Za plovbo po Nacionalnih parkih in Naravnih parkih na hrvaškem je potrebno kupiti vstopnico. Z letom 2018 smo parki Kornati, Lastovo, Mljet in Telaščica poenotili način zaračunavanja vstopnine in prodajajo kombinirane vstopnice s katerimi si lahko ogledate več oziroma vse parke.

Vstopnice je nožno kupiti v predprodaji pred vhodom v park na spletu ali pri pooblaščenih prodajalcih. Celotno leto je deljeno na sezone Cena vstopnic v predsezoni in posezoni (1.1. do 30.6. in 1.9. do 31.12.) so nižje kot v sezoni (1.7. do 31.8.). Cena vstopnice je odvisna od dolžine plovila in časa bivanja v parku. V parku so na voljo le dnevne vstopnice, večdnevne pa je potrebno kupiti v predprodaji. Vstopnice kupljene v Parku veljajo do naslednjega dne do 12.00 ure.

Dnevne vstopnice kupljene v parku

Dnevne vstopnice kupljene v predprodaji

Tridnevne vstopnice kupljene v predprodaji

Opomba:

• 3 dnevna vstopnica kupljena v parku Lastovo ali Mljet velja za oba parka
• 3 dnevna vstopnica kupljena v parku Kornati ali Telaščica velja za oba parka

Sedemdnevne vstopnice kupljene v predprodaji

 Opomba:

• 7 dnevna vstopnica kupljena v kateremkoli parku velja za vstop v vse 4 parke

Nakup vstopnice v predprodaji:

Online na tej povezavi: http://www.np-kornati.hr/

Pri pooblaščenih prodajalcih:

Dvigovanje cen za navtični turizem postaja hrvaški nacionalni šport. Poleg astronomskega dviga cen za plačilo pavšalne turistične takse za plovila, je nov cenik predstavil tudi Nacionalni Park Kornati.

Za vstop v Nacionalni park Kornati je potrebno kupiti vstopnico. Vstopnico lahko kupite pred vstopom v park po znižani ceni, ali pa v samem parki po redni ceni. Razlika v ceni je dvakratna. Vstopnico po znižani ceni pred vstopom v nacionalni par lahko kupite na spletu ali pa pri pooblaščenih prodajalcih. V ceno vstopnice je všteto tudi sidranje na eni izmed plovk oziroma sidranje na lastnem sidru, kjer je to dovoljeno ali pa privez pred eno izmed gostiln, ki nudi muringe.

Po novem so v cenik dodane tudi kategorije manjših plovil. Do leta 2018 je bila cena za vsa plovila do dolžine 11 m enaka. Z letošnjim letom se uvaja kategorija do 7m in od 7 do 11m. Če pogledamo tabelo cen vstopnic v primerjavi z lanskimi, ugotovimo, da so se cene vstopnic v predsezoni pocenile, v sezoni pa podražile. Z letošnjim letom uvajajo večdnevne vstopnice, ki veljajo za več parkov. Pri nakupu tridnevne vstopnice lahko poleg Kornatov obiščete tudi Naravni park Telaščica, pri nakupu sedem dnevne pa še nacionalni park Mljet in Lastovo.

Cenik vstopnic za nacionalne parke (v HRK)

Nakup vstopnice v parku - velja za en dan

Nakup vstopnice v predprodaji

Tridnevna vstopnica (veljajo za NP Kornati, NP Talaščica)

Sedemdnevna vstopnica (veljajo za NP Kornati, NP Talaščica, NP Mljet, NP Lastovo)

*lansko leto je bila vstopnica le za 5 dni in je veljala le za NP Kornati, zato primerjava ni 100% relevantna.

Nakup vstopnic v predprodaji

Vstopnice v predprodaji lahko kupite na spletni strani Nacionalnega parka Kornati ali v predprodaji pri pooblaščenih prodajalcih:

• Marina Kremik d.o.o., Primošten,
• Marina Baotić, Seget Donji
• Marina Šibenik d.o.o., Šibenik
• Danuvius marina d.o.o., Tribunj
• A. Bisage, Jezera
• Marina Betina, Betina
• ACI marina Žut
• ACI marina Jezera
• ACI marina Vodice
• ACI marina Skradin
• Euronautic d.o.o., Marina Kornati, Biograd n/m
• Bimex Adria, Marina Dalmacija, Sukošan
• 2island Travel, Preko
• Albatros Yachting, Marina Zadar Tankerkomerc,  Zadar
• Adamo Travel, Sali, Dugi otok
• Makirina turist d.o.o.,  Pirovac

V članku Burja na Jadranu smo razložili zakaj piha burja, kako piha, kakšne so njene značilnosti in kakšni so valovi, ki jih povzroča. Burja lahko dosega orkanske hitrosti. V predelih kjer piha najmočneje, v tako imenovanih strženih, lahko dosega hitrosti preko 100 vozlov. Povzroča visoke in kratke valove, ki so posebej nevarni, kadar prihajajo v bok plovila.

Z dobrim poznavanjem vetra, lahko plovbo v njem prilagodimo, se izognemo nevarnostim, ki jih povzroča in varno in udobno priplujemo na cilj.

Ali je potrebno izpluti

V primeru, da je napovedana močna burja, ki presega hitrosti 30 vozlov se najprej vprašajmo ali je pametno izpluti. Če lahko plovbo odložimo, potem ostanemo na varnem privezu in izplujemo, ko burja pade. Poleg nevarnosti med samo plovbo, ne smemo pozabiti, da bomo morali v takšnem vetru tudi pristati, za kar potrebujemo dobro znanje manevriranja s plovilom.

Nevarnosti plovbe v visokih valovih

Prevračanje plovila

Visoki valovi lahko naše plovilo prevrnejo. Najnevarnejši so valovi, ki trčijo v bok plovila. Plovilo je bistveno ožje, kot meri njegova dolžina, zato se bo hitreje prevrnilo kadar ga bodo zadeli valovi z boka. Proti valovom moramo zato vedno pluti pod kotom 45-90 stopinj glede na val oziroma pod kotom 0-45 stopinj glede na smer iz katere prihajajo.

