 |
| Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta. |
Marina Lanzarote, 216. dan
Že dva dni kar dobro piha in bo po napovedi tako vsaj še kakšen dan. Včeraj sem pisal o drugih stvareh in nisem omenil vetra, a nam že dva dni kar žvižga okrog glave. Občasno prižgem instrumente in grem pogledat, koliko piha in včeraj sem videl nekaj malega čez 30 vozlov, po navadi pa je okrog 20.
Veter ni konstanten, a ne piha v sunkih, kot recimo pri burji, ampak bolj v valovih. Tudi sonce se pretežno skriva za oblaki.
Včeraj je hotelo celo deževati. Nekaj kapljic je bilo na oknih, a preden mi jih je uspelo prešteti, jih je posušil veter. Danes je bilo nebo zelo črno povsod okrog. Če bi bilo tako kje na Jadranu, bi bila v 15 minutah nevihta z dežjem. Tu pa se ni zgodilo nič. Veter je oblake spet razpihal in celo malo pokazal sonce. Je pa sitno, da je zaradi vetra več prahu v barki in po zraku nosi tudi nekaj soli.
Danes sem šel v trgovino. Sam, saj dva ne smeta. Španski ukrepi pač. Marina je že po navadi mirna, a danes je bilo še bolj prazno. Vsi lokali in trgovine v marini so namreč zaprti. Po kruh sem šel v Mercadono, ki je kilometer in pol daleč. Sprehod mi je dobro del, čeprav je bil veter nadležen, dokler nisem prišel med hiše.
Mesto je videti zelo izumrlo. Le tu in tam vidiš kakšnega človeka. Avtomobili vozijo, a jih je občutno manj kot na normalen dan. V avtih je bil vedno le po eden – dva se ne smeta peljati v enem avtu in je videti, da se ljudje kar držijo navodil. V trgovini ni bilo gneče, je bilo pa vseeno kar nekaj ljudi. Prodajalci imajo vsi maske in rokavice.
Pred blagajnami so prilepili črte na meter in pol, da se ljudje ne nagnetejo preveč skupaj.
Gotovino sprejemajo le izjemoma, plačilo hočejo s kartico. Izbira v trgovini je normalna. Ni opaziti, da bi česa primanjkovalo, le zdenka sira še vedno nisem našel. Ljudje so zelo prijazni in uvidevni drug do drugega, vsi pa se obnašamo, kot da so vsi drugi kužni. Ko sem recimo (z rokavico seveda) nabiral v vrečko paradižnik, je gospa vljudno stala dober meter stran in pristopila šele potem, ko sem se dovolj oddaljil.
Boljše to, kot splošna gneča. V bistvu sem šel v glavnem po kruh, a sem si naložil toliko robe, da sem imel poln nahrbtnik in nekaj v vsaki roki. Za kosilo sva tako imela odlična sveža jetra in svežo solato, kanarski krompirček in nato kozarček Pata Negre (dobro špansko rdeče vino). Aja, pa en rum s Tenerifa sem prinesel iz trgovine, da admiralica ne bo tako otožna zaradi ukrepov. Če nama bo zmanjkalo toaletnega papirja, bo to manjša nevšečnost, če nama bi zmanjkalo ruma, bi bila pa katastrofa.
Bom papir kupil že kdaj drugič, za zdaj imava še par rolic. Treba je poznati prioritete, vsega pa ne morem nesti naenkrat. Danes mleko in rum, naslednjič bo pivo, potem morda pride na vrsto papir ...
No, pa hvala vsem, ki ste apelirali, naj nadaljujem z dnevnikom. Očitno me nekaj ljudi vseeno bere.
