mojih poteh videl in si najprej privoščila zajeten zajtrk na mirni barki, potem pa sva se s čolnom odpeljala na obalo.

Plažo je Maks krstil za Andrejino plažo, ker bi morala biti všeč tudi njegovi ženi, Na plaži v zavetju sipin namreč ni pihalo, na morju nekaj metrov stran pa je bilo dovolj vetra za kajtanje. Sprehodu po bleščeče beli mivki je seveda sledil vzpon na bližnji razgledni hrib v zaledju polotoka Hammer Head.

6.5.

Zvečer je zahodnik popustil in obrnil na vzhodnik, da sva proti jutru lahko dvignila sidro in iz sanjskega zaliva odjadrala še 40 milj do civilizacije, do mesteca Esperance. Morje tudi danes sicer ni bilo mirno, a je bilo popolnoma krotko, brez nasprotnih valov.

V zelenem pristaniškem mestu sva sprehodila do trgovine in bencinske črpalke ter dopolnila zaloge hrane in nafte na barki. Popoldne bova poskrbela še za najina želodca, pod večer pa odjadrava naprej proti dva dni oddaljenemu Albany-ju, da še pred prihodom naslednjega obrata vetra čim bolje izkoristiva napovedani vzhodnik in severnik.

7.5.

Dvajset do petindvajset vozlov vzhodnika in severovzhodnika naju je preganjalo celo noč in še čez dan, a jadranje s krmnim vetrom je vendarle veliko udobnejše, kot sva bila z Maksom navajena v preteklih dneh. Maks pravi, da je to pravo nedeljsko jadranje in kot se za nedeljo spodobi, sva v 24 urah prejadrala oz. premetuljčkala preko 170 milj :).

Kaže, da bova že ponoči prijadrala do Albany-je in spogledujem se z mislijo, da bi šla še naprej, vendar so sidrišča naslednjih 200 milj bolj slaba in za jutri zvečer je spet napovedana malo bolj burna hladna fronta in za njo šestmetrski valovi z jugozahoda, ki znajo vsak zaliv na južni obali Avstralije iz sidrišča spremeniti v surferski raj.

8.5.

Ponoči je pred Albany-jem veter zamrl, zato sem preprosto zavil na desno v zaliv, spustil sidro in šel spat še preden bi se začelo Maksovo nočno dežurstvo za krmilom.

Dopoldne sva odplula do 6 milj oddaljenega pristanišča in se namestila v tamkajšnji mestni marini. Topel tuš in dvodnevne počitnice na kopnem nama bodo čisto ustrezale, ko nas jutri preide fronta z neugodnim zahodnikom in se za njo veter obrne na jugozahodnik, pa bova nadaljevala z jadranjem proti rtu Leeuwin in naprej do Pertha.

Albany je najstarejše avstralsko mesto na zahodu celine in središče mesta s hišami zgrajenimi v kolonialnem slogu je videti skoraj kot kakšno južnoameriško mesto.

Avstralci morju južno od Avstralije pravijo Južni ocean. Podobno je v še nekaj drugih državah na jugu, ki imajo ozemeljske interese na Antarktiki. Po dogovoru OZN pa naj bi se Južni ocean raztezal južno od 60 stopinj južne geografske širine in vse ozemlje južno od 60 stopinj naj bi bilo mednarodno.

Z Maksom sva torej  na Južnem oceanu v preteklem tednu dokaj uspešno za rep lovila sezono jadranja proti zahodu. Ciklonski sistemi s prevladujočim zahodnikom se v tem času že selijo proti severu in potem bo do naslednjega južnega poletja pot na zahod zaprta. Že do zdaj so me v vsaki marini, kjer smo se na poti od Tasmanije do sem ustavili, opozarjali, da jadramo v napačno smer in da se okoli Avstralije po navadi jadra v smeri nasprotni urinemu kazalcu.

Kakorkoli že, Veliki avstralski zaliv sva z Maksom kar hitro prejadrala, čaka naju še 170 milj Južnega oceana do znamenitega Leeuwina in potem še 170 milj Indijskega oceana proti severu do Pertha.

9.5.

Dopoldne sva se preselila v zaveteren zaliv južno od Albany-ja, saj se mi je marina z 51 dolarji dnevno zdela malo predraga. V ostalih marinah na poti do sem smo plačevali približno polovico tega zneska.

Na plaži so lepo vidni ostanki lesene ladje, ki je tukaj nasedla pred sto leti. Sprehodila sva se tudi do kitolovske postojanke v sosednjem zalivu.

Kitolovsko postajo so opustili leta 1978, ko je Avstralija opustila kitolov. Vodiška nama je povedala, da je bila to zadnja delujoča postaja na avstralskih tleh, zdaj pa imajo v njej urejen kitolovski muzej.

Medtem ko v kislem vremenu čakava na ugodnejši veter, sva si privoščila nekaj razvajanja. Maks je naribal orehe, jaz spekel palačinke, odprla sva kompot, na koncu pa palačinkam poleg orehov dodala še smetano, da so lažje zdrsnile v želodec :).

Palačinke sem že pogosto jedel na barki, z orehi in smetano pa tokrat prvič.

Zvečer naj bi zahodnik popustil in počasi obračal na jugozahodnik in južnik, ko ponoči popustijo še valovi, se bova spet odpravila na pot proti 310 milj oddaljenemu Perthu.