Prekinitev delovanja motorja

Druga nevarnost nam preti kadar plujemo z motorjem. V rezervoarju goriva so pogosto usedline. Ko plujemo po razburkanem morju, se te pomešajo z gorivom, pridejo v filter goriva in ga zamašijo. Motor se ustavi in ga ne moremo vžgati dokler ne zamenjamo filtra goriva  in očistimo dotoka goriva. Podoben problem se lahko pojavi kadar plujemo z rezervoarjem, v katerem je manjša količina godiva. Ker se to pretaka po rezervoarju, lahko v določenih trenutkih črpalka namesto goriva vsesava zrak. V kolikor se to zgodi na dieselskem motorju in zrak doseže motor, ga bo potrebno odzračiti preden ga bomo lahko ponovno vžgali. V razburkanem morju bo to zelo težko izvedljivo brez dobrega tehničnega predznanja pa celo nemogoče. Pri bencinskih motorjih bomo problem rešili lažje, a še vedno nam motor v ključnem trenutku ne bo deloval.

Trganje jader

Jadra so oblikovana, da prenašajo obremenitve med jadranjem. Materiali, šivi in vrvi so temu prilagojeni in zdržijo nekaj kratnik pričakovanih obremenitev. Nevarnost trganja jader je največja, kadar jadra niso napeta in v vetru nekontrolirano frfotajo. Na dele jadra, ki niso čvrsto pripet, zaradi efekta biča, delujejo ogromne sile, ki ga hitro pretrgajo.

Poglejmo si kako plujemo v takem vetru z motornim plovilom in kako z jadrnico.

Plovba z motornim plovilom

Ali je pametno izpluti ali ne

V razburkanem morju so večja plovila varnejša za plovbo od manjših. Običajno je plovba v valovih, ki so višji kot je širina plovila nevarna. Takšni valovi lahko hitro prevrnejo plovilo že pri majhni nepazljivosti krmarja. S plovilom krajšim od 5 m in okvirno širino 1,5m, plovbo v vetrovih, ki pihajo s hitrostjo preko 15 vozlov odsvetujemo. Analogno lahko za različno velika plovila preberemo kar iz Beaufortove lestvice.

Plujmo v področju najmanjših valov

Valovi senjske burje v Baški na otoku Krk

Kadar smo že na morju in nas ujame močna burja, ali pa smo primorani izpluti, upoštevajmo lastnosti vetrov in na kašen način povzročajo valove.

Burje piha s kopnega. Največjo hitrost doseže ob obali, nato pa z oddaljenostjo od obale hitrost pada. Valovi na morju začnejo nastajati ob obali. Veter potrebuje določeno razdaljo da povzroči visoke valove. Tik ob obali s katere piha, valov ni. Z oddaljenostjo od obale valovi naraščajo, nato pa zaradi zmanjševanja moči burje padejo. Burja skoraj nikoli ne doseže vzhodne obale Italije, zato pred italijansko obalo valov burje ni več. Ker največjo nevarnost povzročajo valovi, je najbolj pluti v področjih, kjer so valovi najnižji ali pa jih celo ni. Zato poizkušamo pluti čim bliže zahodnim obalam otokov, kjer smo v zavetrju ali čim bliže obali kopna, kjer je burja sicer najmočnejša a valov ne povzroča.

Plujmo v valove

Kadar ne moramo pluti v področjih majhnih valov ali področij brez valov, moramo smer plovbe prilagoditi smeri valov. Najbolj varna je plovbe v valove. Je bolj varna kot plovba z valovi. Obračanje plovila, ter bočni zanos krme in premca pri plovbi v valove sta manjša. Plovilo je lažje vodljivo. Najbolj varno plujemo kadar plujemo direktno v valove ali pod kotom največ 45 stopinj glede na smer iz katere prihajajo valovi. Če smer plovbe, ki nam jo pogojujejo valovi, ni naša želena smer, se lahko z nekoliko več dela varno približujemo svojemu cilju. Valovi burje običajno niso vsi enako visoki. Nekateri so manjši, nekateri večji. Kadar plujemo med manjšini, se poizkušamo držati želene smeri plovbe, ko pa opazimo, da se nam približuje večji val, premec obrnemo proti valu, ga prečkamo, nato pa zopet plujemo bliže svoji želeni smeri.

Kaj pa če so valovi preveliki

Morje nas lahko preseneti. Ko izplujemo iz luke ali zavetrja, valovi začno postopoma naraščati. Če plujemo na primer v Velebitskemu kanalu z obale proti otokom valovi postopoma naraščajo proti otokom. Bliže kot smo obalam otokov Rab, Pag ali Krk, višji so valovi. Če v določeni točki spoznamo, da nadaljevanje plovbe ne bo več varno imamo dve možnosti. Odločimo se lahko za nadaljevanje plovbe ali pa se s plovilom obrnemo in vrnemo v izhodišče. Oboje je lahko nevarno. Pri nadaljevanju plovbe bodo valovi še naraščali, pri obračanju plovila pa tvegamo, da se bo plovilo prevrnilo, ko bodo valovi prihajali v bok. Manever obračanja plovila lahko izvedemo, vendar moramo izbrati primeren trenutek. Na manever se moramo pripraviti.  Opazujmo valove in počakamo, da nas dosežejo najmanjši, nato pa hitro izvedimo manever obračanja. Manevr izvedemo tako, da je plovilo obrnjeno bočno na valove, ko je v kotanji, med dvema valoma. Takrat je verjetnost prevračanja najmanjša.

Plovba z jadrnico

Plovba z jadrnico je varnejša kot plovba z motornim plovilo. Možnost prevračanja plovila je manjša zaradi stabilnosti, ki jo zagotavlja kobilica. V močnem sunkovitem vetru, lahko plujemo zgolj na motor, vendar je plovba z jadri bolj varna in stabilna.

Plovba na motor

V kolikor plujemo zgolj na motor, se lahko ravnamo po predlogih za plovbo z motornim plovilom. Pri jadrnicah in plovbi v razburkanem morju ne smemo pozabiti na nevarnosti, ki jih lahko vozimo v gorivu oziroma rezervoarju v gorivu. V dieselskem gorivu lahko živijo mikroorganizmi. Med njimi so različne vrste bakterij, kvasovke in plesni. Običajno se te kot sediment posedejo na dno rezervoarja. Ko plujemo po razburkanem morju, se pomešajo z gorivom. Po daljši plovbi zamašijo filter, pretok goriva je vse slabši, obrati motorja začnejo padati in motor na koncu motor ugasne.

Plovba z jadri

Plovba z jadri je varnejša. Jadrnice imajo motorje majhnih moči, ki so lahko v močnem vetru prešibki za plovbo. Plovba z jadri bo udobnejša. Jadra in kobilica bodo med plovbo skrbele za večjo stabilnost plovila. Plovilo se bo manj zibalo. Jadrnica bo nagnjena od vetra. Privetrna stran plovila bo dvignjena in na krov bo prihajalo manj vodnega pršca.