Saj res: Sem slišal, da so eni pametnjakoviči (baje 20 komadov) šli v soboto na Tenerife. Kje imajo pamet. Padli so z dežja pod kap. Na Tenerifu je največ primerov koronavirusa na vseh Kanarskih otokih. Danes imajo na otoku 91 primerov od skupno 138 na vseh Kanarskih otokih. Na Lanzaroteju do danes sedem. Poleg tega so španski ukrepi dosti strožji od slovenskih. Na plažo ne smejo, na sprehod ne smejo, družiti se ne smejo, vse je zaprto, razen živilskih trgovin, kamor gre lahko le eden ...
Do nadaljnjega bodo ostali v svojih sobah in naročali room servis ali halo pizza. Slabše, kot doma.
Tisto, kar me malenkost skrbi, pa je dejstvo, da se koronavirus širi tudi pri nas, čeprav je tule bolj toplo. Čez dan imamo okrog 24 °C, ponoči okrog 18, a to očitno virusa ne ustavi. Vprašanje torej, ali bo pomlad pregnala virus iz Slovenije. Upam, da se ne bomo bodli z njim predolgo, saj bo šlo sicer gospodarstvo (in posledično država) v franže.
Ostanite zdravi, se beremo spet jutri.
Marina Lanzarote, 217. dan
Še vedno kar močno piha. Običajna smer vetra tukajle je s severovzhoda. To je del normalnega gibanja zraka na zemeljski obli in ker smo tule na 28° severne širine, smo že v območju pasatov, vendar smo precej na robu.
Zaradi tega vsaka večja fronta pokvari ustaljene vetrove. Ciklon, ki je trenutno 400 navtičnih milj vzhodno od nas, je obrnil veter in nam piha s severozahoda. Natanko z Madeire – to bi bil najin naslednji cilj, če ne bi bile meje zaprte. Tudi danes je občasno pihalo nad 30 vozlov, po navadi pa okrog 20. In danes je zares deževalo! Tako močno, da sem šel celo pospravit čevlje in blazine v kokpitu. Ampak je nehalo, preden sem pospravil. Nič ni opralo, le prah je spravilo v kupčke. Zdi se, da sva po nekem naključju na otoku z najmanj virusa v Španiji.
Danes so namreč objavili, da imamo na Lanzaroteju tri primere manj. Včerajšnji hitri test je namreč pokazal lažno pozitivno sliko. Torej jih ni 7, ampak 4, od tega enega še enkrat testirajo, morda so le trije. Sicer je slika v Španiji kar neugodna. Če ne štejemo mikro državic, je Španija po razširjenosti na tretjem mestu na svetu s 315 okuženimi na milijon, takoj za Italijo (591) in Švico (355). Za primerjavo Slovenija jih ima trenutno 138.
Nekateri bi lahko rekli: Pa saj nič hudega, če zbolim. Bolje zdaj, dokler sem še relativno zdrav, kot kasneje.
Ampak ni rečeno, da si imun, ko enkrat preboliš COVID-19. Pri drugih koronavirusih traja imunost le kako leto ali dve. Če pa virus medtem mutira, pa seveda nisi imun na novo verzijo. Tako, da jaz ne bi računal na trajno imunost. Priznam, da kadar imam internet, kar dosti vidim in gledam Youtube kanale drugih jadralcev. Opažam, da je te dni večina videov povezana s korono in težavami zaradi tega.
En par je v Španiji in sta se na poti od Cartagene proti Valenciji ustavila v MarMenor. Mar Menor je zaprta laguna, do katere prideš skozi kanal takrat, ko odprejo dvižni most. S Heronom smo že sidrali tam in je eno redkih zelo dobro zaščitenih sidrišč za vsako vreme na tistem koncu. Preživela sta lep teden, medtem so udarili korona ukrepi. Most je zaprt in ga ne odpirajo več in sta do nadaljnjega obsojena na laguno. Na obalo ju v glavnem ne pustijo, v marino (ob vhodu na notranji strani je solidna marina) ju ne spustijo. Zmanjkuje jima vode (nista varčevala, saj sta nameravala naslednji dan v marino), zmanjkuje jima plina za kuhanje, zmanjkuje jima hrane. Dokler nista ugotovila, kaj se sme in kaj ne, sta bila kar v stiski.