10.5.

Zahodnik je izzvenel in ponoči sva vendarle dvignila sidro ter odplula naprej proti zahodu. Obljubljenega jugovzhodnika ni videti nikjer in pri plovbi čez ogromne valove mrtvega morja nama za enkrat pomaga zgolj samo motor. Da je užitek popoln poskrbijo še megla in pogoste plohe, ki se zlivajo z neba. Jesen pač, kot se spodobi.

Jutri naj bi prišla do zahodnega vogala Avstralije, potem pa Skokico usmeriva proti upam da toplejšemu severu.

Plovba po Avstraliji in Tasmaniji z Miranom Tepešem 4. del                               Plovba po Avstraliji in Tasmaniji z Miranom Tepešem 6. del (prihaja 27.6.18)

Dosedanje dogodivščine Mirana Tepeša lahko preberete tudi v:

   

Z vetrom
AKCIJA - 33%

 Proti soncu Proti Avstraliji  Veliki trije

Sreda 13 Jun 2018

"Bavaria

Nemška ladjedelnica Bavaria je predstavila novo luksuzno jadrnico C65.

Nova Bavaria C65 je namenjena tistim, ki si na morju želijo svobodo, avanturo in nepozabno izkušnjo. Namenjena je plovbi po odprtih morjih z izjemnim udobjem. Plovba preko Atlantika do Karibov, južni Pacifik ali Mediteran bodo vaš nov dom. Jadrnico so oblikovali navtični navdušenci za navtične navdušence, za tiste, ki ljubite odprto morje in cenite udobje.

Bavaria C65

Bavaria C65 v dolžino meri 19,45 in 5,4 m v širino. Ker je  namenjena udobni plovbi, v osnovni različici ponuja tri kabine s tremi kopalnicami. Proti doplačilu jo je možno naročiti tudi s 4 ali 5 kabinami in dodatno kabino za posadko. Ko se po stopnicah spustimo pod krov, naj je takoj jasno, da jadrnica nudi izjemno udobje. Pri oblikovanju je bilo prvo vodilo, da posadki na krovu omogočijo bivanje, kot so ga navajeni doma.  V levem delu salona je kapitanski kotiček in velika udobna sedežna garnitura. V desnem delu salona je udobna sedežna garnitura z veliko mizo, kjer lahko udobno obeduje celotna posadka. V premcu je lastniška kabina z dvojno posteljo. Izjemna širina plovila omogoča, da ima postelja ob strani široke prehode in v bokih plovila še dodatne elegantne omarice za shranjevanje. Kabina ima lastno kopalnico, tuš kabino in številne omare za shranjevanje garderobe. Podobno razkošno sta opremljeni tudi kabini na krmi plovila. Sta nekoliko manjši a še vedno izjemno udobni. Kuhinja je postavljena v prednji desni del salona pred jedilnim delom. Je v obliki črke U in nudi dovolj prostora za ustvarjanje tudi bolj zapletenih jedi. Notranjost je možno izbirati v več barvnih kombinacijah. Na voljo so svetlejši in temnejši odtenki lesa. Izbirate lahko med barvo tikovine, oreha ali beljenega hrasta.

Podobno razkošje kot je pod krovom je tudi na krovu. Na krmi je velika kopalna ploščad, ki je spuščena tik nad vodno gladino. S krovom je povezana s stopnicami, ki omogočajo varen dostop tudi, ko smo mokri. Gumenjaku je namenjena prava garaža. Dovolj je prostora za shranjevanje takega s trdim dnom in vgrajenim motorjem. Na krovu nad garažo je udobna klop na kateri lahko sedi krmar in posadka. Ko smo na sidru in dvignemo sedalni del pa se pod njim skriva priročna kuhinja. V desnem delu je nameščen žar, v levem pa manjše pomivalno korito, armatura s toplo in hladno vodo, ter manjša delovna površina. Za krmarjenje sta nameščena dva krmilna obroča. Med njima je širok prehod proti podpalubju. Pred krmilnima obročema sta na levem in desnem boku dve sedežni garnituri z zložljivima mizama. Mizi sta ločeni in vedno omogočata enostaven prehod. Vse od vhoda v salon, pa do premca plovila ima jadrnica udobne ravne površine. Ne glede na številčnost posadke, bo dovolj prostora za vse.

Kljub svoji velikosti, je jadrnica primerna tudi za jadranje v manjših zasedbah. Ponuja številne možnosti različnih jader. Samo glavno jadrno meri 118 m2. Kombinirati ga je možno z manjši samodejnim jib-om, ki meri 77 m2. Za tiste, ki bi radi iz jadrnice iztisnili več so na volj Genoa s 95 m2, jadro Code 0 s 185 m2 za plovbo z vetrom pa še ogromni gennaker s površino kar 288 m2.

Torek 05 Jun 2018

Letošnja Internautica se je vrnila na stara pota, kot smo jo poznali pred krizo. Bogata ponudba plovil, opreme in vsega kar je povezano z navtiko. Skupno je bilo predstavljenih kar 360 plovil. Med njimi so bile tudi Jadranske in Slovenske premiere. Za vse ki si sejma niste uspeli ogledali, smo posneli nekaj utrinkov.  