Površina jader

Burja piha v sunkih. Sunki lahko dosegajo do 3-kratnik hitrosti vetra. Velikost jader moramo zato prilagoditi največjim sunkom. Jadra z zmanjšano površino namestimo še preden zaplujemo v področja, kjer burja dosega največje hitrosti. Ko nas bodo dosegli močni vetrovi in močni sunki, bo zmanjšanje površine jader izjemno težko ali celo nemogoče.

Smer plovbe

Smer plovbe v burji bo potrebno prilagajati. Najkrajša pot oziroma plovba v isti smeri ne bo najbolj varna. Na krmilu bo potrebno opraviti veliko dela. Ko plujemo v veter in se nam približuje val, moramo s premcem zapluti v smeri, ki je pravokotna na val, se pravi v veter. Ko prečkamo val, plovilo obrnemo od vetra. Sprememba smeri je odvisna od velikosti valov. Višji kot bodo valovi močneje v veter bomo morali obrniti. Ekvivalentno moramo pluti tudi z vetrom (polkrma). Ko plujemo v val, zaplujemo od vetra, ko ga prečkamo zaplujemo v veter in se spustimo po valu.

1. smer vetra; 2. vrh vala; 3. dno vala; 4. želena smer plovbe; 5. najbolj varna plovba

Plujmo z občutkom

Krmar mora plovilo čutiti. Plovba na opisan način je fizikalno pogojena. Krmar z dobrim občutkom bo na tak način plul samodejno, tisti z manj občutka pa se tega lahko naučijo. Plovba ne bo enostavna. Opraviti bo potrebno veliko dela. Krmar mora biti ves čas pozoren in spremljati, kakšni valovi se mu približujejo. V teoriji bodo valovi pravokotni na smer s katere piha veter, v realnosti pa smeri valov močno variirajo. Za varno plovbo bo potrebno opraviti veliko vaje.

Plovba v burji pozimi

Pozimi je zrak hladnejši in zato gostejši. Na jadra deluje z večjo silo. Površino jader moramo temu primerno zmanjšati. Običajno je površina jader za plovbo pozimi med 10 in 15% manjša kot poleti, ko je zrak toplejši.

Najbolj problematična področja za plovbo v burji

1. Tržaški zaliv – plovba iz Pirana v Tržič  in obratno
2. Kvarner – plovba iz Pule proti Lošinju in obratno
3. Senjska vrata – Plovba z otoka Krk na otok Rab in obratno
4. Ninski zaliv – plovba iz otoka Vir proti otoku Rab in obratno
5. Šibeniška regija – plovba iz Rogoznice proti otoku Žirje in Kornatom in obratno

Področje visokega zračnega pritiska na južnem Atlantiku St. Helena ali St. Helena High je sistem visokega zračnega pritiska, ki se razširja na južnem Atlantiku. Ker ima sistem svoj center pogosto okrog otoka St. Helena, je po njem dobil tudi ime. Razširja se na področju, ki je veliko več tisoč kilometrov in močno vpliva na plovbo v tem delu sveta.

Ker je sistem na južni polobli, se vetrovi okrog sistema vrtijo v obratni smeri od urinega kazalca. Vetrovi ob zahodnih obalah južne Afrike zato pihajo iz juga proti severu. Plovba iz severozahodne Afrike proti južni Afriki je zato ob obalah otežena. Ker jadralci plujejo raje z vetrom, je plovba po zahodni strani sistema hitrejša. Tam vetrovi pihajo iz severa proti jugu, nato pa se na skrajnem jugu obrnejo proti vzhodu. To je razlog zaradi katerega večina jadralcev iz Evrope pluje najprej proti vzhodnim obalam Brazilije (Fenando ne Noronha) nato pa jih sistem ponese proti jugovzhodu, proti obalam Južno Afriške republike. Dvakratno prečkanje Atlantika je daljša a hitrejša pot, kot plovba ob zahodni obali Afrike.

Ker se sistem St. Helena premika in spreminja svojo velikost, je temu potrebno prilagoditi plovbo. Pluti je potrebno po robovih sistema, kjer pihajo vetrovi. Bliže kot smo centru sistema, manj je vetra in plovba postaja počasnejša. Velikost in natančno pozicijo sistema je potrebno spremljati in plovbo prilagoditi.

PYRoff - biološko razgradljiv gasilni aparat namenjen uporabi v navtiki

Kaj je PYRoff?

PYRoff je nov revolucionaren izdelek za gašenje požarov. Delovati začne takoj ko pride v stik z ognjem in ga pogasi preden ima možnost da se razširi in povzroči večjo škodo. Omogoča učinkovito zaščito pred ognjem. Njegova vsebina ni škodljiva ne ljudem, živalim niti okolju. Uporabljamo ga lahko v zaprtih kakor tudi odprtih prostorih. PYRoff ne potrebuje nobenega vzdrževanja in ima pet letno garancijo. Gasilni aparat PYRoff je avtomatski in ročni gasilni aparat, je lahek in enostaven za uporabo, pogasi požar v nekaj sekundah, ni strupen, biološko razgradljiv, ne potrebuje vzdrževanja, nepremočljiv, sproži se samodejno ob stiku z ognjem in ima garancijo 5 let. 

Aparat je primeren za uporabo v zaprtih in odprtih prostorih. Namestimo ga v motorni prostor in v kabine plovila. Gasilni aparat PYRoff se samodejno aktivira ko je v stiku z ognjem v 2 do 3 sekundah. Gasilno sredstvo se razprši po prostoru in ugasne požar. Razpršeno gasilno sredstvo preprečuje ponovni vžig pogašenih predmetov. V primeru požara in aktiviranja gasilnega aparat, lahko gasilno sredstvo sperete v vodo in se tem ne ogrožate onesnaženja morja. 

Gasilnemu aparatu je priloženo tudi stikalo s katerim ga lahko ročno aktiviramo. V primeru ročnega proženja se aparat aktivira že v eni sekundi! Izdelki PYRoff niso pod pritiskom in zato ne potrebujejo rednih vsakoletnih inšpekcijskih pregledov ali vzdrževanja. 

Gasilni aparati PYRoff so namenjeni gašenju požarov tipa A (trdne snovi, ki so običajno organskega izvora) ter požare tipa B (tekočine in snovi, ki postanejo tekočine).

Kako deluje PYRoff?

Gasilni aparat PYRoff ima posebno lastnost. Avtomatsko začne delovati, ko pride v stik z odprtim ognjem in ogenj pogasi v nekaj sekundah. Plastično ohišje, ki je izdelano iz biološko razgradljivih materialov, vsebuje neškodljivo gasilno tekočino. Na ohišje je pritrjeno hitro sprožilo. Ko le to pride v stik z ognjem, se odpre ohišje aparata. Gasilno sredstvo se upari in iz prostora posrka kisik, kar nemudoma pogasi požar. Tekočina iz aparata, ki se upari v vodno paro, substanca, ki se nahaja v tekočini pa zmanjša možnost ponovnega vžiga na minimum. Vse to se zgodi v nekaj sekundah. Plastično ohišje aparata po požaru enostavno odstranimo. V celoti ga lahko recikliramo.

Uporaba gasilnega aparata PYRoff

Gasilni aparati PYRoff so preventivni izdelki. Uporabljati jih je možno na dva načina, aktivno ali pa pasivno.

Pasivna uporaba 

Gasilne aparate PYRoff namestimo na mesta, kjer je možnost izbruha požara. Če pride do izbruha požara, ga aparat samodejno zazna in ga pogasi brez kakršne koli pomoči ali intervencije človeka.

Aktivna uporaba

Če pride do požara v nezaščitenem področju, lahko gasilni aparat PYRoff enostavno zavalimo ali vržemo v ogenj z varne razdalje. Gibanje v bližini ognja je izjemno težko in nevarno. Aparat PYRoff lahko v ogenj vržemo, ne da bi se mu preveč približevali. Ko aparat pade v ogenj ali pa ga v ogenj zavalimo, se bo sam avtomatsko aktiviral in pogasil ogenj brez pomoči oziroma človeškega posredovanja. Zaradi te sposobnosti, je gašenje požara hitro. S tem zmanjšamo škodo zaradi požara na minimum.

Certifikati

Gasilnik PYRoff ima RINA certifikat in je namenjen za uporabo v navtiki.

Namestitev aparata PYRoff

Aparati PYRoff so novi in učinkoviti izdelki za uspešno gašenje požarov. Uporabimo jih lahko na različne  načine tako preventivno in aktivno. Priporočamo jih za uporabo na plovilih, v avtomobilih, doma in v pisarni, v mobilnih domovih, garažah in skladiščih goriva. Ker se aparati aktivirajo samodejno so posebej priporočljivi za uporabo v prostorih, ki so skriti očem kot so motorni prostori, kleti in drugi prostori in podobno. Gasilni aparati PYRoff so dopolnilno sredstvo za gašenje in ne kot nadomestilo le teh.

Gasilniku je priloženo stojalo, ki ga pritrdimo z dvema vijakoma. V stojalo vložimo aparat, ki je takoj pripravljen za delovanje. Za namestitev je potreben čas 2 minut. 

PYRoff po korakih

Prikaz delovanja gasilnega aparata PYRoff

1. PYRoff reagira v nekaj sekundah po tem, ko pride v stik z ognjem
2. Pri stiku stikala z ognjem se sprosti energija, ki povzroči, da aparat raznese
3. Tekoče gasilno sredstvo se pri upari in prepreči dostop kisika
4. Para gasilnega sredstva se poleže na ugasnjeno površino in naredi plast, ki zmanjša možnost ponovnega vžiga na minimum

Gasilnik v plovila vgrajujejo ladjedelnice (prva vgradnja):

• ELAN
• Monte Carlo Yacht (Beneteau group)
• Austin Parker
• Sessa Marine
• Fiart
• Baia
• Canados
• Aprea Mare

Naroči navtični gasilni aparat PYRoff

Sidranje ponoči

Sidranje na sidrišču ponoči prinaša dodatne izzive na katere se moramo pravočasno pripraviti.

Verjetno sem vam je že zgodilo, da vas je med plovbo ujela noč in niste dosegli svoje želene destinacije. Mogoče se vam je to zgodilo celo v času slabega vremena in ste bili prisiljeni zapluti v nepoznan zaliv, se zasidrati in prenočiti. Poglejmo na katere stvari  moramo biti pozorni pri sidranju ponoči.

1. Pred vplutjem v nepoznan zaliv dobro poglejmo pomorske karte in preberimo vodnike, kakšne so posebnosti posameznega zaliva. Ko smo se prepričali, da je v zalivu sidranje varno, počasi vplujemo v zaliv. Stalno spremljamo globinomer in se držimo primerne globine glede na naše plovilo. Ker ne poznamo natančnih globin v zalivu, moramo imeti v mislih tudi varnostno rezervo. Ne smemo pozabiti, da se bo plovilo po sidrišču premikalo. Globine morajo biti ustrezne na vseh mestih, kjer bo plovilo krožilo okrog sidra.
2. Spustimo primerno količino sidrne verige. Ker ne poznamo tipa morskega dna in dejstva ali bo sidro držalo ali se bo v morskem dnu premikalo, je bolje spustiti daljšo verigo. Primerna izbira dolžine v tem primeru je 7-kratnik globine kjer smo sidrali.
3. Preverimo, če se je sidro vkopalo in če sidro drži. Z vzvratno plovbo preverimo, če se plovilo ustavi, ko se napne sidrna veriga (več o postopku sidranja na tej povezavi).
4. Ko smo se prepričali, da smo zasidrani, naše delo s tem še ni zaključeno. Po mednarodnih predpisih o izogibanju nesreč na morju, smo veš čas dolžni zagotavljati varnost na plovilu. Zato moramo ponoči redno v intervalih pregledovati, kaj se dogaja s plovilom. Preveriti moramo, če sidro drži ali orje, ali se približujemo obali oziroma kateremu drugemu plovilu v zalivu. Lahko si pomagamo z radarjem, kjer nastavimo potrebne alarme. V kolikor ga nimamo, si lahko pomagamo z aplikacijami na mobilnih telefonih – sidrni alarm.

Privez na plovko-bojo in obalo

Privez plovila na plovko ali bojo in hkrati na obalo oziroma krmni muring je poseben način privezovanja plovila v sidriščih. Običajno tak način privezovanja lastniki sidrišč uporabijo, kadar je za privez na voljo malo prostora. Ker so plovila privezana v dveh točkah (premec in krma), je njihovo premikanje v sidrišču zelo omejeno. Plovke so nameščene bliže druga k drugi in manevriranega prostora je manj. Pri temu načinu priveza moramo ločiti, ali je krmni muring sidran na morsko dno ali je sidran na obalo.

Kako sidramo, kadar je krmni muring sidran v morsko dno

Pri privezu plovila na plovko, ki ima krmni muring sidran v morsko dno lahko plujemo okrog plovke, ter med plovko in kopnim. Na plovko sta privezani dve vrvi, ki se strmo spuščata proti morskemu dnu in ne ovirata plovbe. To je tudi v primeru, ko je plovilo že privezano na plovko. V kolikor imamo na sidrišču bočni veter, se plovki približamo iz zavetrne smeri. V kolikor bo med manevrom bočni veter začel zanašati plovilo, se bomo z motorjem in krmilom oddaljevali od vrvi in ne bo nevarnosti, da se nam zapletejo v propeler ali krmilo. Iz sidrišča bomo lahko varno izpluli in ponovili manever. 

Postopek priveza

1. proti plovki priplujemo iz smeri, kjer bo privezana krma plovila
2. premec plovila približamo plovki
3. z našo vrvjo privežemo premec plovila na plovko (obvezno na priponko pod plovko)
4. s plovke dvignemo krmno vrv-muring
5. ga prenesemo s premca na krmo
6. privežemo krmni muring

Slike: 

A - postopek prihoda in priveza plovila

B - privezne vrvi - muringi pred privezom plovila (rumena - pramčni muring, rdeča - krmni muring)

C - privezne vrvi - muringi po privezu plovila (rumena - pramčni muring, rdeča - krmni muring, črna - privezna vrv na plovko)

Pri tej vrsti sidrnih naprav lahko sidramo na opisani postopek ali pa postopek, kot je opisan za primer sidranja na plovko s privezom krme na obalo. Sidrišče, ki imat nameščene takšne sidrne naprave je naprimer sidrišče Viča pri kraju Bobovišča na otoku Brač. 

Kako sidramo, kadar je krmni muring privezan na obalo

Kadar je krmni muring privezan na obalo, je potrebno plovilo privezovati drugače. Dokler so vse plovke v sidrišču prazne, lahko priplujemo enako kot v prejšnjem primeru. Krmni muring namreč leži na morskem dnu in ne ovira plovbe. Stvari pa se spremenijo, takoj, ko se na plovko priveže eno plovilo. Takrat je njegov krmni muring privezan na obalo in plovba med plovkami in obalo ni več možna (glej slika E in F).

Postopek priveza

1. Plovilo pred sidriščem obrnemo in proti plovki plujemo s krmo.
2. Ko se krma približa plovki, ustavimo plovilo.
3. Dvignemo plovko in skozi spodnje uho potegnemo vrv, ki jo bomo privezali na premcu. Vrv mora biti dolžine vsaj 6 m. V kolikor imamo dolgo vrv, lahko en konec privežemo na premcu plovila, drugega pa potegnemo skozi spodnje uho plovke, nato pa ga le skrajšujemo vse do premca.
4. Dvignemo moring vrv za privez na kopno.
5. Nadaljujemo s plovbo proti obali
6. En član posadke, ob plovbi nazaj, premčni muring prenese na premec in ga priveže, drugi član posadke previdno skrajšuje krmni muring. Previdnost je potrebna, da se vrv ne bi ovila okrog propelerja ali krmila.
7. Privežemo premčni in krmni muring.

Slike: 

D - postopek prihoda in priveza plovila

E - privezne vrvi - muringi pred privezom plovila (rumena - pramčni muring, rdeča - krmni muring)

F - privezne vrvi - muringi po privezu plovila (rumena - pramčni muring, rdeča - krmni muring, črna - privezna vrv na plovko)

V kolikor imamo na sidrišču bočni veter se plovki približamo iz zavetrne smeri. V kolikor bo med manevrom bočni veter začel zanašati plovilo, se bomo z motorjem in krmilom oddaljevali od vrvi in ne bo nevarnosti, da se nam zapletejo v propeler ali krmilo. Iz sidrišča bomo lahko varno izpluli in ponovili manever.

Sidrišči, ki imata nameščene takšne sidrne naprave sta na primer sidrišče Mala Rava na otoku Rava in sidrišče Stržna pri Brbinju na otoku Dugi.

Previdnost

Pri tem načinu sidranja moramo zelo pazljivo ravnati z vrvmi. V brezvetrju, ko plovila ne bo odnašalo, bo sidranje dokaj enostavno. Med sidranjem v vetru, predvsem bočnem, pa bo nekoliko težje. Vrvi moramo stalno imeti pod nadzorom. V kolikor nas nekontrolirano odnaša na vrvi, moramo ustaviti motor, vrvi spustiti v vodo da potonejo in šele nato nadaljevati z manevriranjem. Postopek je bolje ponoviti, kot pa se zaplesti v privezne vrvi.

Vitel (angl. winch) za vrvi na plovilih uporabljamo za najrazličnejše namene med katerimi prevladujeta zategovanje in dviganje jader. Že pri nekoliko močnejšem vetru se natezna sila vrvi poveča do te mere, da je treba biti pri rokovanju z vrvmi in vitlom izjemno previden. V nasprotnem primeru lahko pride do resnih telesnih poškodb.

Navijanje vrvi okoli vitla

Vitli se vrtijo v smeri urinega kazalca, zato je treba vrvi okoli bobna vitla navijati v smeri urinega kazalca. Pomembno je, da z navijanje vrvi vedno začnete spodaj in vrv navijate tako, da so posamezni navoji vrvi vzporedni ter se med seboj dotikajo.

Vitel opravlja svojo funkcijo le, če je sila trenja med vrvjo in bobnom vitla večja od natezne sile vrvi. Pri navijanju vrvi je zato pomembno število navojev vrvi okoli bobna vitla. Pri šibkejšem vetru zadostujeta dva navoja, pri močnejšem vetru pa je treba vrv naviti 3- do 4-krat. Pri premajhnem številu navojev vrvi glede na trenutne okoliščine ta drsi po bobnu vitla in zato vrvi ne moremo zategovati.

Namestitev navijalne ročice

Ko ste na vitel pravilno namestili vrv, morate nanj namestiti še navijalno ročico. Navijalna ročica ima varnostni zatič, ki preprečuje izpadanje navijalne ročice iz vitla med njeno uporabo. Zato takoj po namestitvi navijalne ročice, še pred njeno uporabo, preverite ali je varnostni zatič dobro zaskočil. To storite tako, da poizkušate navijalno ročico izvleči iz vitla ne da bi se pri tem dotaknili varnostnega zatiča.

Izberite pravo dolžino navijalne ročice

Če imate na plovilu navijalne ročice različnih dolžin, to pomeni, da imate vsaj okoli enega vitla manj prostora, kot na preostalih vitlih. Če boste na tem vitlu uporabili daljšo navijalno ročico, je zaradi ovire okoli vitla sploh ne boste mogli vrteti ali pa bodo med vrtenjem v nevarnosti členki vaših prstov.

Varno zategovanje vrvi

Vitel navadno omogoča hitrejše in počasnejše navijanje. Z vrtenjem navijalne ročice v eno smer je navijanje hitrejše, vendar je za to potrebna večja sila, z vrtenjem v drugo smer pa je navijanje počasnejše in temu primerno je za vrtenje potrebna manjša sila.

Delno popuščanje zategnjene vrvi

Delno popuščanje zategnjene vrvi preko vitla je najbolje opraviti tako, da najprej namestite dlan z iztegnjenimi prsti na navite vrvi na bobnu vitla. Medtem ko s to dlanjo pritiskate na navite vrvi, z drugo roko vrv iztaknete iz zagozde na vitlu in vrv počasi popuščate. Zelo pozorni morate biti, da na vrvi pritiskate z iztegnjenimi prsti, saj se sicer lahko prsti zapletejo med vrvi in vitel. S tako tehniko najlažje kontrolirate popuščanje zategnjene vrvi.

Popolna sprostitev vrvi na vitlu

Vrv na vitlu običajno popolnoma sprostimo, da lahko na drugem vitlu zategnemo njen par. Npr. sprednje jadro ima na vogalu privezani dve vrvi in vsaka od njiju vodi do vitla, vendar ena na levi, druga pa na desni strani. Če želimo torej sprednje jadro pri obratu jadrnice spraviti na drugo stran plovila, moramo vrv na enem vitlu popolnoma sprostiti, da lahko drugo vrv ustrezno zategnemo.

S paroma vrvi se rokuje sočasno, tako da ob postopnem popuščanju ene vrvi začnemo zategovati drugo. Ko je natezna sila zgolj na drugi vrvi, je potrebno prvo popolnoma sprostiti.

Popolnoma sproščena vrv mora teči po vitlu popolnoma nemoteno in se torej ne sme zatikati. To dosežete tako, da vam vrv teče skozi roke, vendar pri tem pazite, da je ne ovijate okoli roke, temveč jo nežno držite brez večjih pritiskov nanjo. Pri tem z dlanmi ne smemo biti preblizu vitla, da s tem preprečimo potencialne poškodbe prstov. Pazite tudi, da ne stojite na vrveh, saj se te lahko hitro zapletejo okrog nog, kar lahko povzroči poškodbe. Zato morajo biti vrvi vedno pripravljene za manever (nezavozlane), prav tako pa mora biti pripravljena tudi paluba (pospravljena), da se vrvi ne bi zataknile ob predmete na palubi.

Pospravljanje navijalne ročice

Po uporabi vitla je treba navijalno ročico vitla s pritiskom na varnostni zatič najprej sneti iz vitla in jo nato pospraviti na ustrezno mesto za njeno odlaganje. Običajno je to poseben žep, namenjen izključno odlaganju navijalne ročice.

Med uporabo vitla je potrebna osredotočenost in usklajena posadka. Voditelj čolna je tisti, ki izdaja ukaze za delo na vitlu, in posadka mora te ukaze ustrezno izvrševati. Predvsem pri obratih jadrnice mora biti posadka povsem usklajena, zato morajo biti zadolžitve posameznih članov posadke predhodno dogovorjene. Pri močnejšem vetru je delo na vitlu nevarno in lahko privede do poškodb. Zato je za varno rokovanje z vitlom nujno potrebno ustrezno znanje in predvsem praktične izkušnje

Poleg merjenja hitrosti vetra z napravami, pa poznamo tudi opisno ocenjevanje vetra, ki ga določamo na podlagi učinkov, ki jih povzroča. Opisano ocenjevanje imenujemo Beauforjeva lestvica, hitrost vetra pa izražamo v boforih.

* Beaufortova lestvica je opisna. Hitrosti vetra in višine valov so približne. 

** Za vetrove, ki dosegajo hitrosti preko 40 m/s - oziroma 13-17 boforov ni poimenovanj v slovenskem ali hrvaškem jeziku

Morski tokovi v svetovnih morjih so  premikanje morskih vodnih mas in so sezonske narave. Morski tokovi potekajo predvsem horizontalno.

Povzročajo jih različne sile kot so sile vetra, Coriolisova sila zaradi vrtenja zemlje, razlike v temperaturi in slanosti morske vode, plimovanje zaradi privleka sonca in lune, veliki valovi, razlike v gostoti vode in še bi lahko naštevali. Na njihov tok vplivajo globine morja,  konfiguracija obale in ostalo tokovi, kot na primer rečni pritoki.

Oceanski tokovi potujejo preko velikih razdalj in močno vplivajo na klimo v regijah, ki jih dosegajo. Topli morski tokovi, ki se premikajo mimo obale, povzročajo, da so vetrovi, ki pihajo z morja na kopno toplejši, zaradi česar so klimatske razmere na vplivnih področjih bolj mile. Na primer Zalivski tok, ki se pomika iz Amerike proti severozahodni Evropi, je topel in imajo področja, ki jih doseže višje temperature, kot druga področja na isti pasovni širini. Obratno pojav zasledimo v Limi v Peruju. Humboldtov tok, ki priteka iz južnega Pacifka, se ob zahodni obali Južne Amerika dviguje proti Ekvatorju, prinaša hlade vode z juga in povzroča nižje temperature. Morski tok ima povprečno temperaturo zgolj 16 C. Pri petem južnem vzporedniku se sreča s tropskim tokom, za katerega je značilno da ima v teh pasovnih širinah povprečno temperaturo 25 C. Zato ima Lima, ki leži v tropskem delu zgolj sub-tropsko klimo.

Površinske morske tokove pogosto povzročajo vetrovi, ki pihajo nad njimi. Zato na severni polobli tokovi krožijo v smeri urinega kazalca, na južni polobli pa v obratni smeri. Zaradi vetra je tudi njihova smer gibanje ekvivalentna smeri gibanja vetrov in so odvisni od sezone.

Za razliko globinski morski tokovi ne nastajajo zaradi vetra temveč zaradi razlik v temperaturi in gostoti morske vode . Ti morski tokovi so skriti pod površinami morja in jih je težko odkriti. Vemo, da se morske mase premikajo v pasovih, da se premikajo horizontalno in vertikalno.

Površinski morski tokovi tvorijo zgolj 8% vodne mase. Omejeni so na zgornjih 400 m oceanske vode. Od spodnjih pasov se ločijo zaradi razlike v temperaturi in slanosti. Nanje direktno vpliva veter in Coriolisova sila.

Tokovi v severnem Atlantiku

V severnem Atlantiku površinska oceanska voda kroži smeri urinega kazalca. Zalivski tok poteka od juga Floride vzdolž vzhodne obale ZDA proti obalam Kanade. Tu se obrne proti vzhodu preška Atlantik kot Severni Atlantski tok in potuje vse do obal zahodne Evrope. Tu se razdeli v dva dela. En del nadaljuje pot proti severovzhodu, mimo obale zahodne Anglije, drugi se obrne proti jugu in potuje mimo Portugalske in Španije proti severni Afriki. Del toka ob vzhodni Afriški obali mimo Kanarskih otokov imenujemo Kanarski tok. Ta se v Ekvatorialnem področju sreča z Južnim ekvatorialnim tokom, ki teče na južni polobli. Tu se oba toka preusmerita proti zahodu in potujeta proti obalam ZDA. Ta toka imenujemo Severni Ekvatorialni tok. Do doseže Karibske otoke se razdeli na Karibski tok, ki se pomika med severno Brazilsko obalo in Karibi. Ta del toka se pomakne v Mehiški zaliv, nato pa se ob obalah Floride zopet sreča z svojo drugo polovilo, Antilskim tokom, ki se pomika vzdolž severnih obal Karibov, mimo Antilov in naprej proti obali  Floride. Ko se tokova združita, postaneta zopet Zalivski tok in nadaljujeta tok.  

Hitrosti morskih tokov

Morski tokovi se premikajo z različni hitrostmi. Vodne mase ob površju se premikajo hitreje od globljih. V Zalivskem toku povprečna hitrost toka znaša 3,5 vozlov (6 km/h). Dosega lahko hitrost vse do 5 vozlov (9 km/h). Najmanjšo hitrost premikanja doseže na področjih kjer se razširi. Tu se premika s hitrostjo okoli 1 vozla (1,8 km/h). Vodna masa Severnega Atlantskega toka znaša približno 100.000.000 m3 vode na sekundo in je večja kot skupna masa vseh rek na svetu.

Hitrosti v severnem Pacifiku so bistveno manjše, kot hitrosti v Atlantiku. Na primer Severni pacifiški tok, ki se premika od obal severne Japonske proti severozahodni Ameriki, dosega v tem delu le hitrosti okoli 0,05 – 0,1 vozla (0,1-0,2 km/h). Najvišjo hitrost doseže ob obalah Japonske, kjer se premika v smeri severozahoda s hitrostmi okoli 0,8 – 2.4 vozla (1,45 km/h – 4 km/h).

Vpliv morskih tokov na plovbo

Morski tokovi močno vplivajo na plovbo. Pri pravilni izbiri plovne poti, nam morski tokovi povečajo hitrost plovbe glede na kopno (SOG), če izberemo plovno pot napačno, pa čas plovbe močno podaljšajo. Za jadralce je idealna plovna pot iz Evrope proti ZDA kanarski tok in Severni Ekvatorialni tok. Kanarski poteka od obal Španije, mimo kanarskih otokov, proti Zelenortskim otokom, nato pa se kot Severni Ekvatorialni tok obrne proti zahodu in vzdolž Ekvatorja teče proti Karibom. Povzročajo ga pasati, ki pihajo v smeri iz severovzhoda proti jugozahodu in so idealna kombinacija za najhitrejšo plovbo z vetrom. Altlantik lahko z običajno jadrnico prečkate v 15 do 18 dneh. Pri plovbi v obratni smeri je potrebno izbrati severni del Atlantika. Z Zalivskim tokom pluti ob obalah ZDA, ter Atlantik prečkati s Severnem Atlantskem toku. Povzročajo ga prevladujoči zahodniki, zahodi vetrovi, ki pihajo v srednjih zemljepisnih širinah.

Kaj pa plovba v smeri sever jug ali obratno? Pri plovbi v teh smereh moramo nedvomno upoštevati morske tokove. Le ti lahko povzročajo bočni zanos s hitrostjo morskega toka, ki dosega v Atlantiku hitrosti do 5 vozlov. Temu primerno moramo prilagoditi smer plovbe, da po nekaj dneh jadranja ne bomo pristali na povsem drugem metu, kot smo si želeli.

Državna meja na morju poteka na zunanji meji teritorialnega morja posamezne države. Širino teritorialnega morja določi vsaka država zase pri čemer meje ne smejo presegati oddaljenosti 12 nmi od temeljnih črt določenih s konvencijo (3. člen UNCLOS). Vsaka država na področju teritorialnih voda skrbi za svojo suverenost.

Pri prehodu državne meje na morju je potrebno izvesti postopke, ki so enaki postopkom na kopnem. Pri odhodu iz države se je potrebno odjaviti in pri prihodu v državo se je potrebno prijaviti. Postopek odjave je potrebno opraviti najprej pri organih luške kapitanije, nato carine in na koncu še mejne policije. Pri vstopu v državo je postopke potrebno izvesti v obratnem vrstnem redu.

Državna meja na morju

Kdaj je potrebno opraviti postopek odjave

Postopek odjave in prehoda državne meje je potrebno opraviti vedno, kadar nameravate izpluti iz teritorialnih voda posamezne države, tudi v primeru, ko nameravat pluti le v mednarodne vode, ni pa potrebno kadar plujete znotraj teritorialnih voda držav, ki so v območju Schengen. 

Kdaj je potrebno opraviti postopek prijave

Postopek prijave je potrebno opraviti vedno, kadar smo vpluli v teritorialno morje neke države v kateri nameravamo sidrati, pristati ali vpluti v notranje vode. Postopek je potrebno opraviti tudi kadar smo izpluli zgolj v mednarodne vode.

Po vplutju v notranje morske vode je potrebno opraviti prijavo v najbližjem pristanišču, ki je odprt za mednarodni morski promet in ima mednarodni morski prehod. Šele po opravljeni prijavi je dovoljeno nadaljevati s plovbo.

Kdaj ni potrebno opraviti postopka prijave

Prijave ob vplutju v teritorialne vode neke države ni potrebno opraviti v kolikor nameravamo pluti po teritorialnem morju brez namena vplutja v notranje vode, pristati ali sidrati. Takrat opravimo tako imenovan »Neškodljiv prehod teritorialnega morja«, ki mora biti opravljen brez prekinitev. Ustavljanje ali sidranje je dovoljeno le v primeru višje sile (stiska na morju, pomoč ljudem, ki so v stiski ali nevarnosti).

Postopek prehoda državne meje na morju

Ko zapuščamo teritorialne vode posamezne države se moramo najprej odjaviti. S plovilom moramo zapluti do mednarodnega morskega mejnega prehoda in opraviti odjavo. Najprej moramo na Luško kapitanijo oziroma njeno izpostavo, na kateri bomo izpolnili spisek posadke, ki bo na plovilu, ki prehaja državno mejo. V obrazec je potrebno vpisati luko izplutja in vplutja v drugi državi. V kolikor bomo pluli zgolj v mednarodne vode se vpiše kot destinacija mednarodne vode. Nato opravimo postopek pregleda pri carini (Le če je to potrebno. Znotraj EU ni potrebe.). Zadnji postopek opravimo pri organih pomorske policije, kjer opravimo mejni prehod.

Za prehod meje potrebujete naslednje dokumente*:

• potni listi oziroma osebne izkaznice vseh članov posadke,
• seznam posadke (crew list) obrazec na tej povezavi,
• potrdilo o usposobljenosti za upravljanje plovila,
• vpisni list plovila,
• zavarovalna polica,
• potrdilo o usposobljenosti za delo z VHF postajo (v kolikor jo plovilo ima).

*Običajno države zahtevajo navedene dokumente. Zahteve se razlikujejo od države.

Po opravljenih carinskih in mejnih obveznostih moramo nemudoma izpluti iz teritorialnih voda države, ki jo zapuščamo. Prepovedano je ponovno pristati v državi iz katere plujemo in vkrcati ali izkrcati posadko ali del nje. Izjema je le primer reševanja na vodi. V tem primeru mora voditelj plovila spremembo nemudoma javiti najbližji policijski postaji.

Po izplutju iz teritorialnih voda ene države in vplutju v teritorialne vode druge države, je potrebno nemudoma vpluti v najbližjo luko odprto za mednarodni pomorski promet s pomorskim mejnim prehodom in opraviti postopek prijave, ki je ravno obraten od postopka odjave. Najprej je potrebno opraviti postopek pri pomorski policiji, carini in nazadnje na luški kapitaniji.

Zastave

Pri plovbi v teritorialno morje druge države moramo izobesiti prave zastave. Obvezna je zastava državne pripadnosti (zastava države v kateri je plovilo registrirano) in vljudnostno zastavo (zastava države  v kateri plujemo). Zastava države v kateri plujemo – vljudnostna zastava mora biti izobešena višje od zastave državne pripadnosti. Zastava mora biti predpisane velikosti in ne sme biti poškodovana. Poškodovana zastava se smatra za nespoštovanje države v kateri plujete, zaradi česar vam lahko izrečejo globo in zamenjavo zastave.

Več o zastavah:  Mednarodne pomorske zastave in Zastave na plovilu

Seznam posadke (vzorec na tej povezavi)

Seznam posadke ni standardiziran obrazec. Lahko ga napišete sami. Vsebovati mora naslednje:

• Osebni podatki
  • Ime in priimek osebe
  • Št. osebnega dokumenta (potni list ali osebna izkaznica)
  • Datum in kraj rojstva
  • Funkcija (skiper-voditelj čolna, posadka)
  • Državljanstvo
• Podatki o plovbi:
  • Luka odhoda (luka iz katere boste izpluli)
  • Luka vplutja (luka v katero boste vpluli v drugi državi)
  • Datum

Neškodljiv prehod teritorialnega morja

Neškodljiv prehod teritorialnega morja je prehod morja brez namere za pristanek ali sidranje v notranjih vodah države. Če na primer izplujete iz Slovenije in preko Hrvaškega teritorialnega morja plujete v Črno Goro, se plovba preko Hrvaške šteje za Neškodljiv prehod. V tem primeru na Hrvaškem po v plutju v njihove teritorialne vode ni potrebno vpluti v luko z mednarodnim mejnim prehodom in opravljati postopka prehoda meje. Pri neškodljivem prehodu teritorialnega morja je dovoljeno vpluti v pristanišče, pristati ali sidrati v notranjih vodah države le v primeri višje sile. Tak postanek odobrava policijska postaja države v sodelovanju z luško kapitanijo in carinskim uradom. Postanek je potrebno predčasno napovedati in zaprositi za odobritev.

Pomembno:

• Pred prihodom na mejni prihod pripravite vse potrebne dokumente, da bo postopek potekal kar najhitreje.
• Pri prečkanju meje iz Slovenije v Italijo, ki je v območju Schengen, postopka ni potrebno opraviti.
• Pri prehodu meje iz Slovenije na Hrvaško vse obveznosti (Luška uprava in policija) opravit pri policiji na mejnem prehodu. Carinskih obveznost ni potrebno izvajati.
• Na mejnem prehodu je gibanje omejeno. Gibanje je dovoljeno le osebam, ki nameravajo prečkati državno mejo in se na prehodu zadržujejo zgolj zaradi opravljanja formalnosti prehoda meje.

Kdaj smo v prekršku

Pri plovbi na otok Palagruža z otokov Vis ali Lastovo izplujemo iz teritorialnih voda Republike Hrvaške

• Kadar ne vplujemo v luko odprto za mednarodni pomorski promet po najkrajši možni poti od vplutja v teritorialne vode države in opravimo postopka mejnega prehoda – prijave.
• Kadar organom kontrole ne predložimo spiska posadke in osebnih dokumentov (potni list, osebna izkaznica).
• Kadar brez posebnega dovoljenja pristanemo ali pa se sidramo v teritorialnih vodah države izven pomorskega ali rečnega mejnega prehoda preden opravimo postopek prijave.
• Kadar opravimo postopek mejnega prehoda – odjave in ne izplujemo po najkrajši možni poti iz notranjih voda in teritorialnih voda države.
• in nekaterih drugih primerih.

Posebnost: Plovba na otok Palagruža

V primeri, da se odločite za plovbo na otok Palagruža, je potrebno pravilno izbrati pot plovbe. V primeru, da plujete z otoka Vis ali Lastovo, direktno na Palagružo, boste prečkali mednarodne vode (na sliki področje označeno z rdečo). V kolikor zapustite teritorialne vode, ste dolžni opraviti postopek prehoda meje na morju, pri izplutju in ponovno pri vplutju. Da se postopku izognete, je potrebno smer plovbe spremeniti proti otoku Sušac in nato iz smeri otoka pluti proti Palagruži. V tem primeru ne boste zapustili teritorialnih voda Hrvaške in postopkov prehoda meje ne bo potrebno opravljati.