Potem sta se presidrala nekam v bližino ene trgovine, ki je odprta. Namesto plina sta kupila oglje, hrano jima je uspelo nabaviti, vodo pa so jima nekako le dovolili natočiti v marini. Tudi drugi smo morali zaradi omejitev precej spremeniti plane. Trenutno so vsa portugalska in španska pristanišča zaprta in ti ne dovolijo vplutja. Tako vsaj piše.
Očitno bova še nekaj časa ostala v tej marini. Upam, da se zadeva čim prej razplete.
Marina Lanzarote, 218. dan
Še zmeraj precej piha in verjetno bo tako še nekaj časa. Zvečer in ponoči je še nekajkrat deževalo. In to dovolj, da je del prahu celo malo premaknilo po palubi. A vsega skupaj ni bilo za pet minut. Ker imam trenutno razdrt vang, je naslonjen na palubo in stoji na kartonu, da ne opraska gelcoata. Kartonu se niti malo ne pozna, da je bil kakšen dež, tako da kaj hujšega ni moglo biti.
Že od 16. marca so v Španiji zaprta pristanišča, a se je nekako dalo med vrsticami razumeti, da lahko prideš, če imaš kakšno okvaro ali kakšno drugo silo. Od včeraj pa je ukrep strožji in vplutje ni več mogoče. Vse je zaprto. Zato sem pogledal na marine trafic, da vidim, koliko je kaj prometa zunaj. Precej manj je ladij. Potem filtriram pogled, da mi pokaže le 'pleasure craft'. Pikice so le v marinah. Na vodi ni v naši bližini ničesar. Razen ene barke. Novozelandska jadrnica z imenom Horizon je vsega nekaj milj oddaljena od otoka in ima smer proti naši marini. Tole bo še zabavno, si rečem, in prižgem obe radijski postaji.
Vgrajeno dam na kanal 16, to je kanal za nujna sporočila, ki jo imamo normalno vsi vedno prižgano med plovbo, ročno pa dam na kanal 9, to je kanal naše marine. Prižgem instrumente in AIS in gledam, kaj se dogaja. Kmalu se javi na kanalu 16 pristaniška uprava in jih kliče. Barka Horizon se javi. Komunikacija se preseli na delovni kanal, jaz jim seveda sledim.
Razložijo jim, da so vsa pristanišča zaprta in da nimajo dovoljenja za vplutje. Oni pravijo, da imajo rezervacijo v marini. Da so na poti iz Valencije ter da na krovu ni koronavirusa. Pristaniška uprava jim pove, da ne morejo naprej, a naj pokličejo marino na kanalu 9. Horizon komunicira tudi z marino, kjer jim povedo isto zgodbo, da jih ne smejo sprejeti in naj kličejo pristaniško upravo za nadaljnja navodila. Horizon pravi, da v tem vremenu ne morejo nazaj, nakar dobijo od pristaniške uprave navodila, da lahko sidrajo, kjerkoli hočejo, le da je to zunaj teritorialnih voda Kanarskih otokov.
Huh, to pa je nasvet. Teritorialne vode so 12 milj. In to 12 milj od najbolj oddaljenega malega otočka. In kako mislijo, da lahko jadrnica sidra 12 milj od najbližje obale? V 1000 m in več globoki vodi! Da valov sploh ne omenimo.Horizon pravi, da nimajo več veliko hrane, vode in goriva. Tega jim sicer jaz nisem verjel, a to je dobra poteza, saj nakazuje nujnost situacije in Španci imajo neki zakon, ki veleva vsem marinam in portom sprejeti vsako plovilo, ki je v stiski. Sedaj ima pristaniška uprava dva nasprotujoča si zakona in jim verjetno zvoni v glavi. Pravijo, naj počakajo, da dobijo od nadrejenih ustrezna navodila. Še ene dvakrat jih zavrnejo, na koncu pa jim le določijo koordinate, kjer lahko sidrajo. Seveda ne smejo na kopno.
