Sidranje ponoči

Sidranje na sidrišču ponoči prinaša dodatne izzive na katere se moramo pravočasno pripraviti.

Verjetno sem vam je že zgodilo, da vas je med plovbo ujela noč in niste dosegli svoje želene destinacije. Mogoče se vam je to zgodilo celo v času slabega vremena in ste bili prisiljeni zapluti v nepoznan zaliv, se zasidrati in prenočiti. Poglejmo na katere stvari  moramo biti pozorni pri sidranju ponoči.

1. Pred vplutjem v nepoznan zaliv dobro poglejmo pomorske karte in preberimo vodnike, kakšne so posebnosti posameznega zaliva. Ko smo se prepričali, da je v zalivu sidranje varno, počasi vplujemo v zaliv. Stalno spremljamo globinomer in se držimo primerne globine glede na naše plovilo. Ker ne poznamo natančnih globin v zalivu, moramo imeti v mislih tudi varnostno rezervo. Ne smemo pozabiti, da se bo plovilo po sidrišču premikalo. Globine morajo biti ustrezne na vseh mestih, kjer bo plovilo krožilo okrog sidra.
2. Spustimo primerno količino sidrne verige. Ker ne poznamo tipa morskega dna in dejstva ali bo sidro držalo ali se bo v morskem dnu premikalo, je bolje spustiti daljšo verigo. Primerna izbira dolžine v tem primeru je 7-kratnik globine kjer smo sidrali.
3. Preverimo, če se je sidro vkopalo in če sidro drži. Z vzvratno plovbo preverimo, če se plovilo ustavi, ko se napne sidrna veriga (več o postopku sidranja na tej povezavi).
4. Ko smo se prepričali, da smo zasidrani, naše delo s tem še ni zaključeno. Po mednarodnih predpisih o izogibanju nesreč na morju, smo veš čas dolžni zagotavljati varnost na plovilu. Zato moramo ponoči redno v intervalih pregledovati, kaj se dogaja s plovilom. Preveriti moramo, če sidro drži ali orje, ali se približujemo obali oziroma kateremu drugemu plovilu v zalivu. Lahko si pomagamo z radarjem, kjer nastavimo potrebne alarme. V kolikor ga nimamo, si lahko pomagamo z aplikacijami na mobilnih telefonih – sidrni alarm.

Privez na plovko-bojo in obalo

Privez plovila na plovko ali bojo in hkrati na obalo oziroma krmni muring je poseben način privezovanja plovila v sidriščih. Običajno tak način privezovanja lastniki sidrišč uporabijo, kadar je za privez na voljo malo prostora. Ker so plovila privezana v dveh točkah (premec in krma), je njihovo premikanje v sidrišču zelo omejeno. Plovke so nameščene bliže druga k drugi in manevriranega prostora je manj. Pri temu načinu priveza moramo ločiti, ali je krmni muring sidran na morsko dno ali je sidran na obalo.

Kako sidramo, kadar je krmni muring sidran v morsko dno

Pri privezu plovila na plovko, ki ima krmni muring sidran v morsko dno lahko plujemo okrog plovke, ter med plovko in kopnim. Na plovko sta privezani dve vrvi, ki se strmo spuščata proti morskemu dnu in ne ovirata plovbe. To je tudi v primeru, ko je plovilo že privezano na plovko. V kolikor imamo na sidrišču bočni veter, se plovki približamo iz zavetrne smeri. V kolikor bo med manevrom bočni veter začel zanašati plovilo, se bomo z motorjem in krmilom oddaljevali od vrvi in ne bo nevarnosti, da se nam zapletejo v propeler ali krmilo. Iz sidrišča bomo lahko varno izpluli in ponovili manever. 

Postopek priveza

1. proti plovki priplujemo iz smeri, kjer bo privezana krma plovila
2. premec plovila približamo plovki
3. z našo vrvjo privežemo premec plovila na plovko (obvezno na priponko pod plovko)
4. s plovke dvignemo krmno vrv-muring
5. ga prenesemo s premca na krmo
6. privežemo krmni muring

Slike: 

A - postopek prihoda in priveza plovila

B - privezne vrvi - muringi pred privezom plovila (rumena - pramčni muring, rdeča - krmni muring)

C - privezne vrvi - muringi po privezu plovila (rumena - pramčni muring, rdeča - krmni muring, črna - privezna vrv na plovko)

Pri tej vrsti sidrnih naprav lahko sidramo na opisani postopek ali pa postopek, kot je opisan za primer sidranja na plovko s privezom krme na obalo. Sidrišče, ki imat nameščene takšne sidrne naprave je naprimer sidrišče Viča pri kraju Bobovišča na otoku Brač. 

Kako sidramo, kadar je krmni muring privezan na obalo

Kadar je krmni muring privezan na obalo, je potrebno plovilo privezovati drugače. Dokler so vse plovke v sidrišču prazne, lahko priplujemo enako kot v prejšnjem primeru. Krmni muring namreč leži na morskem dnu in ne ovira plovbe. Stvari pa se spremenijo, takoj, ko se na plovko priveže eno plovilo. Takrat je njegov krmni muring privezan na obalo in plovba med plovkami in obalo ni več možna (glej slika E in F).

Postopek priveza

1. Plovilo pred sidriščem obrnemo in proti plovki plujemo s krmo.
2. Ko se krma približa plovki, ustavimo plovilo.
3. Dvignemo plovko in skozi spodnje uho potegnemo vrv, ki jo bomo privezali na premcu. Vrv mora biti dolžine vsaj 6 m. V kolikor imamo dolgo vrv, lahko en konec privežemo na premcu plovila, drugega pa potegnemo skozi spodnje uho plovke, nato pa ga le skrajšujemo vse do premca.
4. Dvignemo moring vrv za privez na kopno.
5. Nadaljujemo s plovbo proti obali
6. En član posadke, ob plovbi nazaj, premčni muring prenese na premec in ga priveže, drugi član posadke previdno skrajšuje krmni muring. Previdnost je potrebna, da se vrv ne bi ovila okrog propelerja ali krmila.
7. Privežemo premčni in krmni muring.

Slike: 

D - postopek prihoda in priveza plovila

E - privezne vrvi - muringi pred privezom plovila (rumena - pramčni muring, rdeča - krmni muring)

F - privezne vrvi - muringi po privezu plovila (rumena - pramčni muring, rdeča - krmni muring, črna - privezna vrv na plovko)

V kolikor imamo na sidrišču bočni veter se plovki približamo iz zavetrne smeri. V kolikor bo med manevrom bočni veter začel zanašati plovilo, se bomo z motorjem in krmilom oddaljevali od vrvi in ne bo nevarnosti, da se nam zapletejo v propeler ali krmilo. Iz sidrišča bomo lahko varno izpluli in ponovili manever.

Sidrišči, ki imata nameščene takšne sidrne naprave sta na primer sidrišče Mala Rava na otoku Rava in sidrišče Stržna pri Brbinju na otoku Dugi.

Previdnost

Pri tem načinu sidranja moramo zelo pazljivo ravnati z vrvmi. V brezvetrju, ko plovila ne bo odnašalo, bo sidranje dokaj enostavno. Med sidranjem v vetru, predvsem bočnem, pa bo nekoliko težje. Vrvi moramo stalno imeti pod nadzorom. V kolikor nas nekontrolirano odnaša na vrvi, moramo ustaviti motor, vrvi spustiti v vodo da potonejo in šele nato nadaljevati z manevriranjem. Postopek je bolje ponoviti, kot pa se zaplesti v privezne vrvi.

Vitel (angl. winch) za vrvi na plovilih uporabljamo za najrazličnejše namene med katerimi prevladujeta zategovanje in dviganje jader. Že pri nekoliko močnejšem vetru se natezna sila vrvi poveča do te mere, da je treba biti pri rokovanju z vrvmi in vitlom izjemno previden. V nasprotnem primeru lahko pride do resnih telesnih poškodb.

Navijanje vrvi okoli vitla

Vitli se vrtijo v smeri urinega kazalca, zato je treba vrvi okoli bobna vitla navijati v smeri urinega kazalca. Pomembno je, da z navijanje vrvi vedno začnete spodaj in vrv navijate tako, da so posamezni navoji vrvi vzporedni ter se med seboj dotikajo.

Vitel opravlja svojo funkcijo le, če je sila trenja med vrvjo in bobnom vitla večja od natezne sile vrvi. Pri navijanju vrvi je zato pomembno število navojev vrvi okoli bobna vitla. Pri šibkejšem vetru zadostujeta dva navoja, pri močnejšem vetru pa je treba vrv naviti 3- do 4-krat. Pri premajhnem številu navojev vrvi glede na trenutne okoliščine ta drsi po bobnu vitla in zato vrvi ne moremo zategovati.

Namestitev navijalne ročice

Ko ste na vitel pravilno namestili vrv, morate nanj namestiti še navijalno ročico. Navijalna ročica ima varnostni zatič, ki preprečuje izpadanje navijalne ročice iz vitla med njeno uporabo. Zato takoj po namestitvi navijalne ročice, še pred njeno uporabo, preverite ali je varnostni zatič dobro zaskočil. To storite tako, da poizkušate navijalno ročico izvleči iz vitla ne da bi se pri tem dotaknili varnostnega zatiča.

Izberite pravo dolžino navijalne ročice

Če imate na plovilu navijalne ročice različnih dolžin, to pomeni, da imate vsaj okoli enega vitla manj prostora, kot na preostalih vitlih. Če boste na tem vitlu uporabili daljšo navijalno ročico, je zaradi ovire okoli vitla sploh ne boste mogli vrteti ali pa bodo med vrtenjem v nevarnosti členki vaših prstov.

Varno zategovanje vrvi

Vitel navadno omogoča hitrejše in počasnejše navijanje. Z vrtenjem navijalne ročice v eno smer je navijanje hitrejše, vendar je za to potrebna večja sila, z vrtenjem v drugo smer pa je navijanje počasnejše in temu primerno je za vrtenje potrebna manjša sila.

Delno popuščanje zategnjene vrvi

Delno popuščanje zategnjene vrvi preko vitla je najbolje opraviti tako, da najprej namestite dlan z iztegnjenimi prsti na navite vrvi na bobnu vitla. Medtem ko s to dlanjo pritiskate na navite vrvi, z drugo roko vrv iztaknete iz zagozde na vitlu in vrv počasi popuščate. Zelo pozorni morate biti, da na vrvi pritiskate z iztegnjenimi prsti, saj se sicer lahko prsti zapletejo med vrvi in vitel. S tako tehniko najlažje kontrolirate popuščanje zategnjene vrvi.

Popolna sprostitev vrvi na vitlu

Vrv na vitlu običajno popolnoma sprostimo, da lahko na drugem vitlu zategnemo njen par. Npr. sprednje jadro ima na vogalu privezani dve vrvi in vsaka od njiju vodi do vitla, vendar ena na levi, druga pa na desni strani. Če želimo torej sprednje jadro pri obratu jadrnice spraviti na drugo stran plovila, moramo vrv na enem vitlu popolnoma sprostiti, da lahko drugo vrv ustrezno zategnemo.

S paroma vrvi se rokuje sočasno, tako da ob postopnem popuščanju ene vrvi začnemo zategovati drugo. Ko je natezna sila zgolj na drugi vrvi, je potrebno prvo popolnoma sprostiti.

Popolnoma sproščena vrv mora teči po vitlu popolnoma nemoteno in se torej ne sme zatikati. To dosežete tako, da vam vrv teče skozi roke, vendar pri tem pazite, da je ne ovijate okoli roke, temveč jo nežno držite brez večjih pritiskov nanjo. Pri tem z dlanmi ne smemo biti preblizu vitla, da s tem preprečimo potencialne poškodbe prstov. Pazite tudi, da ne stojite na vrveh, saj se te lahko hitro zapletejo okrog nog, kar lahko povzroči poškodbe. Zato morajo biti vrvi vedno pripravljene za manever (nezavozlane), prav tako pa mora biti pripravljena tudi paluba (pospravljena), da se vrvi ne bi zataknile ob predmete na palubi.

Pospravljanje navijalne ročice

Po uporabi vitla je treba navijalno ročico vitla s pritiskom na varnostni zatič najprej sneti iz vitla in jo nato pospraviti na ustrezno mesto za njeno odlaganje. Običajno je to poseben žep, namenjen izključno odlaganju navijalne ročice.

Med uporabo vitla je potrebna osredotočenost in usklajena posadka. Voditelj čolna je tisti, ki izdaja ukaze za delo na vitlu, in posadka mora te ukaze ustrezno izvrševati. Predvsem pri obratih jadrnice mora biti posadka povsem usklajena, zato morajo biti zadolžitve posameznih članov posadke predhodno dogovorjene. Pri močnejšem vetru je delo na vitlu nevarno in lahko privede do poškodb. Zato je za varno rokovanje z vitlom nujno potrebno ustrezno znanje in predvsem praktične izkušnje

Poleg merjenja hitrosti vetra z napravami, pa poznamo tudi opisno ocenjevanje vetra, ki ga določamo na podlagi učinkov, ki jih povzroča. Opisano ocenjevanje imenujemo Beauforjeva lestvica, hitrost vetra pa izražamo v boforih.

* Beaufortova lestvica je opisna. Hitrosti vetra in višine valov so približne. 

** Za vetrove, ki dosegajo hitrosti preko 40 m/s - oziroma 13-17 boforov ni poimenovanj v slovenskem ali hrvaškem jeziku

Morski tokovi v svetovnih morjih so  premikanje morskih vodnih mas in so sezonske narave. Morski tokovi potekajo predvsem horizontalno.

Povzročajo jih različne sile kot so sile vetra, Coriolisova sila zaradi vrtenja zemlje, razlike v temperaturi in slanosti morske vode, plimovanje zaradi privleka sonca in lune, veliki valovi, razlike v gostoti vode in še bi lahko naštevali. Na njihov tok vplivajo globine morja,  konfiguracija obale in ostalo tokovi, kot na primer rečni pritoki.

Oceanski tokovi potujejo preko velikih razdalj in močno vplivajo na klimo v regijah, ki jih dosegajo. Topli morski tokovi, ki se premikajo mimo obale, povzročajo, da so vetrovi, ki pihajo z morja na kopno toplejši, zaradi česar so klimatske razmere na vplivnih področjih bolj mile. Na primer Zalivski tok, ki se pomika iz Amerike proti severozahodni Evropi, je topel in imajo področja, ki jih doseže višje temperature, kot druga področja na isti pasovni širini. Obratno pojav zasledimo v Limi v Peruju. Humboldtov tok, ki priteka iz južnega Pacifka, se ob zahodni obali Južne Amerika dviguje proti Ekvatorju, prinaša hlade vode z juga in povzroča nižje temperature. Morski tok ima povprečno temperaturo zgolj 16 C. Pri petem južnem vzporedniku se sreča s tropskim tokom, za katerega je značilno da ima v teh pasovnih širinah povprečno temperaturo 25 C. Zato ima Lima, ki leži v tropskem delu zgolj sub-tropsko klimo.

Površinske morske tokove pogosto povzročajo vetrovi, ki pihajo nad njimi. Zato na severni polobli tokovi krožijo v smeri urinega kazalca, na južni polobli pa v obratni smeri. Zaradi vetra je tudi njihova smer gibanje ekvivalentna smeri gibanja vetrov in so odvisni od sezone.

Za razliko globinski morski tokovi ne nastajajo zaradi vetra temveč zaradi razlik v temperaturi in gostoti morske vode . Ti morski tokovi so skriti pod površinami morja in jih je težko odkriti. Vemo, da se morske mase premikajo v pasovih, da se premikajo horizontalno in vertikalno.

Površinski morski tokovi tvorijo zgolj 8% vodne mase. Omejeni so na zgornjih 400 m oceanske vode. Od spodnjih pasov se ločijo zaradi razlike v temperaturi in slanosti. Nanje direktno vpliva veter in Coriolisova sila.

Tokovi v severnem Atlantiku

V severnem Atlantiku površinska oceanska voda kroži smeri urinega kazalca. Zalivski tok poteka od juga Floride vzdolž vzhodne obale ZDA proti obalam Kanade. Tu se obrne proti vzhodu preška Atlantik kot Severni Atlantski tok in potuje vse do obal zahodne Evrope. Tu se razdeli v dva dela. En del nadaljuje pot proti severovzhodu, mimo obale zahodne Anglije, drugi se obrne proti jugu in potuje mimo Portugalske in Španije proti severni Afriki. Del toka ob vzhodni Afriški obali mimo Kanarskih otokov imenujemo Kanarski tok. Ta se v Ekvatorialnem področju sreča z Južnim ekvatorialnim tokom, ki teče na južni polobli. Tu se oba toka preusmerita proti zahodu in potujeta proti obalam ZDA. Ta toka imenujemo Severni Ekvatorialni tok. Do doseže Karibske otoke se razdeli na Karibski tok, ki se pomika med severno Brazilsko obalo in Karibi. Ta del toka se pomakne v Mehiški zaliv, nato pa se ob obalah Floride zopet sreča z svojo drugo polovilo, Antilskim tokom, ki se pomika vzdolž severnih obal Karibov, mimo Antilov in naprej proti obali  Floride. Ko se tokova združita, postaneta zopet Zalivski tok in nadaljujeta tok.  

Hitrosti morskih tokov

Morski tokovi se premikajo z različni hitrostmi. Vodne mase ob površju se premikajo hitreje od globljih. V Zalivskem toku povprečna hitrost toka znaša 3,5 vozlov (6 km/h). Dosega lahko hitrost vse do 5 vozlov (9 km/h). Najmanjšo hitrost premikanja doseže na področjih kjer se razširi. Tu se premika s hitrostjo okoli 1 vozla (1,8 km/h). Vodna masa Severnega Atlantskega toka znaša približno 100.000.000 m3 vode na sekundo in je večja kot skupna masa vseh rek na svetu.

Hitrosti v severnem Pacifiku so bistveno manjše, kot hitrosti v Atlantiku. Na primer Severni pacifiški tok, ki se premika od obal severne Japonske proti severozahodni Ameriki, dosega v tem delu le hitrosti okoli 0,05 – 0,1 vozla (0,1-0,2 km/h). Najvišjo hitrost doseže ob obalah Japonske, kjer se premika v smeri severozahoda s hitrostmi okoli 0,8 – 2.4 vozla (1,45 km/h – 4 km/h).

Vpliv morskih tokov na plovbo

Morski tokovi močno vplivajo na plovbo. Pri pravilni izbiri plovne poti, nam morski tokovi povečajo hitrost plovbe glede na kopno (SOG), če izberemo plovno pot napačno, pa čas plovbe močno podaljšajo. Za jadralce je idealna plovna pot iz Evrope proti ZDA kanarski tok in Severni Ekvatorialni tok. Kanarski poteka od obal Španije, mimo kanarskih otokov, proti Zelenortskim otokom, nato pa se kot Severni Ekvatorialni tok obrne proti zahodu in vzdolž Ekvatorja teče proti Karibom. Povzročajo ga pasati, ki pihajo v smeri iz severovzhoda proti jugozahodu in so idealna kombinacija za najhitrejšo plovbo z vetrom. Altlantik lahko z običajno jadrnico prečkate v 15 do 18 dneh. Pri plovbi v obratni smeri je potrebno izbrati severni del Atlantika. Z Zalivskim tokom pluti ob obalah ZDA, ter Atlantik prečkati s Severnem Atlantskem toku. Povzročajo ga prevladujoči zahodniki, zahodi vetrovi, ki pihajo v srednjih zemljepisnih širinah.

Kaj pa plovba v smeri sever jug ali obratno? Pri plovbi v teh smereh moramo nedvomno upoštevati morske tokove. Le ti lahko povzročajo bočni zanos s hitrostjo morskega toka, ki dosega v Atlantiku hitrosti do 5 vozlov. Temu primerno moramo prilagoditi smer plovbe, da po nekaj dneh jadranja ne bomo pristali na povsem drugem metu, kot smo si želeli.

Državna meja na morju poteka na zunanji meji teritorialnega morja posamezne države. Širino teritorialnega morja določi vsaka država zase pri čemer meje ne smejo presegati oddaljenosti 12 nmi od temeljnih črt določenih s konvencijo (3. člen UNCLOS). Vsaka država na področju teritorialnih voda skrbi za svojo suverenost.

Pri prehodu državne meje na morju je potrebno izvesti postopke, ki so enaki postopkom na kopnem. Pri odhodu iz države se je potrebno odjaviti in pri prihodu v državo se je potrebno prijaviti. Postopek odjave je potrebno opraviti najprej pri organih luške kapitanije, nato carine in na koncu še mejne policije. Pri vstopu v državo je postopke potrebno izvesti v obratnem vrstnem redu.

Državna meja na morju

Kdaj je potrebno opraviti postopek odjave

Postopek odjave in prehoda državne meje je potrebno opraviti vedno, kadar nameravate izpluti iz teritorialnih voda posamezne države, tudi v primeru, ko nameravat pluti le v mednarodne vode, ni pa potrebno kadar plujete znotraj teritorialnih voda držav, ki so v območju Schengen. 

Kdaj je potrebno opraviti postopek prijave

Postopek prijave je potrebno opraviti vedno, kadar smo vpluli v teritorialno morje neke države v kateri nameravamo sidrati, pristati ali vpluti v notranje vode. Postopek je potrebno opraviti tudi kadar smo izpluli zgolj v mednarodne vode.

Po vplutju v notranje morske vode je potrebno opraviti prijavo v najbližjem pristanišču, ki je odprt za mednarodni morski promet in ima mednarodni morski prehod. Šele po opravljeni prijavi je dovoljeno nadaljevati s plovbo.

Kdaj ni potrebno opraviti postopka prijave

Prijave ob vplutju v teritorialne vode neke države ni potrebno opraviti v kolikor nameravamo pluti po teritorialnem morju brez namena vplutja v notranje vode, pristati ali sidrati. Takrat opravimo tako imenovan »Neškodljiv prehod teritorialnega morja«, ki mora biti opravljen brez prekinitev. Ustavljanje ali sidranje je dovoljeno le v primeru višje sile (stiska na morju, pomoč ljudem, ki so v stiski ali nevarnosti).

Postopek prehoda državne meje na morju

Ko zapuščamo teritorialne vode posamezne države se moramo najprej odjaviti. S plovilom moramo zapluti do mednarodnega morskega mejnega prehoda in opraviti odjavo. Najprej moramo na Luško kapitanijo oziroma njeno izpostavo, na kateri bomo izpolnili spisek posadke, ki bo na plovilu, ki prehaja državno mejo. V obrazec je potrebno vpisati luko izplutja in vplutja v drugi državi. V kolikor bomo pluli zgolj v mednarodne vode se vpiše kot destinacija mednarodne vode. Nato opravimo postopek pregleda pri carini (Le če je to potrebno. Znotraj EU ni potrebe.). Zadnji postopek opravimo pri organih pomorske policije, kjer opravimo mejni prehod.

Za prehod meje potrebujete naslednje dokumente*:

• potni listi oziroma osebne izkaznice vseh članov posadke,
• seznam posadke (crew list) obrazec na tej povezavi,
• potrdilo o usposobljenosti za upravljanje plovila,
• vpisni list plovila,
• zavarovalna polica,
• potrdilo o usposobljenosti za delo z VHF postajo (v kolikor jo plovilo ima).

*Običajno države zahtevajo navedene dokumente. Zahteve se razlikujejo od države.

Po opravljenih carinskih in mejnih obveznostih moramo nemudoma izpluti iz teritorialnih voda države, ki jo zapuščamo. Prepovedano je ponovno pristati v državi iz katere plujemo in vkrcati ali izkrcati posadko ali del nje. Izjema je le primer reševanja na vodi. V tem primeru mora voditelj plovila spremembo nemudoma javiti najbližji policijski postaji.

Po izplutju iz teritorialnih voda ene države in vplutju v teritorialne vode druge države, je potrebno nemudoma vpluti v najbližjo luko odprto za mednarodni pomorski promet s pomorskim mejnim prehodom in opraviti postopek prijave, ki je ravno obraten od postopka odjave. Najprej je potrebno opraviti postopek pri pomorski policiji, carini in nazadnje na luški kapitaniji.

Zastave

Pri plovbi v teritorialno morje druge države moramo izobesiti prave zastave. Obvezna je zastava državne pripadnosti (zastava države v kateri je plovilo registrirano) in vljudnostno zastavo (zastava države  v kateri plujemo). Zastava države v kateri plujemo – vljudnostna zastava mora biti izobešena višje od zastave državne pripadnosti. Zastava mora biti predpisane velikosti in ne sme biti poškodovana. Poškodovana zastava se smatra za nespoštovanje države v kateri plujete, zaradi česar vam lahko izrečejo globo in zamenjavo zastave.

Več o zastavah:  Mednarodne pomorske zastave in Zastave na plovilu

Seznam posadke (vzorec na tej povezavi)

Seznam posadke ni standardiziran obrazec. Lahko ga napišete sami. Vsebovati mora naslednje:

• Osebni podatki
  • Ime in priimek osebe
  • Št. osebnega dokumenta (potni list ali osebna izkaznica)
  • Datum in kraj rojstva
  • Funkcija (skiper-voditelj čolna, posadka)
  • Državljanstvo
• Podatki o plovbi:
  • Luka odhoda (luka iz katere boste izpluli)
  • Luka vplutja (luka v katero boste vpluli v drugi državi)
  • Datum

Neškodljiv prehod teritorialnega morja

Neškodljiv prehod teritorialnega morja je prehod morja brez namere za pristanek ali sidranje v notranjih vodah države. Če na primer izplujete iz Slovenije in preko Hrvaškega teritorialnega morja plujete v Črno Goro, se plovba preko Hrvaške šteje za Neškodljiv prehod. V tem primeru na Hrvaškem po v plutju v njihove teritorialne vode ni potrebno vpluti v luko z mednarodnim mejnim prehodom in opravljati postopka prehoda meje. Pri neškodljivem prehodu teritorialnega morja je dovoljeno vpluti v pristanišče, pristati ali sidrati v notranjih vodah države le v primeri višje sile. Tak postanek odobrava policijska postaja države v sodelovanju z luško kapitanijo in carinskim uradom. Postanek je potrebno predčasno napovedati in zaprositi za odobritev.

Pomembno:

• Pred prihodom na mejni prihod pripravite vse potrebne dokumente, da bo postopek potekal kar najhitreje.
• Pri prečkanju meje iz Slovenije v Italijo, ki je v območju Schengen, postopka ni potrebno opraviti.
• Pri prehodu meje iz Slovenije na Hrvaško vse obveznosti (Luška uprava in policija) opravit pri policiji na mejnem prehodu. Carinskih obveznost ni potrebno izvajati.
• Na mejnem prehodu je gibanje omejeno. Gibanje je dovoljeno le osebam, ki nameravajo prečkati državno mejo in se na prehodu zadržujejo zgolj zaradi opravljanja formalnosti prehoda meje.

Kdaj smo v prekršku

Pri plovbi na otok Palagruža z otokov Vis ali Lastovo izplujemo iz teritorialnih voda Republike Hrvaške

• Kadar ne vplujemo v luko odprto za mednarodni pomorski promet po najkrajši možni poti od vplutja v teritorialne vode države in opravimo postopka mejnega prehoda – prijave.
• Kadar organom kontrole ne predložimo spiska posadke in osebnih dokumentov (potni list, osebna izkaznica).
• Kadar brez posebnega dovoljenja pristanemo ali pa se sidramo v teritorialnih vodah države izven pomorskega ali rečnega mejnega prehoda preden opravimo postopek prijave.
• Kadar opravimo postopek mejnega prehoda – odjave in ne izplujemo po najkrajši možni poti iz notranjih voda in teritorialnih voda države.
• in nekaterih drugih primerih.

Posebnost: Plovba na otok Palagruža

V primeri, da se odločite za plovbo na otok Palagruža, je potrebno pravilno izbrati pot plovbe. V primeru, da plujete z otoka Vis ali Lastovo, direktno na Palagružo, boste prečkali mednarodne vode (na sliki področje označeno z rdečo). V kolikor zapustite teritorialne vode, ste dolžni opraviti postopek prehoda meje na morju, pri izplutju in ponovno pri vplutju. Da se postopku izognete, je potrebno smer plovbe spremeniti proti otoku Sušac in nato iz smeri otoka pluti proti Palagruži. V tem primeru ne boste zapustili teritorialnih voda Hrvaške in postopkov prehoda meje ne bo potrebno opravljati.

Gumenjaki v zadnjih letih doživljajo razcvet. Cenovno so to najbolj privlačna in zato priljubljena plovila tudi med tistimi, ki jih uporabljajo le majhen del leta. A ne glede na to, ali je gumenjak stalno v uporabi ali le redko kdaj, ga je treba pravilno vzdrževati, negovati in čistiti.

Kako se torej lotiti priprave gumenjaka za spust v vodo?

Velika težava, ali pa napaka je, da lastniki po sezoni pogosto pozabijo na gumenjak in ga pustijo čez zimo pod ponjavo, brez, da bi ga predhodno temeljito očistili in premazali s posebnim premazom. Po navadi že na dopustu marsikdo ugotovi, da gumenjak pušča. Velikokrat pa se zgodi, da gumenjak že čez zimo uplahne.

Prav zato je treba uporabiti profesionalna čistila za gumenjake. V morju so alge, različna umazanija, ljudje sami popackamo gumo, na primer ribiči s krvjo ali z raznimi organskimi ali anorganskimi odpadki. Natikači puščajo umazanijo na gumenjaku. Črne črte, ki se pojavijo na gumi, nastanejo zaradi dežja. Pogost pojav pri gumenjakih je plesen, ki nastane ravno zaradi nepravilnega skladiščenja gumenjaka in nevzdrževanja. Ko se gumenjak očisti, ga je treba obvezno namazati z posebnim premazom. Zaradi tega je platno na otip mehko in voljno, ni grobo. Tudi vizualno je gumenjak videti lepše.

Pred samim zimovanjem lahko uporabite YACHTICON sredstvo za nego napihljivih čolnov. V prihajajočih mesecih, ko pa gumenjaka pripravljate na sezono in plovbo, uporabite YACHTICON čistilo za nego čolnov.

Čisti vse vrste gumenjakov iz PVC, gume, Hypalona, in drugih materialov. Čisti in odstranjuje umazanijo, olje, tar, mast, ter druge oblike nezaželenih nečistoč, ki nastanejo v morju. Čiščenje je enostavno, brez drgnjenja, površina je ponovno kot nova. Svetujemo, da po uporabi tega čistila površino premažete s vzdrževalcem.

V primeru, da imate v lasti gumenjak s trdim dnom, potem svetujemo še nanos trdega antivegetativnega premaza z dolgo življenjsko dobo . Eden ključnih sestavnih delov njegove formule TecCel omogoča kvalitetnejši zaključni sloj,  ki zmanjšuje trenje z vodo, tako da plovilo dosega večje hitrosti oz. manjšo porabo goriva. Nanesete ga lahko tudi do tri mesece pred ponovno uporabo čolna in v tem času ne bo izgubil svojih odličnih lastnosti. Biocidni elementi delujejo s pomočjo posebnega difuznega sistema in kombinirajo visok odmerek bakrovega oksida z drugimi organskimi biocidi. Je izredno odporen proti obrabi, zato se lahko koristi na področjih z močnimi vodnimi tokovi in močnim plimovanjem. Primeren je za plovila iz steklo-plastike, jekla in lesa. Ni uporaben za plovila iz aluminija. Priporoča se nanašanje s čopičem ali valjčkom in sicer najmanj tri do pet premazov.

V kolikor pa bi želeli servis in skrb za vašo plovilo prepustiti strokovnjakom, se lahko naročite na servis pri podjetju Moto-Nautika d.o.o., kjer bodo poskrbeli za celovito oskrbo vašega plovila!

Več na: www.moto-nautika.com

Polarni vzhodniki so vetrovi, ki pihajo na skrajnem severu in jugu zemeljske poloble. So površinski tok Polarne celice. Pihajo od področja visokega zračnega pritiska na severnem polu proti jugozahodu, kjer se srečajo s površinskim tokom Ferrel-ove celice oziroma njenim površinskim tokom, vetrovi, ki jih imenujemo zahodniki oziroma prevladujoči zahodniki. Na mestu, kjer se zračne mase srečajo, se pričnejo dvigovati in ustvarjajo področje nizkega zračnega pritiska. Na južnem polu je situacija ravno obrnjena. Vetrovi pihajo od pola proti severozahodu. Polarni vzhodniki bi načeloma pihali na severni polobli iz smeri severa proti jugu in na južni od juga proti severu. Zaradi Coriolisove sile pride do odklona vetrov, ki zato na severni polobli pihajo iz severovzhoda proti jugozahodu, na južni polobli pa od jugovzhoda proti severozahodu.

Polarni vzhodniki pihajo na področju od 60 do 90 stopinj severne in južne zemljepisne širine. so običajno šibki vetrovi in ne pihajo redno.

Zahodniki ali prevladujoči zahodniki so glavni vetrovi, ki pihajo v srednjih zemljepisnih širinah med 35 in 65 stopinjami na severni in na južni zemeljski polobli. So površinski tok Ferrel-ove celice in pihajo med območjem visokega zračnega pritiska, ki ga imenujemo Konjske širine (30°-38°) in področjem nizkega zračnega pritiska, ki ga imenujemo Severna (na južni polobli Južna) polarna fronta (60°-65°).

Zahodniki pihajo večinoma v smeri jugozahod-severovzhod na severni polobli in iz smeri severozahod-jugovzhod na južni polobli. Najmočnejši so v času zime, ko je zračni pritisk na zemeljskih polih nižji (ko je polarni ciklon najmočnejši) in najšibkejši med poletjem, ko je polarni ciklon najšibkejši in nad poloma vlada višji zračni pritisk.

Skupaj s pasati omogočajo krožno plovbo preko oceanov in povzročajo močne krožne morske tokove. Zahodniki so lahko zelo močni. Največje hitrosti dosegajo na južni polobli, ker večinoma pihajo nad morjem in ne naletijo na pregrade. Zahodnike na južni polobli zato delimo še v tri skupine. Imena so dobili po zemljepisnih širinah v katerih pihajo in po svojih dramatičnih hitrostih, ki jih dosegajo. Zahodnike, ki pihajo v področju med 40° in 50° južne zemljepisne širine imenujemo »Rjovečih štirideset« (ang. Roaring Forties), tiste ki pihajo med 50° in 60° imenujemo »Besne petdesete« (ang. Furious Fifties) in »Kričeče šestdesete« (ang. Screaming Sixties) med 60° in 70°.

Rjovečih štirideset

Zahodniki Rjovečih štirideset pihajo na področju med  40° in 50° južne zemljepisne širine. Vetrovi nastanejo, ker so zračne mase s področja ekvatorja potisnjene proti južnemu zemeljskemu polu. Pihajo v smeri severozahod-jugovzhod. Njihova meja (40° in 50° južno) ni konstantna. Pomikajo se severno in južno glede na letni čas. Ko je na južni polobli poletje, se pomaknejo proti južnemu polu, ko je zima, se pomaknejo proti ekvatorju. Dosegajo večje hitrosti, kot ekvivalentni vetrovi na severni polobli. Pihajo večinoma nad morjem. Prekinjajo jih le Tasmanija, Nova Zelandija in Južna Amerika, ki pa so v primerjavi s kopnim na severni polobli bistveno manjša prepreka.

Besne petdesete

Zahodniki Besne petdesete pihajo med 50°  in 60°. So enaki vetrovi kor Rjovečih štirideset a lahko dosegajo še nekoliko višje hitrosti.

Kričeče šestdesete

Zahodniki Kričeče šestdesete pihajo med 60° in 70° južne zemljepisne širine. PO svojih lastnostih in nastanku so enake Rjovečim štiridesetim ali Besnim petdesetim, a jih lahko prekašajo v hitrosti.

Vpliv na vreme

Zahodniki igrajo močno vlogo pri oblikovanju vremena na zahodnih obalah kontinentov. Prinašajo tople ekvatorialne vode in vetrove tako na severni kot na južni polobli. Na južni so učinki še toliko večji, ker je vodne mase več, kopna pa manj. S seboj prinašajo tudi dež. V Severni Ameriki je v zimskem času na področju od Kalifornije pa vse do Aljaske veliko dežja. Kopno je pozimi relativno hladno, morje pa je relativno toplo. Nad kopnim se zato formirajo področja nizkega zračnega pritiska. Ko področje dosežejo vlažni vetrovi iz Pacifika začne nad obalo deževati, oblikujejo se nevihte in pihajo močni vetrovi. Poleti je proces ravno obraten. Vroč zrak nad kopnim prepreči gibanje vlažnih vetrov proti kopnem in povzroči sušno obdobje.

Plovba z zahodniki

V obdobju intenzivne plovbe in odkrivanja sveta v letih med 1571 in 1862 so zahodniki omogočali plovbo proti Indiji, Avstraliji in Aziji. Iz Evrope so jadrnice plule ob zahodni Afriški obali vse do rta Dobrega upanja. Tu so s pomočjo Rjovečih štirideset lahko hitro prepluli Indijski ocean, nadaljevali plovbo preko Pacifika, do rta Horn. Ob vzhodnih obalah obeh Amerik so pluli proti severu in se s pomočjo severnih zahodnikov vrnili nazaj v Evropo. Njihovo ugodno smer je spoznal že davnega leta 1611 nizozemski jadralec Henrik Brouwe. Plovba, ki jo še danes imenujemo Brouwerjeva ruta od Evrope do otoka Java, mu je s poznavanjem lastnosti zahodnikov, pomagala močno zmanjšati čas plovbe. Pred njim so jadralci proti Indiji in Indoneziji pluli od rta Dobrega upanja, ob vzhodni Afriški obali proti severu skozi Mozambiški kanal, nato pa nadaljevali plovbo proti vzhodu. Brouwer je od rta Dobrega upanja plul proti vzhodi in šele pred Avstralijo spremenil smer plovbe proti severovzhodu, kjer so mu  dodatno pomagali močni morski tokovi, ki tečejo v smeri jugozahoda proti severovzhodu.

Danes zahodnike s pridom izkoriščajo vsi jadralci na regatah, ki potekajo okoli sveta.

Turistična taksa je prihodek turističnih organizacij, ki sredstva uporabljajo za svoje poslovanje. Plačevanje takse je obvezno za vse osebe, ki v posamezni turistični občini nimajo stalnega prebivališča in uporabljajo storitev prenočevanja. Če se osredotočimo zgolj na plovila, so turistično takso obvezni plačevati:

• osebe, ki prenočujejo na plovnem objektu navtičnega turizma (čarter, križarjenje)
• lastniki plovila, ki ni plovni objekt navtičnega turizma (čarter, križarjenje), za sebe in za osebe, ki prenočujejo na plovilu kot turisti

Turistično takso plačujejo pod enakimi pogoji državljani republike Hrvaške, kot tujci.

Komu ni potrebno plačevati turistične takse

Izjeme, ki jim ni potrebno plačevanje turistične takse so:

• otroci do 12 leta starosti
• osebe z 70% invalidnostjo ali več in en spremljevalec
• sezonski delavci
• člani ožje družine prebivalcev turistične občine ali mesta
• potniki na potniški ladji v mednarodnem pomorskem prometu, ko se ladja nahaja v pristanišču

Turistična taksa pri najemu plovila ali križarjenju

Plačevanje turistične takse pri prenočevanju na plovnem objektu navtičnega turizma je obvezno za vsako osebo za vsako noč. Med plovne objekte navtičnega turizma se štejejo plovila, ki se uporabljajo za dopust in rekreacijo (najem plovil - čarter) in plovni objekti za večdnevna križarjenja. Potniki na teh plovnih objektih plačajo turistično takso pravnim ali fizični osebam, s katerimi so sklenili pogodbo ali nakup storitve najema ali križarjenja. Višina turistične takse za te storitve se plačuje za razred A v obdobju glavne sezone. Turistično takso se plačuje istočasno kot plačilo storitve. Za plačano takso se mora potrdilo o višini plačane takse in razlogi za plačilo zmanjšane takse oziroma opravičenosti od plačila takse v kolikor te obstajajo okoliščine. Plačilo je potrebno izvesti pred izplutjem.

Turistična taksa za lastnike plovil

Lastnik in uporabniki plovila plačujejo turistično takso zase in za vse osebe, ki prenočujejo na plovilu (navtiki) v pavšalnem znesku. Za plovilo se smatra vsako plovilo daljše od 5m, ki ima vgrajena ležišča, se uporablja za počitek, rekreacijo, križarjenje in ni plovni objekt navtičnega turizma (ni namenjen izposoji – čarterju). Turistično takso je potrebno plačati v luški kapitaniji oziroma njeni izpostavi pred izplutjem. Po plačilu takse prejmete potrdilo o plačilu, ki ga morate imeti na plovilu. Višina turistične takse je odvisna od dolžine plovil in časa bivanja na plovilu.

Prenočevanje na plovilu se smatra kadar osebe na plovilu živijo in prenočujejo v:

• lukah navtičnega turizma,
• v delu luke, ki je odprta za javni promet

in se plovilo nahaja na stalnem ali začasnem privezu teh luk. V ostalih primerih turistične takse ni potrebni plačevati.

Minimalne storitve luk navtičnega turizma

Storitev Sidrišče Odlagališče Suha marina Marina Naprava za sidranje         Voda         Elektrika         Odvoz smeti         Spoščanje plovil v vodo         Dvigovanje plovil iz vode         Prebivanje turistov         Priprava plovila         Gostinske usluge         Razsvetljava         Ogrevanje         Oznaka - napisna tabla         Profesionalno in korektno osebje

Katere so luke navtičnega turizma

Vse luke niso luke navtičnega turizma. Obstajajo minimalni pogoji, ki jih mora luka izpolnjevati. Luka navtičnega turizma je luka v kateri posluje pravna ali fizična oseba in ponuja turistične usluge (trgovske usluge, gostilna,…). Luka mora poslovati vsaj med 1.5 in 31.10 tekočega leta. Glede na vrsto jih ločimo v sidrišča, marine, suhe marine in odlagališča plovnih objektov. Posamezne morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

1. Sidrišče – sidrišče je del morskega prostora primernega za sidranje plovnih objektov opremljeno z napravami za sidranje
2. Odlagališče plovnih objektov je ograjen in urejen del kopna na katerem se skladišči plovila in ponuja transport plovil, spuščanje plovil v vodo in dvigovanje plovil iz vode. Na področju odlagališča plovil ni dovoljeno prebivanje turistov in ne sme se izvajati priprava plovila.
3. Suha marina je ograjen in urejen del kopna na katerem se skladišči plovila in ponuja transport plovil, spuščanje plovil v vodo in dvigovanje plovil iz vode. Na področju odlagališča plovil je dovoljeno prebivanje turistov in sme se izvajati priprava plovila. Suha marina lahko nudi gostinske usluge.
4. Marina je del vodnega prostora in obale posebej zgrajen in urejen za privez plovil, namestitev turistov v plovnih objektih, gostinske usluge, ter drugih storitev.

Ostali pogoji, ki jih morajo izpolnjevati luke navtičnega turizma

Luka navtičnega turizma mora biti urejena in opremljena tako, da omogoča neovirano in varno gibanje turistov, prevoz in prenos stvari, ter varno shranjevanje stvari. Oprema luke mora biti v stalnem funkcionalnem stanju brez poškodb. Vse vrste luk navtičnega turizma razen sidrišča morajo biti opremljen z električnim priključkom in priključkom za vodo. Razsvetljeni morajo biti vsi prostori kjer prebivajo turisti. Marine, ki poslujejo skozi vse leto morajo zagotoviti gretje v vseh prostorih kjer prebivajo turisti z minimalno temperaturo 18,5° C. Vse luke navtičnega turizma morajo zagotavljati redno odstranjevanje vseh vrst odpadkov. Osebje v luki navtičnega turizma mora biti profesionalno in korektno do uporabnikov storitev. Oblečeni morajo biti primerno in urejeno. Luke morajo biti primerno označene z napisnimi tablami velikosti 40 x 30 cm.

Višina takse za 2018 (v HRK)

Nadzor nad plačevanjem

Nadzor nad plačilom turističnih taks izvaja Državni inšpektorat. Kontrolo izvajajo gospodarski inšpektorji Državnega inšpektorata. V primeru da plačilo turistične takse ni bilo izvedeno pred izplutjem, bo inšpektor z odločbo odredil plačilo turistične takse.

Kazni

Kazen v višini 3.000 – 10.000 HRK za pravno osebo in 2.000 – 7.000 HRK se izreče v vsakem primeru, ko taksa za prenočevanje na plovilu ni plačana (Se pravi za vsakič, ko vas inšpektor zaloti, da prenočujete na plovilu brez plačane takse). Za prekršek lahko inšpektor na mestu izreče kazen v višini 1.000 HRK.

Viri:

• Uredba o utvrđivanju visine boravišne pristojbe za 2018. godinu (https://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2017_08_78_1922.html)
• Pravilnik o načinu plaćanja paušalnog iznosa boravišne pristojbe za nautičare (https://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2013_07_99_2240.html)
• Pravilnik o razvrstavanju i kategorizaciji luka nautičkog turizma - Narodne novine, broj 72/08 (http://www.propisi.hr/print.php?id=8223)

Kljub temu, da plovilo preko zime miruje, potrebuje redno vzdrževanje. Voda, vlaga, veter in sol našemu plovili ne prizanašajo. Povzročajo korozijo, plesen, neprijetne vonjave in hitrejše propadanje. Če želimo, da bo spomladi naše plovilo potrebovalo kar najmanj vzdrževanje oziroma nakupa nove opreme, jo moramo v obdobju mirovanja primerno vzdrževati. Redne kontrole sistemov na plovilu je potrebno izvajati mesečno.

Poglejmo si katere so nujna vzdrževalna dela, ki jih moramo opraviti. Opisali smo 10 najbolj nujnih opravil za plovila, ki prezimijo v vodi. Za plovila, ki so skladiščena na kopnem, večine teh opravil ne moremo oziroma ni potrebno opraviti.

Prižiganje motorje

Če motorja po koncu sezone nismo konzervirali, ga je potrebno redno prižigati. Interval naj bo vsaj enkrat na mesec,  lahko tudi krajši (na 3 tedne ali celo na 14 dni). Zunanjost motorja je zaščitena z barvo, medtem ko notranjost nima zaščite. Ko motor uporabljamo je celotna notranjost zaščitena s tankim filmom motornega olja, ki preprečuje dostop vlagi do kovinskih delov motorja. Ko motor miruje, olje steče v karter in notranje površine ostanejo brez zaščite. Zavedati se moramo, da je notranjost motorja odprta. Zrak lahko vstopa skozi sistem za dovod zraka v motor in odprte ventile. Zrak s seboj nosi vlago in sol, ki se kondenzirata na notranjih površinah motorja in povzročata korozijo. Ko motor prižgemo, se zopet podmaže z oljem. Motor ni dovolj le prižgati. Pustiti ga moramo delovati vsaj 15 minut. Najbolje bo če ga pustimo delovati toliko časa, da se v celoti segreje skoraj do delavne temperature. Delavno temperaturo bomo v prostem teku, brez obremenitve težko dosegli. V kolikor so vremenske razmere ugodne, je priporočljivo s plovilom izpluti in motorje tudi obremeniti. Z delovanjem motorja, bomo iz notranjosti odstranili vlago in motor ponovno zaščitili z oljnim filmom.

Hladilna tekočina

Če imam notranji motor z zaprtim sistemom hlajenja s sladko vodo oziroma hladilno tekočino, moramo pred vžiganjem motorja preveriti količino hladilne tekočine. Po potrebi dolijemo hladilno tekočino.

Ali je v motornem olju prisotna voda

Na sliki desno je motornemu olju primešana voda. Olje ni več viskozno in prosojno! Motorja ne smemo vžigati.

Motorno olje

Pred prižiganjem motorja preglejmo nivo motornega olja. Če je olja premalo, ga dolijmo do zahtevanega nivoja. Preverimo tudi barvo olja. Če je olje transparentno ali nekoliko črno zaradi saj motor lahko vžgemo, Če je olje na pogled belo, je v njem voda in motorja ne smemo vžgati. Potrebno je ugotoviti, kaj je vzrok vode v motornem olju, ga odpraviti in nato zamenjati olje.

Pregled kaluže

Pregledamo vse kaluže na plovilu. V kolikor se je v njih nabrala voda, vključimo črpalke. Če se črpalke niso samodejno vključile in odstranile vode, so problem okvarjena stikala-plovci, ki skrbijo za avtomatski vklop črpalk, go gladina vode v plovilu naraste. V primeru vode v kaluži preverimo tudi ali gre za slano ali sladko vodo. V kolikor gre za sladko vodo, preverimo vse ventile in cevi slane vode na plovilu (dotok slane vode do WC-jev, do armature pomivalnega korita, dotok za hlajenje motorja in drugih). V kolikor je voda sladka, je lahko razlog slabo tesnjenje oken in skoznje priteka deževnica. Lahko je to kondenz, ki se steka v kalužo ali pa izteka voda iz sistema sladke vode. Sistem preverimo tako, da vključimo črpalke  sladke vode. V kolikor pri zaprtih armaturah čez nekaj časa ne nehajo delovati, ali pa se brez potrebe vključijo na vsakih nekaj minut, potem voda uhaja iz sistema. Preverimo vse armature, cevi, spoje in črpalke, da ugotovimo izvor.

Prezračevanje in odstranjevanje vlage

Plovila niso hermetično zaprta. Zrak v notranjosti se izmenjuje z zunanjim. V plovilo prihaja prah in vlaga. Ko smo na plovilu, ga prezračimo. Če imamo na plovilu vgrajeno gretje, ga vključimo, da se prostori v plovilu dobro pregrejejo. Če gretja nimamo, lahko to naredimo s kaloriferjem ali drugim grelnim telesom. Plovilo ponovno dobro prezračimo, da se topel vlažen zrak v plovilu zamenja s suhim iz okolice. Za zmanjšanje vlage v plovilo namestimo razvlaževalce zraka, ki za svoje delovanje ne potrebujejo električne energije, so cenovno zelo ugodni in bodo preprečili nastanek plesni in vonjav v plovilu. Na primer razvlaževalec z eni polnilom bo zadostoval za mesec dni na 12m jadrnici.

Pregled in polnjenje akumulatorjev

Vzdrževanje in polnjenje akumulatorjev je ključnega pomena za podaljšanja njihove življenjske dobe. Tudi, ko plovila ne uporabljamo, se praznijo. Na akumulatorje so stalno priključeni različni porabniki kot na primer  črpalke v kalužah, elektronski alarmi ali celo elektronski sistemi za preprečevanje rasti vegetacije. Akumulatorji izgubljajo eklektični tok tudi kadar niso obremenjeni. Zgubijo lahko tudi do več Ah dnevno. V daljšem času se lahko popolnoma izpraznijo. Njihova življenjska doba se močno skrajša. Lahko se uničijo do te mere, da jih moramo nadomestiti z novimi.

Če imamo na akumulatorje priključene solarne celice ali vetrni generator, se akumulatorji stalno polnijo. Če imamo akumulatorje s tekočim elektrolitom, ta med polnjenjem hlapi. Zato moramo redno mesečno preverjati nivo elektrolita v vseh akumulatorjih in po potrebi naliti destilirano vodo do zahtevanega nivoja. Plošče v vsaki celici mora biti v celoti prekrite s elektrolitom. Prekomerno polnjenje celic z elektrolitom bo povzročilo iztekanje elektrolita iz akumulatorja.

Preverite kontakte na akumulatorjih. V kolikor so oksidirali, jih očistite in podmažite z mastjo za kontakte ali proti korozijskim sprejem.

Pregled priveznih vrvi

Preglejte vse privezne vrvi. Pozimi lahko pihajo zelo močni vetrovi. Plovilo se na privezu stalno premika in vrvi se obrabljajo na enem mestu. Če so obrabljene ali natrgane jih zamenjamo.

Pregled zaščitno ponjavo

Preglejte zaščitno ponjavo plovila. Če je natrgana jo zašijte. V nasprotnem se bo močno poškodovala ob vsakem naslednjem sunku vetra. Preverite vse gumbe in vrvice za pritrditev. Vsi morajo biti čvrsto pritrjeni. Če ponjava ni na vseh mestih pritrjena, bo v vetru plapolala in se raztrgala.

Bokobrani

Preverite vse bokobrane, če so trdno privezani. Preverite privezne vrvice in jih po potrebi zavarujte z dodatnim varnostnim vozlom (kako pravilno privezati bokobran na tej povezavi: Vrzni vozel)

Ko ste opravili redno mesečno vzdrževanje plovila in preden zapustite plovilo ne pozabite:

• zaprite vsa okna
• zaprite vse ventile morske vode
• izključite akumulatorje
• izključite električni priključek za 220V na kopnem