Sreda 23 Maj 2018

Ranieri Voyager 23s

Plovila Ranieri so izdelana iz najboljših materialov, ki so na voljo na trgu. Voyager 23s je specifičen zaradi centralno nameščene konzole, ki zavzame malo prostora, zagotavlja suhost in je dobro zaščitena pred neugodnimi vremenskimi pogoji. Z razvojem nove oblike čolna je bil dosežen znaten napredek pri zmanjševanju odpornosti na spodnjem delu trupa, kar je omogočilo še boljšo plovbo. Z omenjenim izboljšanjem je Ranieri dosegel velik uspeh in potrdil položaj podjetja, kot vodilnega proizvajalca odprtih rekreativnih in športnih čolnov. 

Ranieri Voyager 23s

Odprto plovilo, Voyager 23S je v veliki meri navdihnjen z večjim modelom družine Voyager, 26S, in ne nadomešča nobenega modela v katalogu, ampak nasprotno, ga razširja skupaj s 21S (drugim novejšim modelom), ki ponuja dodatne alternative za začetnike, športnike in vsakogar, ki se odloči za nakup navtičnega plovila, ki ga je enostavno upravljati (tudi sam). Ima visoko zaščitno steno, ki vsebuje dodatne žepe in ograjo iz nerjavečega jekla. Konzola se nahaja centralno in vključuje predelke iz hrastovega lesa; za naslonjalom voznika in sopotnika je umivalnik z možnostjo kombiniranja plinske peči na strani. 

Osrednje področje izstopa po svojem "diamantnem" dizajnu, ki izboljša bivalno površino na vozilu , vključujoč veliko sončno ploščad, ki bo poskrbela za dodatno udobje vaših gostov na plovilu. Blazine so na voljo v različnih barvah in vsebujejo zaprto celično polnilo.

VOYAGER 23S - dobavljiv takoj

Plovilo je v prejšnjem tednu tudi doživelo Jadransko premiero (INTERNAUTICA 2018), kjer ste si ga lahko obiskovalci ogledali v živo. V kolikor pa ste med tistimi, ki se navtičnega sejma v Portorožu niste udeležili, imate možnost obiska prodajno servisnega centra MOTO-NAUTIKA, v Miklavžu pri Mariboru, kjer je plovilo na voljo za ogled. V primeru nakupa, pa je plovilo dobavljivo takoj.

SPECIFIKACIJE:

  • Dolžina:    6,75 mt
  • Širina:    2,40mt
  • MAX število oseb:    8
  • Teža plovila:    1250 Kg
  • Število motorjev:    1 – 2
  • MAX moč motorja:    250 KM
  • Dolžina osi:    1 XL – 2 L
  • Rezervoar goriva:    240 lt
  • Rezervoar vode:    80 lt

CENA PLOVILA NA ZALOGI: 29.990 €
AKCIJSKA SEJEMSKA CENA (do 27.5.2018): 26.991€

Prodajalec in generlani uvoznik plovil RANIERI za Slovenijo, Hrvaško in Srbijo, je podjetje Moto-Nautika d.o.o. | Ptujska cesta 63, 2204 Miklavž na Dravskem polju

Več na www.moto-nautika.com

Sreda 23 Maj 2018

RC44, Ceeref, Igor Lah

V Piranskem zalivu se je danes odvil zadnji regatni dan Pokala Portoroža za razred RC44. Dan preobratov je prinesel novega zmagovalca, britansko ekipo Team Aqua, slovenski Ceeref Igorja Laha je bil drugi, tretji pa francoski Aleph Racing. Ruska ekipa Team Nika, ki pluje pod slovensko zastavo, a na njej jadrajo trije Slovenci, je zaključila kot zadnja.

Če bi se današnji regatni dan zaključil po dveh, namesto treh plovih, bi se veselili zmage slovenskega Ceerefa, ki je po včerajšnjem skupnem drugem mestu z dobrim jadranjem v prvih dveh današnjih plovih prevzel vodstvo. A ker ni v jadranju nič končano, dokler zadnja jadrnica ne pripluje skozi cilj, je skupna zmaga portoroškega pokala pripadla britanski ekipi Team Aqua Chrisa Bakea.

Videoposnetek 2. plova posnet s krova jadrnice CEEREF:

Igor Lah: “Žal, prišli smo v primež, želeli smo ven, dobili kazen … se zgodi. Zmaga na tej regati je bila eden od cljev te sezone, nismo ga izpolnili, ampak mislim, da je tudi drugo mesto velik uspeh, glede na to, da so bile štiri barke znotraj dveh točk. Smo zadovoljni, vsekakor pa bi bila zmaga boljša.” 

Na vprašanje, če bi si zadnji dan želel le dveh regat, kajti v tem primeru bi šla zmaga v njegove roke, je Igor Lah odvrnil:

“Ne, mislim da je športno, da smo odpeljali vse, tako kot je prav, in boljši so zmagali. Razlog več, da pridemo nazaj prihodnje leto.” 

Nekoliko manj sreče je imela ekipa Nike, ki je prvi dan končala na tretjem mestu, v naslednjih dneh imela nekaj smole in naredila nekaj napak in končala kot zadnja. 

Tomaž Čopi, Team Nika: “Danes in včeraj smo dobro startali, ampak kot kaže, smola se je nadaljevala. Malo imamo probleme s hitrostjo, saj imamo najstarejša jadra v floti, naše glavno jadro je staro že eno leto, kar ni ravno primerno za ta nivo jadranja. Drugače pa ne moremo, ker smo pogojeni s številom jader, in mi hranimo jadra za svetovno prvenstvo. Sigurno bi bilo z novimi jadri boljše. Po mojem mnenju, in to sem povedal tudi Deanu (Barkerju, taktik na Niki, op.a.), se preveč ukvarjamo z nastavitvami in premalo z jadranjem. Toliko o prednosti domačega terena, dodatno pa mi je težko, ker je Igor (Lah, op. a.) dobil kazen od nas, s tem pa izgubil prvo mesto. Dean najprej niti ni želel dati kazni, a se je (Ceeref, op.a.) toliko približal, da je Dean dvignil protestno zastavico. Tako da je Deanu zdaj res žal.”

Jadrnice razreda RC44 vsako leto obiščejo pet regatnih prizorišč. Prva letošnja regata je bila na Lanzarotu na Kanarskih otokih, druga je bila torej portoroška, sledijo še švedski Marstrand, portugalski Cascaisu in zaključek na Malti. Razred vsako regato soorganizira z lokalnim klubom, ki poskrbi za vso domačo logistiko, in tako je bilo tudi pri nas. To vlogo je prevzelo društvo GoSailing, katerega gonilna sila je pav Mitja Margon, ki kot jadralec na Niki (in član karavane RC44 že od samega začetka) odlično pozna vse zahteve takšne organizacije, zato je še posebej vesel, da je regata tako lepo uspela in da so bili jadralci in gostje zadovoljni.

RC44, Ceeref, Igor Lah

Vladimir Prosikhin, lastnik ekipe Nika: “Zelo sem vesel, da je dogodek tako odmeven, tudi župan nas je prišel pozdravit, miss Slovenije je bila tukaj, tudi veliko ostalih lepih deklet in vse skupaj je bilo zelo zelo dobro organizirano. Jadralci smo imeli občutek, da je cela flota dobrodošla tukaj, deležni smo bili zares toplega in odprtega sprejema in čutili smo lahko, da je bil ta dogodek za vas pomemben. Ta dobrodošlica nam je veliko pomenila in ker smo bili tako zelo lepo sprejeti, smo se tudi mi trudili biti še boljši. Tudi logistika je bila zelo dobra, v marini je vse blizu, hrana je odlična, vse to je pomembno. Edino ena malenkost je manjkala - veter - pa še tukaj nam je kar nekako uspelo. Te jadrnice ne potrebujejo veliko, razpon razmer, v kateri jadrnica RC44 lahko jadra, je velik. Med vsemi podobnimi jadralnimi razredi lahko RCji jadrajo v najšibkejšem vetru. V petek smo imeli tik pred ciljem le 2,6 vozla, pa smo se vseeno peljali. Seveda to ni dovolj, a če imamo štiri ali šest vozlov, je že v redu.”

Mitja Margon: “Zahvaliti se moram ekipi, ki je tako dobro opravila delo na morju in na kopnem, vsi udeleženci so izredno zadovoljni, še najbolj pa sem vesel, da so pohvale prišle s strani jadralcev in trenerjev, ki ponavadi niso radodarni s pohvalami. Še posebej jih je navdušil naš družabni del, ki je bil drugačen kot običajno in je povezal ekipe. Zelo dober je bil tudi odziv medijev in vsem vam sem moram še posebej zahvaliti, da ste opravili odlično delo, ter tudi vsem vključenim piar službam. To je prineslo veliko odmevnost pri nas in tudi v tujini, tudi s strani sponzorjev smo dobili pohvale na račun odmevnosti, kar je dobro izhodišče, če se bomo za organizacijo potegovali tudi za naslednje leto. Je bilo pa par malenkosti, ki jim moramo izpiliti, po pravici povedano nismo bili pripravljeni na tako velik odziv, bil je večji od pričakovanega, ampak s sposobno ekipi smo na koncu uredili, da je bilo vse v redu.

Mitja Margon se tudi dobro zaveda, da je za organizacijo takšnega dogodka treba stopiti skupaj: “Pomembno je, da je bila Marina Portorož že od vsega začetka pripravljena pristopiti k projektu, da imamo torej na voljo infrastrukturo, in tako smo lahko takoj kandidirali tudi za prihodnje leto. Tudi Turistična zveza Portorož in lokalna skupnost sta prepoznali pomembnost dogodka. TZ Portorož je poskušala pritegniti tudi Slovensko turistično organizacijo, saj so prepoznali, da je ta dogodek pomemben širše, ne le za lokalno skupnost. Naše društvo GoSailing je bilo ustanovljeno prav z namenom organizacije jadralskih in objadralskih dogodkov, v zadnjih sedmih letih smo organiziral pet evropskih oziroma svetovnih prvenstev različnih rekreativnih razredov, a smo s temi organizacijami pridobili veliko zaupanja in izkušenj in tudi ljudi, ki so lahko zdaj speljali dogodek, kot je portoroški pokal za RC44.”

Windpress-Jakica Jesih; foto Martinez Studio - RC44

Nedelja 13 Maj 2018

V Piranskem zalivu je na regati črnih slokih jadrnic razreda RC44 vse bolj napeto. Drugi dan je kljub neobetavni vetrni napovedi jadralce razveselil z zgodnjo burjo, v kateri jim je uspelo izpeljati dva plova, popoldne pa v šibkem vzhodniku še tretjega. V vodstvu ostaja slovenski Ceeref Igorja Laha, medtem ko je Nika po trčenju v prvem plovu dan zaključila na skupnem petem mestu.

Portoroška marina je jadralce danes pričakala veliko bolj vetrovno kot včeraj, a ker je napoved obetala, da bo burja preko dneva slabela, so se na vodo odpravili bolj zgodaj kot običajno. Da bi kar se da dobro izkoristili šibko burjo, je bilo regatno polje sprva postavljeno pred Piranom. Približno 12 vozlov vetra in vzvalovano morje je v prvem plovu najbolje izkoristila nizozemska Charisma (ki sicer pluje pod monaško zastavo) lastnika in krmarja Nica Poonsa. Slovenski Ceeref Igorja Laha je dobro začel, a po nekaj napačnih odločitvah prvi plov končal na šestem mestu. Bolj nesrečna je bila ekipa ruske Nike, na kateri jadrajo trije slovenski jadralci - nekaj sekund pred startom je vanje od zadaj trčil Aleph in jim prebil zadek jadrnice, da je vanjo začela vtekati voda. Kljub poškodbi in dodatni teži vode so uspeli odpeljati odličen plov in končati na tretjem mestu.

Mitja Margon, član posadke Team Nika: “Francoska jadrnica Aleph se je skušala nepravilno vključiti med nas in regatno barko in ker ni bilo dovolj prostora, je bilo trčenje neizogibno. Zadeli so nas v krmo, desno spodaj, za kar so dobili kazenski obrat, ki so ga naredili takoj po startu ter dve kazenski točki za povzročeno škodo. Naša jadrnica se je napolnila z vodo, na prvi boji smo bili zadnji, potem pa smo odlično taktično odpeljali - najbrž dvakrat bolje, kot bi sicer, saj po hitrosti nismo bili konkurenčni - in izšlo se je s končnim tretjim mestom v tej regati.” 

Videoposnetek 2. plova posnet s krova jadrnice CEEREF:

Nika je v nadaljevanju vknjižila še eno zadnje in eno predzadnje mesto, kar je včeraj tretjeuvrščeno ekipo pomaknilo po lestvici navzdol, trenutno so peti. 

Mitja Margon: “Danes ni bil Nika dan, ni nam šlo. Po zadnji regati, ko smo se vračali v marino, nas je Dean (Barker, taktik, op. a.) zbral na krmi in rekel, da ne smemo pretirano odreagirati in iskati razlogov kdo ve kje, imeli smo pač slab dan. Začelo se je z nesrečo na startu prve regate, ki smo jo vseeno odlično končali. Sigurno pa takšen dogodek ostane nekje v podzavesti krmarja, še posebej neprofesionalnega krmarja, in povzroči čuden občutek na startu, mogoče celo nekaj strahu. Verjamem, da jutri tega ne bo več in da smo vsi skupaj že dovolj prejadrali, da vemo, da se kaj takega lahko zgodi že po statistiki.” 

RC44, Ceeref, Igor Lah
Igor Lah za krmilom jadrnice CEEREF

Najbolj impresivno zmago je danes prijadrala ekipa Team Aqua v drugem plovu. Po odličnem startu so se odločili za favorizirano levo stran regatnega polja in prišli na prvo privetrno bojo s kar 50 metrsko prednostjo, kar je ena največjih razlik med prvo in zasledovalnimi jadrnicami, kar smo jih v zadnjem času videli na regatah razreda RC44. Aqua je prednost obdržala vse do konca in postala prva ekipa z dvema zmagama na tokratnem pokalu Portoroža.

Ogromen nevihtni oblak je prekril Piranski zaliv, z njim pa je ob koncu drugega plova dokončno oslabela tudi burja. Jadrnice so se premaknile v zaliv, bližje portoroški marini, kjer so v šibkem vzhodniku odpeljale še tretji plov. Na prvi privetrni boji je povedel slovenski Ceeref, a ugoden vetrni zasuk je švedski ekipi Artemis Racing Torbjona Tornquista pomagal do vodstva na prvi zavetrni boji. Veter je skorajda popolnoma ugasnil, zato so na naslednji boji regato skrajšali, zmaga pa je pripadla slovenskemu Ceerefu. 

Igor Lah, Team Ceeref: “Dan je bil naporen, ves čas se je nekaj spreminjalo, prvo regato smo se ogrevali, naredili smo nekaj napak, sprejeli nekaj napačnih odločitev glede smeri, se zgodi. Naslednji dve regati sta bili odlični, končali smo kot drugi in tretji. Razmere so super in upamo, da se bo tako nadaljevalo.” 

Na polovici portoroškega pokala za razred RC44 je tako v vodstvu slovenski Cerref (17 točk) pred dvema britanskima ekipama Team Aqua (20 točk) in Peninsulo Petroleum (25 točk).

Za jutri se nam spet obeta manj vetra, predvideni start prve regate je ob 12. uri.

Winpress, Jakica Jesih

 

Petek 11 Maj 2018

RC44, Portorož

Portorož, 10. maja 2018 - V Portorožu se je danes začela druga regata sezone za jadralni razred RC44. Čeprav je bila vetrna napoved šibka in so zjutraj zastave v portoroški marini visele z drogov, jadralci pa so zaskrbljeno pogledovali proti morju, pa se je veter kmalu po poldnevu le dovolj okrepil, da so odpeljali vse tri predvidene plove. Na veliko veselje domače javnosti je v prvem zmagal slovenski Ceeref Igorja Laha, v drugem pa ruska Nika, na kateri jadrajo trije slovenski jadralci Tomaž Čopi, Mitja Margon in Iztok Knafelc. Ceeref je s še enim solidnim rezultatom v tretjem plovu prevzel tudi skupno vodstvo po prvem dnevu. 

V prvem plovu je floto povedel Lepicov Aleph, Lahov Ceeref pa je vknjižil pomembno prvo zmago. Nekoliko slabše je startala Nika, velik del prve regate jadrala pokrita ter končala kot zadnja. V drugem plovu je ekipa Nike nekoliko spremenila nastavitve jamborja in odjadrala za zmago. V tretjem plovu je Nika končala na tretjem mestu, zmaga je pripadla Chrisu Bakeu in njegovi britanski ekipi Team Aqua, Ceeref pa je bil četrti, kar je bilo dovolj za skupni prevzem vodstva.

Igor Lah, Team Ceeref: “Zmaga v prvi regati je sigurno odlična, da ti veliko vzpodbude za naprej. Danes smo imeli izredno težke razmere, zelo lahek veter, zato je bilo težko krmariti. Kot kaže smo naredili vse prav, skušal sem držati idealno linijo, dobro smo izkoriščali zasuke vetra. V tako lahkem vetru ni počitka, potrebna je popolna koncentracija. Na koncu nam je uspelo, a v zadnji regati bi lahko bili prvi ali zadnji. Seveda sem vesel, da vodimo, a pred nami so še trije dnevi in najpomembnejše je, kdo bo vodil zadnji dan.”

RC44, Portorož

Tomaž Čopi, Team Nika: “V prvi regati smo ugotovili, da nimamo pravilno natrimanega jamborja, tako da smo pravzaprav dva trening dneva ugotavljali toplo vodo, mislili smo, da gremo dobro, pa se je danes med regato izkazalo, da v bistvu nismo šli. Potem smo vrnili jambor na nastavitve, kot smo jih imeli ponavadi in to je bilo vidno že takoj v drugi in tretji regati.” , in nadaljeval o prednosti domačega terena: “Trenerji ostalih ekip veliko komunicirajo in opazujejo, kaj mi počnemo, in ne potrebujejo dolgo, da ugotovijo, kaj je prednost. V jadranju lahko počneš, kar si želiš, samo če si spredaj. Problem je, ko si zadaj in te drugi pokrivajo ter moraš obračati v smer, kamor si ne želiš.” 

Prvi regatni dan v Portorožu je tako jadralce pričakal z zelo nepredvidljivimi in zahtevnimi razmerami in v tako izenačeni floti med prvim in zadnjim mestom ni veliko prostora. Kar dve jadrnici, Team Nika in Team Aqua, sta danes eno regato končali z zmago in eno na na zadnjem mestu. Oziroma, kot je lepo povzel Igor Lah: “Posadka, ki bo vsak plov med prvimi tremi, bo na koncu zmagala. Ne smemo si privoščiti šestega ali sedmega mesta in v tem primeru uspeh ne bi smel izostati.” 

Za jutri je spet napovedan podobno šibek veter, start prvega plova je predviden za ob 12. uri. 

 

Četrtek 10 Maj 2018

Ranieri NEXT240SH

Ustvarjen za en ali dva motorja, Next 240 SH združuje najboljše stilske prednosti in reinterpretira svojo obliko v krajši različici, zaradi česar smo prepričani, da bo čoln izredno dostopen Next model, tudi finančno gledano. Čoln ne bo le cenovno ugoden, pač pa nekoliko manj močnejši motor pomeni tudi manjšo porabo in večje prihranke.

Že na prvi pogled so vidne značilne karakteristike Ranieru International: odlična postavitev v kokpitu, velika ploščad za sončenje in prostorna kabina z ločenim toaletnim delom. Pri tej dolžini so še kako koristne izkušnje ladjedelnice, ki so si jih izdelovalci nabrali pri Atlantis seriji, ki je pravzaprav najbolje prodajan model tega segmenta. Mizica na zadnjem delu se hitro pospravi s pomočjo zložljive klopi na strani. Dva ločena sedeža sta na voljo za voznika in sovoznika, armaturna plošča pa se primerja z večjimi modeli. Kabina z dvojno posteljo se lahko pretvori v jedilni kot. Toaleta je povsem opremljena.

PLOVILO BO PREMIERNO PREDSTAVLJENO NASLEDNJI TEDEN NA NAVTIČNEM SEJMU INTERNAUTICA.

ZA KOGA JE PRIMEREN?

  • Za popolne začetnike in izkušene navtike, ki iščejo plovilo nad 5,65m dolžine
  • Za vse, ki želijo predvsem veliko zunanjega in ležalnega prostora
  • Za tiste, ki potrebujejo spalni prostor ali kabino

PREDNOST LINIJE SUNDECK LINE

  •  Nezahtevno vzdrževanje
  •  Primeren za druženje s prijatelji, ribolov in družinske izlete
  •  Primeren za vodne športe, vleko smučarja, tub
  •   Široka volanska konzola za dodatne navigacijske instrumente
  •  Sončna ploščad se lahko spremeni v priročno mizico
  • Nerjaveča, zaščitna inox ograja okrog plovila
  • H.I.S. tehnologija

KAJ JE H.I.S. TEHNOLOGIJA?

H.I.S. je ekskluzivna tehnologija, uporabljena v razvoju trupa in produkciji Ranieri plovil. H.I.S. sistem deluje na princip zračne blazine, ki jo ustvari zrak pod ladijskim trupom. Posledično je krmiljenje s čolnom lažje, omogoča hitrejše pospeševanje, zmanjša porabo goriva in poveča stabilnost ter zmogljivost.

Pri izdelavi plovil Ranieri so uporabljeni visoko kvalitetni materiali, pri samem razvoju pa sodelujejo strokovno usposobljeni arhitekti plovil, ki zagotavljajo vrhunski dizajn in kvalitetno plovbo.

NEXT 240SH - CENA PLOVILA NA ZALOGI

MALOPRODAJNA CENA : 51.773 €
PROMO MODEL – NA ZALOGI: 43.999 €

 

SPECIFIKACIJE:

  • 780 cm - DOLŽINA
  • 250cm - ŠIRINA
  • 1500 kg - TEŽA PLOVILA
  • 250 litrov - REZERVOAR-GORIVO (osnovna oprema)
  • 3 ležišča - ŠT. LEŽIŠČ
  • 100 litrov - REZERVOAR-VODA (osnovna oprema)
  • 9 oseb - MAX OSEB
  • 300 konjev - MAX MOČ MOTORJA

 Več informacij na tej povezavi. 

Sreda 09 Maj 2018

Jasmin Čauševič, Karibi, Panama

Slovenski popotnik in jadralec Jasmin Čaušević, se je leta 2014 odpravil na pot okoli sveta. Pravzaprav to ne bi bilo nič nenavadnega, če se za to Jasmin ne bi odločil opraviti sam z družinsko serijsko jadrnico Bavaria 34, katero ni nič predelal in ne ojačal, da bi lahko zdržala široka morja in valovite oceane. Po prvi etapi od Poreča do Kanarskih otokov in drugi etapi od Kanarskih otokov do Karibov je napisal dve potopisni knjigi, v kateri je dodal ogromno jadralskih podatkov, ter s cenami prikazal, da je sanje mogoče odsanjati z minimalno količino denarja. Sedaj je na poti od Karibov do Avstralije, dolgi 12.000 NM. Bo naš solo jadralec po preplutem zahrbtnem Atlantiku lažje osvojil Pacifik v skoraj 30 dnevni neprekinjeni samotni plovbi? Vse izveste tukaj!

Končno se je veter začel umirjati in čas je, da Jasmin zapusti to sidrišče, na katerem je tri tedne čakal, da se umiri veter, najbolj pa morje. Za veter pravi, da ga ne moti toliko, kolikor ga motijo visoki valovi. Če je močan veter skrajša jadra, valov se ne da zmanjšati. Sam zase pravi, da ni več rosno mlad in biti sam na barki, ko te valjajo 5 ali še več metrski valovi… ne res ni luštno.

Prišel je dan, ko je dvignil sidro in zaplul na pomol za odjavo na carini in policiji. Spet je moral izpolniti kar nekaj formularjev za izstop iz države Aruba, v potni list pa dobiti izhodni žig. Po malo manj kot eno urnem postanku je uredil vse formalnosti in lahko je odplul na cca 600 NM dolgo plovbo proti Panami.

Pri vetru od 17 vozlov in valovih med 2 in 2,5 metra je jadrnica Indigo končno zaplula na nekaj dnevno neprekinjeno plovbo. Dan do popoldneva mu je minil čudovito, potem pa so se dvignili valovi in ker so prihajali iz boka, so ga pričeli malo valjati. Zato se je tudi avtopilot kar nekaj krat izklopil in odpovedal poslušnost. Do poznega večera je plul kar precej na SZ, potem pa se je spustil proti ciljni točki. Tako se je izognil plitvemu morju in številnim ribiškim mrežam.

Prva noč je bila »very rolly«, pa ne zaradi  visokih valov, saj niso presegali treh metrov, bolj zaradi tega, ker so prihajali z boka. Zaradi vetra, se je ohladilo in prvič si je po dolgem času oblekel tanjšo jakno z dolgim rokavom.  Veter se je okoli ene ure zjutraj celo malo okrepil in nekaj časa držal konstantnih 24 vozlov. Bil sem hiter, zato je že po prvih trinajstih urah mislil, da bo naredil lasten rekord v preplutih miljah na dan.

Prišlo je jutro in ob deveti uri zjutraj, torej po štiriindvajsetih urah plovbe je pogledal na instrument in videl, da se mu ni izšlo, bilo je samo 152,4 NM. Še vedno poln adrenalina po prvi neprespani noči se je dopoldan umikal velikim ladjam. Tukajšnja plovba je zelo prometna, sploh zaradi velikih ladij, katerih je srečal nekaj tudi ponoči, veliko pa jih je tudi čez dan. Čez dan je bilo vreme prijetno sončno, toplo, le morje se je ohladilo na dobrih 22 stopinj. Prav na temperaturo morja je zvalil krivdo, ker se na njegovo panulo ni ujelo ničesar, zato je na krmo postavil še eno ribiško palico, tokrat z drugačno vabo. Zvečer je plovba potekala normalno, vendar sta dva večja vala obrnila barko iz smeri in potem je bilo potrebno barko spraviti nazaj v pravi položaj, jadra na svojo stran, preventer na boomu se je spet dobro izkazal.

Drugo noč je bilo malo manj prometno in ni bilo stresno. Na ploterju ima instaliran AIS in ker ni bilo nobene ladje, je lahko nekajkrat zadremal in si tako polnil svoje baterije. Zjutraj je spet preveril preplute milje in pozna se, da je bilo mirno, tudi pri vetru, saj je v 24 urah preplul samo 126 NM. Ob pogledu na preplute milje je popoldan spoznal, da je nekje na polovici začrtane poti. Za jutri je napovedano več valov in vetra, zato si zvečer skuha pozno večerjo, saj je vprašanje, kako bo s toplim obrokom v naslednjem dnevu.

Do startne devete ure zjutraj je  preplul novih 137 NM. Ugotovil je, da je po planu  počasen in zato se mu bo plovba zavlekla tudi v peti dan.

Pozno zvečer se je veter okrepil, a je mislil, da bo to tako kot po napovedi, da bo pihnil okoli 20 do 23 vozlov. Potem pa se je še samo krepil in krepil in okoli polnoči pristal na zabeleženih 34 vozlih, kjer je med 28 in 34 vozli »nabijal vse do jutra«. Valovi so bili visoki od 3 do 3,5 metra, tu in tam pa kakšen tja do 4 metre. Površina morja je bila vsa bela in razpenjena. Še dobro da je svetila luna. Pravi, da ima rad, ko sveti luna, takrat noči na morju niso temne in strašljive. Visoki valovi so se prelivali in ob tem proizvajali zvok, ki ni ravno prijeten za ušesa in srce. Pravzaprav nič posebnega za ta del morja, katerega je ves čas čakal, da se umiri. Napoved je bila z valovi tja do 3 metra, tako da je približno vedel kaj ga čaka. Valovi so prihajali v krmi bok, kakšen pa tudi v krmo, ki je takoj poplavil kokpit. Preden je uspel prinesti vrata iz salona, da zapre vhod v barko, sta mu že dva vala ušla v notranjost salona. V prvem je bilo komaj nekaj deset litrov vode, drugega pa je na srečo delno prestregel in je pljusnil v njega, saj se je ravno ta čas nahajal z vrati na stopnicah. Barko so valovi premetavali levo - desno, zato se je tudi avtopilot ob vsakem večjem valu izklopil, ko se je barka nagnila in precej ušla iz kurza. Do jutra se je vse umirilo in zjutraj jee sam sebi rekel, da sta bili ta noč in plovba  ena med najbolj razburljivimi na vsej njegovi poti. Takšnih nočnih plovb si res ne želi več!

Popoldan se je vse umirilo, na nekakšno klasiko za ta del morja in jadranje je postala pravljica. Jutri bo moral popraviti ali zamenjati stikalo za vžig motorja, saj ga je verjetno zalila voda in ne deluje več. To pa je ugotovil, ko je pri dvigu podnic in brisanju vode našel kar nekaj sledi hladilne tekočine. Nalil je novo tekočino, motor pa ni kresnil. No ja, z dodatno žico na starterju ga je prisilil da se je zagnal in zapredel.

Tokratna že četrta noč na morju je bila kot v pravljici. Kombinacija vetra in valov je enako kot dopustniško jadranje na Jadranu. Tudi naspal sem se za oba dni. Sicer večkrat po pol ure, a ko seštejem je to kar dobre tri ure.

Zjutraj ob 9. uri je spet zapisal preplute milje in tokrat jih je bilo še manj kot včeraj, torej le 134 NM. Še 47 NM mu manjka do cilja v petem dnevu, kar je lahko tudi 8 ur plovbe in to je ravno malo pred večerom, kar bi se lahko še vedno lepo izteklo.

In tako je popoldan najprej sledil obris kopnega, nato se je že dobro videlo kopno in ob 17,10 uri je bilo sidro v vodi ob otoku Walsaladup, ki spada v skupino otokov San Blas, države Panama. Tako  je po 595,4 NM oz. po 4-ih dneh in 8-ih urah dosegel drug kontinent, srednjo Ameriko. Sam je preplul še eno veliko lužo, Karibsko morje. Od Karibskega otoka Martinik preko otokov ABC in vse do Paname je preplul 1334 NM.

  < Sam prejadral Karibsko morje 10. del            Sam prejadral Karibsko morje 12. del 

 

 Njegove dosedanje dogodivščine si lahko preberete tudi v njegovih knjigah:

 

Sam prek oceana (plovba preko Atlantika, 3779 nmi)

Ljubezen pod jadri (erotični roman)

Šepet vetra in valov (plovba od Poreča do Las Palmasa, 3114 nmi)

 

Besedilo in foto: Jasmin Čaušević

 

 

Sreda 18 Apr 2018