Določili so jim staro mestno sidrišče, o katerem sem pisal pred nekaj dnevi. Sidrišče je zelo plitvo, večinoma meter in pol, le za eno do dve barki je globine več kot dva metra. Poleg tega je dno izrazito slabo (kamnite plošče z nekaj malega peska povrh). Za nameček pa so tam še betonski bloki opuščenih boj in druga nesnaga, ki se lahko zatakne za sidro.
Čez kako uro se Horizon znova javi na 16 in obvesti kapitanijo, da jim ne uspe sidrati na lokaciji, ker sta tam že dve barki, ter da jim sidro drsi. Kapitanija jim pravi, da naj še poskušajo in da je to najboljše sidrišče, ki je možno. Deloma imajo prav, saj je s sidrišči tule res križ. Zato sva tudi midva večinoma tule po marinah, razen v res lepem vremenu. Potem se niso več javljali po radiu, na AIS-u pa sem videl, da jim je uspelo sidrati. Novozelandci se mi po svoje smilijo, saj razumem njihovo stisko, a si ne morem misliti, kaj je v njihovi glavi, da so šli zdaj na pot.
V tem vremenu se z malo jadrnico ne da nazaj na sever in tam tako ali tako ne bi mogli nikamor. Pred dobrim dnevom je 30 m velikanka šla na pot direktno na Švedsko, pa je uspela napredovati komaj s hitrostjo dva ali tri vozle, potem pa so obupali in zdi se, da se bodo vrnili (če jih bodo spustili nazaj).
Res, le kaj so mislili, da so odpluli iz Valencije proti Kanarskim otokom v času, ko je Portugalska že imela zaprta vsa pristanišča, za Španijo pa se je govorilo, da bo ukrep kmalu stopil v veljavo in s 16. marcem je res začel veljati. Pa zgodba o kruzerki, ki ji nikjer niso dovolili pristati, je še zelo živa. Bolj se mi zdi, da so špekulirali, da jih bodo že nekako spustili not.
Marina Lanzarote, 219. dan
Danes sem bil na spet zunaj – v trgovini. Sam. Španski ukrepi so namreč precej bolj jasni od slovenskih in prepovedujejo vsak izhod, razen dovoljenih (recimo nakup hrane, če greš sam – ne v dvoje). Nikjer pa ne piše, da moraš nujno v najbližjo trgovino, zato sem se namenil v Lidl, ki je 3 km daleč. Zračne linije je sicer le 1,5 km, a je treba najprej okrog cele marine.
Na poti sem se še malček izgubil, ko sem zamišljen odtaval eno ulico predaleč. Prav lep sprehod je bil. V Lidl sem šel pa zato, ker so tam prodajali alkohol – tak 96 %, tistega za pit dobiš povsod. Po mestu so krožile policijske patrulje v avtomobilih. Lahko, da je bila ista policajka trikrat – mesto ni prav veliko, pa še mimo policijske postaje me je vodila pot. Ljudi skoraj nič, avtov zelo malo. Na vhodu v trgovino je bil varnostnik in mi vljudno pokazal na regal, kjer si vsak lahko vzame rokavice (take, kot za kruh-zelenjavo), si lahko razkuži roke in vzame razkužilni robček. Lepo, ker tile vozički po trgovinah tako ali tako niso neki vzor čistoče, tokrat pa sem z veseljem obrisal ročaj.
Dosti stvari je bilo na razprodaji, vse so imeli. Gneče ni bilo, je pa bilo kar nekaj ljudi. Namesto piva sem raje kupil mleko – grem po pivo jutri. Saj je treba pretegniti noge. Na Lanzaroteju so še vedno le trije primeri korone, nobenega novega že skoraj en teden. Bomo videli, kako bo naprej. Drugod po Kanarskih otokih število kar narašča, največ jih je na Tenerifu.
Vlada se je odločila, da se bodo turistov s Kanarskih otokov znebili. Hoteli morajo zapreti vrata, ko odide zadnji gost ali najkasneje čez sedem dni. Se pravi, da čez en teden ne bo več niti enega odprtega hotela na Kanarskih otokih. Kaj to pomeni za nas jadralce, trenutno ni čisto jasno, a zadnji status je, da lahko ostanemo na barkah. Meni matematika tegale virusa ne pije vode.
Za primer bom vzel Slovenijo: Pravijo, da bo epidemije konec, ko bo imunih 80 % populacije. Imun postaneš, ko preboliš. Se pravi, da bo konec, ko bo bolezen prebolelo 1.600.000 Slovencev. Pravijo, da večina populacije premaga bolezen brez hujših posledic, a 15 % jih ima težji potek bolezni – to bo potem 240.000 Slovencev, 5 % okuženih pa je kritičnih. Torej 80.000. Krivuljo obolelih skušamo z ukrepi izolacije znižati in podaljšati, da bo zdravstvo lahko zdravilo vse težje in kritične primere. Zdravstvo že tarna, da delajo s polno paro, pa je hospitaliziranih le 40 bolnikov. Pa recimo, da zmorejo delati še desetkrat več. Se pravi, da bi lahko hkrati obravnavali 400 bolnikov. Recimo, da bolezen v povprečju traja dva tedna. Da skozi sistem spravijo vse tiste s težkim potekom, rabijo potemtakem 1200 tednov oziroma kar 23 let. Pa recimo, da te ne sprejmejo v zdravljenje, če si samo težak bolnik. Recimo, da zdravijo samo najbolj kritične. Da jih spravijo skozi sistem, rabijo 400 tednov oziroma več kot 7 let. Iz tega sklepam: Ali bomo v izolaciji še prihodnjih 7 do 23 let, ali pa bo bolnikov bistveno več, kot jih zdravstvo sploh lahko naenkrat obravnava.
V čem je potem smisel sploščiti krivuljo in podaljšati agonijo na 7 let ali več?
S tem samo odlagamo dan, ko zelo bolni ne bodo mogli do zdravnika za nekaj tednov. Upam, da sem se kje uštel v matematiki ali predpostavkah, ampak tudi, če je naše zdravstvo sposobno obdelati 100-krat več bolnikov kot sedaj (zelo iluzorno mišljenje), bi bili v izolaciji več kot pol leta. Danes je po uradnih podatkih 340 okuženih. Če je v resnici okuženih desetkrat več, a ne kažejo znakov bolezni (nekatere ocene govorijo, da je tako), je to še vedno le 3.400 okuženih.
To je manj, kot 2 promila populacije. Kako bo, ko bo okuženih 2 %, ali pa 20 % populacije, če zdravstvo tarna pri 0,2 %.
Verjetno se bomo morali pripraviti na to, da bomo bolezen preboleli sami, brez pomoči, razen če nam dajejo povsem napačne informacije o nalezljivosti in bo bolezen izginila s prvimi lastovkami. Srčno upam, da je to le navadna sezonska gripa. Od kruzerjev že slišim zgodbe o tem, kako niso mogli tja, kamor so hoteli, kako so obtičali in jim bo pretekla viza, baje ponekod zapirajo marine, slišal sem celo, da so iz Urugvaja enostavno izgnali vse barke.
Znana youtuberja, ki imata barko trenutno v Španiji, sta najela kombi in se podala na izlet po Evropi, sta obtičala v Avstriji. Do barke ne moreta, kombija ne moreta vrniti, iz Avstrije ju podijo – češ saj sta Američana, pa odletita v Ameriko. Skratka, midva imava še srečo, saj sva obtičala v lepi marini, ki ni med dražjimi in je varna in udobna za vsako vreme, za zdaj so živilske trgovine dobro založene.
Se pa že poznajo omejitve tudi na Heronu. Danes sva tesnila prehod jambora skozi palubo. Zmanjkalo mi je tako črnega kot belega Kenta (tesnilne mase), zato sva uporabila rjavega, ki ga je še nekaj ostalo od prenove kuhinje. Natanko vem, katere čendlerije (vsaj tri v peš razdalji od barke) imajo to robo na zalogi, a so žal vse zaprte. Zakaj nisem kupil en dan, preden so zaprli ...
Na Mali je Tone pisal, da je stotine milj oddaljen od najbližje čendlerije. Hja, žal smo tudi mi. Preko interneta pa se baje tudi ne da naročiti, saj je Španija zaprla meje. To moram še raziskati. Jutri naložim še nekaj slikic zatesnjenega jambora.
Marina Lanzarote, 220. dan
Ker sem včeraj kupil mleko namesto piva, sem bil danes seveda spet v trgovini. Tokrat sem šel v center mesta. Peš cona je bila opustela, vse je zaprto. V Dinotu (Superdino je še ena od španskih verig) ni bilo veliko ljudi. Tam imajo neke druge znamke piva, ki jih ne poznam, razen svetovno znanih, ki jih tu ne kupujem, raje kupujem španske, in sem vzel nekaj v akciji, česar ne poznam. In se je izkazalo, da je povsem solidno pivo, še boljše od piva v Mercadoni, pa še cenejše je. Cena piva v Španiji me vedno razveseli in danes sem kupil (sicer tamale – 33 cl) pivo po 20 centov za pločevinko. Po navadi plačam 21 centov.
No, pa dosti o pivu. Danes sva še nekaj delala na prehodu jambora skozi palubo, saj se je izkazalo, da pušča tudi pod spodnjo ploščo. Saj tukaj ni problema, ker ni dežja, ampak saj veste, kaj pravijo: Streho se popravlja takrat, ko sije sonce.
Včeraj sem bral en super članek o virusu, kjer gredo dosti dalj od mojega včerajšnjega razmišljanja, čeprav so izhodišča in zaplet podobni. Oni celo vidijo luč na koncu tunela, če se ljudje in vlada obnašajo pravilno. A le, če ljudje in vlada vlečejo pravilne poteze ob pravem času. No, to bo pa v deželici malo težje. Tule pri nas je za zdaj še vse v redu. Še vedno imamo 3 ali morda 4 primere na otoku. Po drugih otokih in drugod po Španiji je slabše.
Barka Horizon (Novozelandci, ki so pred nekaj dnevi pripluli iz celinske Španije, in ki jih niso spustili v marino) so danes vezani v marini po dveh dneh na slabem sidrišču. Očitno so našli neko rešitev. Dali so jih na konec enega neobljudenega pomola, na pomol pa so postavili barikade in policijski trak. Tam so v karanteni, a jim ni hudega, saj imajo vodo in elektriko in predvsem niso več izpostavljeni vremenu in lahko v miru spijo. Verjetno bodo čez 14 dni smeli na kopno. No, eden bo smel, do trgovine in nazaj. Tako, kot mi vsi drugi.
Vreme namreč še vedno ni stabilno. Piha kar dobro in bo še bolj. Če se veter obrne in zapiha z jugovzhoda (kar je v naslednjih dneh mogoče), bi bilo pa na tistem sidrišču smrtno nevarno.
Obljubil sem nekaj slikic, ampak danes sva spet pacala s tesnilno maso in nisva nič slikala, da ne bi zapacala aparata. Mogoče bodo jutri zares slike.
| < Arrecife – Marina Lanzarote 2. del | Arrecife – Marina Lanzarote 4. del > |
Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron
