Novice
Novice
Zadnje iz eTrgovine
Novi TBB Nemo DM 1230 je najnovejša generacija DC-DC pretvornikov, ki zagotavljajo enostaven prehod s starih svinčenih servisnih baterij na tehnološko izpopolnjene litijeve baterije, ki zagotavljajo visoko kapaciteto in dolgotrajno delovanje.
Litijeve baterije s tehnologijo LiFePO4 postajajo vsakdanjih na plovilih, avtodomih in solarnih sistemih. Zaradi svoje izjemne kapacitete, majhne teže in življenjske dobe tudi preko 15 let, jih vse pogosteje najdemo v plovilih. Ker pa so njihove tehnične lastnosti drugačne od običajnih svinčenih akumulatorjev, moramo pri zamenjavi namestiti DC-DC konverter, ki bo skrbel za pravilno polnjenje litijevih baterij motorjem in preko obstoječega 220V polnilca. Nova serija polnilcev TBB je enostavna za namestitev in omogoča priklop bluetooth vmesnika s katerim lahko potek polnjenja baterij spremljate kar preko mobilnega telefona.
Novi pretvornik TBB Nemo DM1230 je idealen za polnjenje litijevih baterij BlueCell s kapaciteto 100-200Ah kot so BlueCell 100Ah 12.8V ali BlueCell 200Ah 12.8V ali več njih povezanih paralelno.
Prednosti:
- Združljivo z motorjem Euro 6
- Pravilna rešitev za polnjenje ščiti vaš pomožni akumulator z uravnavanjem napetosti in nadzorom toka
- Varčevanje kabla akumulatorja z nadzorom toka.
- Večstopenjski prilagodljivi algoritem polnjenja TBB premium II.
- Vgrajena samodejna temperaturna kompenzacija.
- Dvojni izhodi, ločena vezja za polnjenje akumulatorja in napajanje enosmernega bremena (samo za DMT1250).
- Vgrajen BLVP.
- Neizolacijska zasnova z največjo učinkovitostjo 96 %.
- Združljivo z motorjem Euro 6 (pametni alternator).
- Plug and Play za enostavno namestitev.
- Vgrajena varovalka.
- Naravno hlajenje brez ventilatorja.
- Podpira komunikacijo RS485 ali CAN.
- Zaščita pred prenapetostjo vhoda/izhoda
Tehnični podatki:
- Vhodna napetost – 13.2-16 V
- Avtomatska aktivacija D+: Da
- Polnilna napetost (tovarniška nastavitev): 14,6V
- Polnilna napetost (float-tovarniška nastavitev: 13,5 V
- Polnilni tok: 30A
- Učinkovitost polnjenja: 96%
- Temperaturna kompenzacija: -3mV/C/celico
- Algoritem polnjenja: TBB premium II Multi stage
- Zaščita: Previsok tok, previsoka temperatura baterije, kratek stik, preobremenitev
- Komunikacija: RS485, RJ45 konektor
- Temperatura shranjevanje: -40C ~70C
- Temperatura delovanja: -40C ~70C
- Teža: 1 kg
- Zaščita: IP20
- Dimenzije (VxŠxG): 181x148x52mm

V zadnjih letih je vreme vedno bolj nepredvidljivo. Zato je stalno spremljanje vremena ključnega pomena za varno plovbo.
Vse o spremljanju vremena smo napisali v članku Spremljanje vremena. V članku Kako predvideti nevihto na morju smo opisali, kako lahko prepoznamo, kdaj se nam bliža nevihta. Tokrat pa se posvetimo ukrepom, ki jih izvedemo za najbolj varno preživljanje nevihte na privezu, sidru ali med plovbo.
Privez v marini ali luki
Privez v marini ali luki je najbolj varen način za prestajanje nevihte na plovilu, ni pa 100-odstotno zanesljiv. Če se odločimo, da bomo nevihto prestali na privezu, se moramo v marino ali pristanišče odpraviti pravočasno. Pravočasno iz dveh razlogov. Prvi razlog je prostor za privez našega plovila. Ker se večina navtikov v primeru poslabšanja vremena odloči za prestajanje nevihte na sorazmerno varnem privezu, se bo pogosto zgodilo, da bo luka ali marina kmalu zasedena. Če priveza ni možno rezervirati vnaprej, potem je treba vpluti pravočasno, ko bo privez še možno dobiti. Zaradi majhnega števila privezov na najbolj navtično obljudenih območjih hrvaške obale je ob napovedi slabega vremena večina njih že zelo zgodaj zasedena. Če smo na varnem privezu, potem razmislite, ali ni bolje ostati in počakati nevihto, kot pa izpluti in v zadnjem trenutku iskati drug varen privez.
Kako vemo, da prihaja nevihta |
![]() |
| S pomočjo radarske slike ali različnih aplikacij (primer: Vreme in radar), lahko predvidimo, kdaj nas bo dosegla nevihta in se pravočasno pripravimo. Rumeni krogi so manjše, oranžne pa večje in močnejše razelektritve. |
Drugi razlog za pravočasnost je vezan na vreme. Na privez je treba pripluti pred nevihto. Pristajanje, ko se je nevihta že začela, ni varno. Močni in sunkoviti vetrovi, dež in slaba vidljivost so najpogostejši povzročitelji nesreč med pristajanjem. Zgodijo se lahko tudi izkušenim krmarjem. Če ste na plovbi in ste se odločili, da si poiščete privez, preverite, koliko časa boste potrebovali za plovbo do priveza. Preverite, kako hitro se izbrani lokaciji približuje nevihta in ocenite, ali imate dovolj časa, da pristanete pravočasno. Če se račun ne bo izšel, poiščite drugo možnost.
V našem Vodniku po Jadranu je predstavljenih 90 marin in 400 luk, v katerih lahko pristanete s plovilom. Pri vseh je navedeno, pred katerimi vetrovi nudijo zaščito in pred katerimi ne. Pred vplutjem preverite, ali bo privez v nevihti varen.
Kako ukrepati, ko smo že na privezu
Če smo na privez pripluli pred nevihto, ali pa sploh nismo izpluli, še ne pomeni, da smo varno privezani. V primeru, da smo privezani bočno in obstaja možnost, da bodo vetrovi na privezu povzročili valove, potem privez ni varen. Če bodo valovi visoki, lahko plovilo trči ob pomol in se poškoduje. Bokobrani nas ne bodo rešili. Izplujte pravočasno in poiščite varnejšo možnost. Med nevihto s takega priveza ne bo možno izpluti.
Varnejši privez je privez na muring. Tudi v tem primeru moramo preveriti, ali je plovilo privezano varno. Preverimo, ali je razdalja od obale zadostna. Ko bodo zapihali močni vetrovi, lahko ti potisnejo plovilo bliže k obali, zaradi česar lahko s krmo (če smo privezani s krmo proti obali, drugače premec) trčimo v obalo. Plovilo se lahko poškoduje, prevezovanje ali izplutje bo skoraj nemogoče. (Nesrečen primer prevezovanja na tej povezavi: Močna tramontana potopila katamaran in jadrnico na otoku Olib). Zato pred nevihto primerno skrajšajte muring in podaljšajte privezne vrvi na obalo. Preverite tudi vašo razdaljo do sosednjih plovil. Preverite bokobrane in jih namestite na primerno višino glede na sosednja plovila.
Sidranje
Preživljanje nevihte na sidru je nekoliko bolj stresno kot na privezu v marini ali luki. Ključnega pomena je izbira sidrišča. Večina neviht na vzhodni jadranski obali prihaja iz zahodne smeri. Nevihte lahko pridejo tudi s severozahoda ali jugozahoda, a so manj pogoste. Zato moramo za sidranje izbrati primerno sidrišče, ki nas bo ščitilo pred vetrovi iz zahodne smeri. Ko bo fronta prehajala, lahko predvidimo, da bo zapihala tudi tramontana in se kasneje obrnila na burjo. Zato moramo poiskati sidrišče, ki bo dobro zaščiteno tudi pred tema dvema vetrovoma.
Izklop VHF postaje |
| Nevihto spremljajo strele, ki lahko uničijo elektronske naprave na plovilu. Med nevihto je zato priporočljivo izključiti vse elektronske naprave vključno z radijsko postajo. Prav tako je priporočljivo iz radijske postaje izvleči priključek za anteno |
Drugi ključni element je morsko dno. Pomembno je, da sidro dobro drži. Med močnimi vetrovi v času nevihte je pomembno, da sidro drži, ne orje ali ga ne izvlečemo iz morskega dna. Zanesljivost sidranja povečamo s podaljšanjem verige. Če sidramo s priporočljivim razmerjem globina : dolžina verige = 1 : 3, ga za obdobje nevihte spremenimo na 1 : 5 ali še bolje na 1 : 7.
Če nismo prepričani, da bo sidro zdržalo nevihto, se preventivno pripravimo na izplutje. Stalno bdimo nad našo oddaljenostjo od obale in globine morja. Če se ti dve razdalji nepričakovano spremenita, in sumite, da sidro ne drži zanesljivo, prižgite motor, dvignite sidro in izplujte.
V našem Vodniku po Jadranu je predstavljeno več kot 2000 zalivov primernih za sidranje. Vsi so opremljeni s fotografijami (nekateri z videoposnetki iz zraka), tipom morskega dna, kako dobro drži sidro v zalivu in pred katerimi vetrovi je zaliv zaščiten. Pred nevihto preverite, v kateri zaliv je varno zapluti in v katerega ne.

Slika 2: Veter, ki piha iz nevihte, hitro doseže visoke hitrosti in povzroči visoke valove. Obstaja velika nevarnost, da izvlečemo sidro.
Sidranje na plovki
Sidranje na plovki je dokaj varna in zanesljiva možnost za preživljanje nevihte na sidru. Tudi tu si moramo poiskati primerno sidrišče, ki je zaščiteno pred vetrovi, ki jih bo povzročila nevihta. Plovilo privežimo na plovko pravilno. Vrv naj bo povezana direktno na spojko ali vrv pod plovko. Plovila nikakor ne privezujmo na obroček na plovki. Ta ni namenjen privezu plovila, temveč le lažjemu lovljenju plovke. Za povečanje zanesljivosti lahko privežemo dve vrvi. Plovilo privežimo na plovko s premcem. Na ta način bo zračni upor plovila in sila na plovko najmanjša. Kljub temu se moramo zavedati, da se bo plovilo na sidrišču premikalo in ne bo obrnjeno direktno v veter (Preberi več: Gibanje plovila na sidrišču).
Plovba v nevihti
Kadar nimamo možnosti, da se pred nevihto skrijemo pravočasno, smo prisiljeni, da nevihto preživimo na plovbi. Čeprav številni menijo, da je to najbolj nevarno in stresno preživljanje nevihte na plovilu, pa ni nujno tako. Večina jadrnic ima šibke motorje glede na svojo težo. Če smo z jadrnico zasidrani v zalivu in sidro ne drži zanesljivo, smo prisiljeni izpluti. Lahko se zgodi, da bo motor prešibak in nam ne bo uspelo dvigniti sidra in izpluti. Zato je odločitev, da preživimo nevihto na odprtem, logična.
Za plovbo skozi nevihto se moramo primerno pripraviti. Preden se nam nevihta približa, moramo skrajšati jadra na primerno velikost. Bolje je jadra skrajšati nekoliko preveč kot premalo. Skrajševanje jader med nevihto je nevarno in dostikrat nemogoče.
Pospravimo vse v plovilu in na krovu. Preverimo, ali je na krovu vse dobro pritrjeno (pomožno plovilo ...). Vse, kar ni nujno na krovu, pospravimo v podpalubje.
Ko bomo zapluli v nevihto, se bo vidljivost drastično zmanjšala. Ob močnih padavinah se lahko zgodi, da bomo videli le do premca plovila. Preverite, ali v bližini vas pluje še kakšno drugo plovilo. Ves čas spremljajte vašo okolico in bodite pripravljeni na hitro reagiranje. Če skozi nevihto pluje še kakšno drugo plovilo, ga boste opazili šele, ko bo v vaši neposredni bližini. To je lahko na razdalji 20 ali 10 m, lahko pa tudi manj. Več oči več vidi. Če je možno, naj vam med plovbo pomagajo člani posadke in opazujejo okolico.
Izberite najkrajšo možno smer plovbe skozi nevihto. Ker se večina neviht giblje z zahoda proti vzhodu, boste nevihto najhitreje prepluli, če plujete v smeri, iz katere prihaja.
Plovba skozi nevihto na odprtem morju ali oceanu (Jasmin Čauševič - solo jadralec)
Nevihta na Tihem oceanu ni ravno redek pojav, sploh na dolgih pasažah, ko jadraš nekaj dni od enega do drugega otočja. Če te nevihta ujame nekje na sidrišču, se na njo pripravim enako, kot bi se pripravil na Jadranu. Če je napovedana močnejša nevihta uporabim dva sidra, drugače pa samo enega. Predvsem se pa držim pravila, da sidram že v mirnem morju v razmerju najmanj 1:5, v nevihti pa 1:7 (globina x 7 kratnik dolžine verige). Tukaj po navadi nevihte ne trajajo dolgo. Izogibam se bližine kopnega in bližine grebenov. V kolikor je nevihta močna, se odpravim tri milje stran na odprto.

Nevihta na oceanu (foto: Jasmin Čauševič)

Na pasažah je drugače. Spremljam vreme preko satelitskega telefona, ter si prenašam v razne aplikacije Grib datoteke. Z njimi potem ocenim, kako bom plul. Čeprav se včasih ravno pred tabo postavi temen zid in takrat ne moreš nikamor. Najprej začne močneje pihati, potem prihajajo sunki vetra, ki so bolj pogosti in še močnejši. Za tem začne škropiti, dež se okrepi in v tem primeru nastane zaradi močnega naliva nepregledna zavesa, katera se najkasneje v dveh urah razblini. Tudi valovi se takrat zelo dvignejo in odvisno je od moči vetra, kakšni so in koliko visoki. Dejstvo je, da ujameš pravi čas za krajšanje jader. Prepozno krajšanje vodi v izgubo jader ali celo v izgubo jamborja, kar tukaj ni ravno redek pojav. Najhuje je, če se ti obrne jadrnica, jadra zajamejo vodo in potem je precej težko odrezati jadra v vodi, da se jadrnica postavi na normalno mesto. Zato poskusim vedno ujeti pravi trenutek, ali pa skrajšati že veliko prej, ne glede na trenutno hitrost plovila. Osebno imam takrat odprto genovo, vse pa je odvisno od moči nevihte. Na Atlantiku sem jadral samo z manj kot dvema kvadratnim metra jadra. In še ena slabost oceanov sem spoznal. Ko pride ena nevihta, jih je tisti dan tudi več. Spomnim se, da jih je enkrat bilo celo sedem. To pa zelo utrudi človeka.
Česa ne smemo pozabiti pred nevihto
Nevihto spremljajo strele, ki lahko uničijo elektronske naprave na plovilu. Med nevihto je zato priporočljivo izključiti vse elektronske naprave vključno z radijsko postajo. Prav tako je priporočljivo iz radijske postaje izvleči priključek za anteno.
Nevihta je edini razlog, zaradi katerega lahko ugasnemo VHF-postajo na plovilu.

V seznamu so vsa sidrišča, ki imajo na dan 18. 6. 2018 izdano veljavno koncesijsko dovoljenje. Če sidrišča ni na seznamu, zanj ni izdana koncesija za letošnje leto. Sidrišča, ki so označena z zeleno, smo preverili na terenu, pridobili kontaktne podatke, natančno število plovk in ceno za leto 2019. Če na terenu najdete neskladja, jih vpišite v komentar in obvestite o tem še druge navtike. V pomoč vam bo tudi članek PRAVILA OBNAŠANJA V KONCESISKIH SIDRIŠČIHv katerem so navedene vaše pravice in obveznosti v koncesijskih sidriščih.
Sidrišča, ki so označena z modro, nudijo poseben popust za naročnike eNavtike. Vaučerje za popust prejmete na tej povezavi.
Zadnja posodobitev: 17.7.2019
Istrska župnija |
|||||
| Ni sidrišč s koncesijo | |||||
Primorsko-Goranska župnija |
|||||
| Sidrišče | Koncesionar | Telefon | Št. plovk | Cena | |
| 1 | Kolorat, otok Cres | Ranko Matušan | +385 91 51 72 782 | 24 | 15 HRK/m/dan (potrebno je ločevati plastiko od ostalih odpadkov) |
| 2 | Majiška, otok Cres | Ranko Matušan | +385 91 51 72 782 | 6 | 15 HRK/m/dan (potrebno je ločevati plastiko od ostalih odpadkov) |
| 3 | Krivica, otok Lošinj | Danijel Kaštelan | +385 99 397 62 09 | 60 | 250 HRK/dan |
| 4 | Krivica II, otok Lošinj | Danijel Kaštelan | +385 99 397 62 09 | 250 HRK/dan | |
| 5 | Balvanida, otok Lošinj | Danijel Kaštelan | +385 99 397 62 09 | 10 | 250 HRK/dan |
| 6 | Maračol | Ivan Dropuljić | +385 92 31 99 631 | 50 | Do 10m - 15 HRK/m/dan, 10-14m - 20 HRK/m/dan, Od 14m - 25 HRK/m/dan |
| 7 | Podkujni, Unije | Robert Nikolič | +385 98 801 049 | 20 | 20 HRK/m/dan |
| 8 | Ilovik - Sv.Petar, Ilovik | Andrea Simičić | +385 99 3927066 | 60 | 20 HRK/m/dan |
| 9 | Bok, otok Susak | Alen Hošić | +385 95 849 36 64 | 30 | 20 HRK/m/dan (do 10m 15 HRK/m/dan) |
| 10 | Englez, otok Koludarac | Danijel Kaštelan | +385 99 397 62 09 | 20 | 250 HRK/dan |
| 11 | Jadrišćica, otok Cres | David Kučić | +385 98 90 95 747 | 30 | 200 HRK/dan - Vaučer za popust! |
Zadarska župnija |
|||||
| Sidrišče | Koncesionar | Telefon | Št. plovk | Cena | |
| 12 | Paprenica, otok Silba | Obrt FILIGRAN | +385 916396856 | 10 | 20kn/m (15. 7. - 25. 8. je min. cena 200kn), smeti + dostava zjutraj kruh in kroasani, možne so tudi dostave iz bližnje restavracije, če se prej naroči itd…. Vaučer za popust! |
| 13 | Sv. Ante, otok Silba | Obrt FILIGRAN | +385 916396856 | 20 | 20kn/m (15. 7. - 25. 8. je min. cena 200kn), smeti + dostava zjutraj kruh in kroasani, možne so tudi dostave iz bližnje restavracije, če se prej naroči itd…. Vaučer za popust! |
| 14 | Južni porat, otok Silba | Obrt FILIGRAN | 385 91 377 00 77 | 8 | 20kn/m (15. 7. - 25. 8. je min. cena 200kn), smeti + dostava zjutraj kruh in kroasani, možne so tudi dostave iz bližnje restavracije, če se prej naroči itd…. Vaučer za popust! |
| 15 | Slatinica 1, otok Olib | Obrt SLATINICA | +385 922980711 | 12 | 18kn/meter |
| 16 | Sv. Nikola, otok Olib | Obrt SLATINICA | +385 922980711 | 12 | 18kn/meter |
| 17 | Mesarine-Krijal, Premuda | Obrt FILIGRAN | +385 916396856 | 20 | 20kn/m (15. 7. - 25. 8. je min. cena 200kn), smeti + dostava zjutraj kruh in kroasani, možne so tudi dostave iz bližnje restavracije, če se prej naroči itd…. Vaučer za popust! |
| Griparica, škarda | Srđan Grubić |
+385(0)98 219 632 |
30 | 16 HRK/m/dan | |
| 18 | Mljake, otok Ist | PZ IST | +385 98332393 | 19 | 20 HRK/dan/m ; mogoče v špici sezone dvignejo na 22kn |
| 19 | Zapuntel, otok Molat | BABILONA d.o.o. | +385 955239749 | 31 | 25 HRK/m/dan |
| 20 | Brgulje, otok Molat | Zadruga BRGUMUL | 385 23 681 840 | 58 | |
| 21 | Lučina, otok Molat | Ribarsko poljoprivredna zadruga MOLAT | Molat 6a, 23292 Molat | 9 | |
| 22 | Pantera 1, Dugi otok | NAUTIKA VELI RAT d.o.o. | 53 | ||
| 23 | Pantera 2, Dugi otok | NAUTIKA VELI RAT d.o.o. | 8 | 22 HRK/m/dan | |
| 24 | Ćuna 1 in 2, Dugi otok | SAVARO d.o.o. | +385 95 9052 670 | 38 | |
| 25 | Lučica, Verunić, Dugi otok | VATES d.o.o. | 14 | ||
| 26 | Sakarun, Dugi otok | BABILONA d.o.o. | +385 955133839 | 16 | 25 HRK/m/dan (do 1.7. - 20 HRK/m/dan) |
| 27 | Lučina, Brbinj, Dugi otok | Uljarska zadruga TORKUL | 385 98 853 755 | 62 | 20 HRK/m/dan |
| 28 | Stržna, Brbinj, Dugi otok | LANTERNA obrt za turizam | Polačišće 11, 23000 Zadar | 16 | 20 HRK/m/dan |
| 29 | Lokvina, otok Rava | CROSI d.o.o. | +385 98 208 525 | 14 | 20 HRK/m/dan |
| 30 | Paladinica, otok Rava | CROSI d.o.o. | +385 98 208 525 | 20 | 20 HRK/m/dan |
| 31 | Dolinje, otok Iž | Obrt BARONI | +385 912891800 | 12 + 4 do 6 m | 18 HRK/m/dan |
| 32 | Knež, otok Iž | Obrt KNEŽ | +385 91 2002 320 | 8 | 18 HRK/m/dan |
| 33 | Vodenjak, otok Iž | MALOIŽANIN d.o.o.,Mali Iž 20, 23284 Mali Iž, Ratko Rokov | +385 95 9052 549 | 28 | 15 HRK/m/dan |
| 34 | Muline Ugljan, otok Ugljan | LENKO CELENT, Obrt za trgovinu, ugostiteljstvo i usluge | +385 98272216 | 16 | 15 HRK/m/dan, smeti, prevoz na kopno; nekaj se še dogovarjajo, z vodo 20 HRK/m/dan |
| 35 | Zlatna luka 1, Sukošan | ZLATNA LUKA d.o.o. | +385 23394203 | 8 | 15kn/m |
| 36 | Sveti Filip i Jakov, Sveti Filip i Jakov | Obrt RIO | +385 912072351 | 40 | 7,5 kn/m v 7. in 8. mesecu (izven sezone 5kn/m) |
| 37 | Pakoštane 1, Pakoštane | COLUMBUS d.o.o. | 385 23 381 505; 095 9217 856; Nikola | 8 +30 do 6m | 20 HRK/m/dan; 15 HRK/m/dan |
| 38 | Lanđin, otok Pašman | Obrt LANĐIN | +385 981980703 | 36 | 15kn/m |
| 39 | Artina, otok Vrgada | Ugostiteljski obrt ADRIJANA | +385 915636599 | 13 | |
| 40 | Kranje, otok Vrgada | ZABAVICA d.o.o. | +385 981326491 | 16 | 20kn/m |
| 41 | Zaklopica | YACHT CLUB ZADAR j.d.o.o. | 385 91 539 70 86 | 12 | 150 HRK/dan - za goste 0,00 |
| 42 | Bok, Brbinj, Dugi otok | Obrt LANTERNA | 385 98 221 448 | 19 | 20 HRK/m/dan; |
| 43 | Poforča, Kali, otok Ugljan | LUCIAN, Obrt za ribarstvo | Put Male Luke 54, 23272 Kali | 24 | |
| 44 | Soline, otok Pašman | FRANE obrt za morski ribolov | Pašman 64, 23262 Pašman | 51 | |
Šibeniška župnija |
|||||
| Sidrišče | Koncesionar | Telefon | Št. plovk | Cena | |
| 45 | Borovnjaci, otok Kakan | KAKAN d.o.o. M.Košuljandić | 091/591-6418 | 60 | do 7 m - 100,00 kn/dan; 7m-10m 150,00 kn/dan; 10m-12m 200,00 kn/dan; 12m-14m 250,00 kn/dan; 14m-16m 300,00 kn/dan; 16m-18m 350,00 kn/dan; 18m+ 400.00kn |
| 46 | Velika Stupica, otok Žirje | RIVA -M. Šižgorić | 098/337028 | 20 | do 10m - 100,00kn/dan; 10m-13m 150,00 kn/dan; 13m-15m 200,00 kn/dan; 15m+ 250,00kn |
| 47 | Remetić, Kaprije | PARANGAL j.d.o.o. M.Košuljandić | 091/591-6418 | 10 | do 7 m - 100,00 kn/dan; 7m-10m 150,00 kn/dan; 10m-12m 200,00 kn/dan; 12m-14m 250,00 kn/dan; 14m-16m 300,00 kn/dan; 16m-18m 350,00 kn/dan; 18m+ 400.00kn |
| 48 | Podražanj, otok Žut | ACI d.d. | 098/ 398 -844 | 15 | 220,00 kn/dan |
| 49 | Sabuni, otok Žut | ŽMARA - vl. Edi Juraga | 098/757-165 | 10 | 1.1.-30.6. in 1.9.-31.12. – 200,00kn (gosti restavracije brezplačno) ; 1.7.-31.8. - 250,00kn (gosti restavracije 70,00kn) |
| 50 | Tijašnica, otok Tijat | GRADSKO PODUZEĆE Vodice | 022/444-591 | 20 | do 10m 200,00 kn/dan; od 10m 20,00 kn/m/dan; katamaran: do 10 m 300,00 kn/dan; od 10m 30 kn/dan |
| 51 | Nozdra Mala-otok Kaprije | MATEO - VL. D. Obratov | 099/598-4554 | 15 | 20,00 HRK/m/dan ; gosti restavracije -50% |
| 52 | Strunac, otok Žut | Nikolina Obersnel i Stipe Kožulić, vl. zajedničkog obrta za ugost. I ribarstvo "Bain" | 098/186-7883 | 10 | 200 HRK/dan, če je kakšno manjše plovilo lahko ceneje; gosti restavracije brezplačno |
| 53 | Tratinska, otok Žirje | MAGNUS d.o.o. Žirje, g. Boris | 099/853-3300 | 22 | Do 7m 100 kn/dan do 10m 150,00 kn/dan; 10-12m 200,00 kn/dan; 12-14m 250,00 kn/dan; 14-16m 300,00 kn/dan; 16-18m 350,00 kn/dan; 18-20m 450,00 kn/dan; 20-25m 450,00kn/dan |
| 54 | Tratica - Kakan | RIVA TOURS M.Košuljandić | 091/591-6418 | 16 | do 7 m - 100,00 kn/dan; 7m-10m 150,00 kn/dan; 10m-12m 200,00 kn/dan; 12m-14m 250,00 kn/dan; 14m-16m 300,00 kn/dan; 16m-18m 350,00 kn/dan; 18m+ 400.00kn |
| 55 | uv. Soline - Rogoznica | LAGUNA TRADE d.o.o. | 022/559-900 | 16 | do 13 m 300,00 kn po danu |
| 56 | Sićenica, Rogoznica | LAGUNA TRADE D.O.O. | 022/559-900 | 10 | 300,00 kn/dan (samo za plovila do 15 m) |
| 57 | Zmiščica, otok Zminjak | ZMINJAK - KREŠIMIR PLESLIĆ | 091/896-6181 | 10 | do 15m: 200,00 kn/dan; nad 15m 250kn/dan; katamarani 300,00 kn/dan |
| 58 | Logorun - jugovzhodna stran otoka | MJESNO PODUZEĆE d.o.o. | 022/446 -105 | 15 | do 7m 80,00 kn/dan; 7m-10 m 120,00 kn/dan; 10m-13m 160,00 kn/dan; 13m-15m 200,00 kn/dan |
Splitska župnija |
|||||
| Sidrišče | Koncesionar | Telefon | Št. plovk | Cena | |
| 59 | Milna, Lučice (zahodni del) | Areta d.o.o. | |||
| 60 | Pučišća, uvala Luke (rt Stutiski Protuc) | Ugostiteljski obrt "Rojen", vl. Radoš Kaštelan, Vrh Raca 10, Pučišća | 021-633 051; 098-867 292 | 9 | Imajo restavracijo, so flexibilni, gosti imajo ceneje, če jejo - še ceneje, če veliko zapravijo lahko tudi gratis. Drugače se cene gibljejo med 100kn in 200kn |
| 61 | Borče, Milna, Hvar | Ivan Tudor | 385 98 907 35 21 | 15 | |
| 62 | Bobovišća | Infesto d.o.o. | 385 91 500 1619 | 16 | Do 8.99m 100kn/dan, 9-10.99m 150kn/dan, 11-12.99m 200kn/dan, 13-14.99m 250kn/dan, 15-16.99m 300kn/dan, 17-18.99m 400 kn/dan, od 19m 480kn/dan, katamarani +50% |
| 63 | Bobovišća, Vića Luka | Infesto d.o.o. | 385 91 500 1619 | 16 | Do 8.99m 100kn/dan, 9-10.99m 150kn/dan, 11-12.99m 200kn/dan, 13-14.99m 250kn/dan, 15-16.99m 300kn/dan, 17-18.99m 400 kn/dan, od 19m 480kn/dan, katamarani +50% |
| 64 | Uvala Luke | obrt Pipo, g. Jure | +385 98 781 358 | 19 | Do 20m 15kn/m, čez 20m 18kn/m, muring 20kn/m |
| 65 | Osibova | obrt Lučica Šime Kovačič | 385 91 597 93 11 | 16 | |
| 66 | Lučice | obrt Lučica Šime Kovačič | 385 91 597 93 11 | 16 | |
| 67 | Stončica | Issa Adria nautika d.o.o. Vis, pravni sljednik: Gradina Vis d.o.o. | +385 21 711-718; +385 91 271 87 46 | Do 10m 150kn/dan, 10,01-15m 250kn/dan, 15,01-20m 350kn/dan, 20,01m-30m 450kn/dan, več kot 30m 650kn/dan | |
| 68 | Komiža - Mezoporat (Biševo) | Nautički centar Komiža d.o.o | +385 21 713 849 | Do 9.50m 150kn/dan, 9,51-14,50m 250kn/dan, 14,51-19,50 350 kn/dan, 19,51-29,50m 470kn/dan, od 29,51 650kn/dan | |
| 69 | Komiža - Lučica | Nautički centar Komiža d.o.o |
+385 21 713 849 |
Do 9.50m 150kn/dan, 9,51-14,50m 250kn/dan, 14,51-19,50 350 kn/dan, 19,51-29,50m 470kn/dan, od 29,51 650kn/dan | |
| 70 | Komiža - Jastožere | Jastožera d.o.o. Komiža | +385 21 713859 | 8 | 250 HRK/dan |
| 71 | Tiha - Hvar | Nascor d.o.o. | +385 91 4444 010 | 55 | 9 HRK/m/dan - samo preko dneva, 18 HRK/m/dan - prenočevanje, katamaran 50% dražje |
| 72 | Zavala | Parcela d.o.o. Zagreb | +385 95 828 02 68 | 10 | 17-26m 150,00 HRK/dan |
| 73 | Vinogradišče | Toto | +385 91 17 18 242 | 43 | 30,00 HRK/m/dan, Rezervacija priveza: doplačilo 150 HRK |
Dubrovniška župnija |
|||||
| Sidrišče | Koncesionar | Telefon | Št. plovk | Cena | |
| 84 | Skrivena Luka, Lastovo | Restaurant Porto Rosso - Marčelino Simić | +358 98 981 3797 | 36 | 1.7.-31.8. do 10m 160 HRK, do 40m 1800 HRK; predsezona/posezona do 10m 100 HRK, do 40m 700 HRK |
| 85 | UVALA SKRIVENA LUKA, OTOK LASTOVO | Obrt "Emanuela" ANTHONY DRAŽINIĆ – obrt za ribarstvo i ugostiteljstvo, Portorus 94, 20 290 Lastovo | +385 95 91 20 606 | ||
| 86 | UVALA SAPLUN, OTOK LASTOVO | Javna ustanova "Park prirode Lastovsko otočje", MIRO MARIČEVIĆ, Trg Sv. Petra 7, 20 289 Ubli | +385 20 801-252 | 12 | 0-10 m - 100 HRK/dan; 10-20 m - 180 HRK/dan; 20-30 m - 300 HRK/dan |
| 87 | UVALA SKRIVENA LUKA, OTOK LASTOVO | Javna ustanova "Park prirode Lastovsko otočje", MIRO MARIČEVIĆ, Trg Sv. Petra 7, 20 289 Ubli | +385 20 801-252 | 15 | 0-10 m - 100 HRK/dan; 10-20 m - 180 HRK/dan; 20-30 m - 300 HRK/dan |
| 88 | UVALA VEJO LAGO, OTOK LASTOVO | Javna ustanova "Park prirode Lastovsko otočje", MIRO MARIČEVIĆ, Trg Sv. Petra 7, 20 289 Ubli | +385 20 801-252 | 15 | 0-10 m - 100 HRK/dan; 10-20 m - 180 HRK/dan; 20-30 m - 300 HRK/dan |
| 89 | UVALA ZAKLOPATICA, OTOK LASTOVO | Javna ustanova "Park prirode Lastovsko otočje", MIRO MARIČEVIĆ, Trg Sv. Petra 7, 20 289 Ubli | +385 20 801-252 | 15 | 0-10 m - 100 HRK/dan; 10-20 m - 180 HRK/dan; 20-30 m - 300 HRK/dan |
eNavtika skrbi za nižje cene priveza v sidriščih
V letošnjem letu smo za nekatera sidrišča že zagotovili vaučerje s katerimi bo prenočevanje cenejše. Število sidrišč je vedno večje. Vaučerji so za naročnike eNavtike brezplačni. Potrebna je zgolj registracija.
Vaučerje prevzamete na naslednji povezavi:
| PREVZEMI SVOJE VAUČERJE 2019 |

Letos spet prihaja do sprememb pri koncesijskih sidriščih na Hrvaškem. Nekatera sidrišča so nova, nekaterih letos ne bo več. Do nobene spremembe ni prišlo le na območju Istrske županije. Ker tudi letos ni bilo izkazanega nobenega interesa za postavitev sidrišča, na njihovem območju ni legalnih sidrišč. Lahko so le na območju luk, kjer koncesije podeljuje Luška uprava in so običajno del luke, kot je na otoku Prvič v Luki Prvič.
Na območju Primorsko-Goranske županije so letos podeljene koncesije za vsa sidrišča, tako kot lani. Na novo je podeljena koncesija za polje Krivica 2 na otoku Lošinj. V zalivu Krivica je bilo doslej eno koncesijsko polje, v katerem je bilo le 12 plovk, novo polje Krivica 2 pa se razprostira preko večine zaliva. Zaradi povečanja koncesijskega območja bo letos dovolj prostora za 60 plovk. Vsa koncesijska območja na otoku Lošinj je prevzel novi koncesionar Jadranka, d. d. Podjetje sedaj upravlja sidrišča Krivica1 in Krivica 2, Balvanida in Englez na otoku Koludarac.
Na območju Zadarske županije letos ne bo štirih sidrišč, ki smo jih poznali doslej, odpirajo pa se tri nova. Tako nimajo veljavne koncesije na otoku Silba pred luko Mul na vzhodni strani otoka. Sidrišče je sicer postavljeno in privez zaračunavajo. Na Zadarski županiji so nam zagotovili, da veljavne koncesije za leto 2019 za to sidrišče niso izdali. V primeru, da se boste privezali na plovko ali sidrali v bližini in bodo od vas zahtevali plačilo, zahtevajte veljavno koncesijsko dovoljenje za letošnje leto. To je vaša pravica. Če vam ga ne pokažejo, niste dolžni plačati priveza. Glej članek: PRAVILA OBNAŠANJA V KONCESIJSKIH SIDRIŠČIH. Koncesija trenutno še ni izdana za sidrišče Griparica na otoku Škarda. Postopek še poteka. Prav tako ne bo sidrišč na območju zaliva Široka na otoku Ist ter Lučina na Dugem otoku. V prejšnjih letih sta pred Sukošanom obstajali dve koncesijski polji Zlatna luka 1 in 2. Letos bo na voljo le Zlatna luka 1, kjer je na voljo 10 privezov za večja plovila in 30 za plovila do 6 m.
Na novo bodo letos postavljena sidrišča Poforča pri Kaliju na otoku Ugljan in Stržna pri kraju Brbinj na Dugem otoku. Znova pa bodo nameščene plovke v sidrišču Soline (severni in južni del zaliva) na zahodni strani otoka Pašman. V obeh poljih skupaj bo na voljo 51 plovk.
Na območju Šibenika bo letos bistveno manj sidrišč. Podjetje Adria Bove, ki je imelo v preteklih letih sidrišča v zalivu Pišljivica, Obinuš Mali, Nozdra vel na otoku Kaprije in Pinizel na otoku Žut, nima več koncesije. Koncesije prav tako ni več na območju Vozarice in Srednje Drage pri Skradinu, kjer je lani imelo koncesijo podjetje ACI, d. d. Tako bo letos na območju Šibenika pet sidrišč manj oziroma kar 99 plovk manj.
Na območju Splita je sprememb manj. Letošnje leto ni koncesije za območje Borče (pri Milni) na otoku Hvar, v zalivu Luka pri Povlji (Pučišča) pa je podeljena koncesija za dodatno polje.
Na območju Dubrovniške županije je letos vse drugače, kot je bilo. Sidrišč v zalivih Bad, Kneža-Papnut, luka Korčula in Badija ni več. Dve koncesiji v zalivu Skrivena luka na otoku Lastovo ostajata enako kot lani, dodano pa je tretje koncesijsko območje, ki ga upravlja javno podjetje Naravni park Lastovo. Poleg območja v Skriveni luki imajo letos koncesijo tudi v zalivih Saplun, Vejo Lago, Zaklopatica.
Seznam koncesijskih sidrišč s kontaktnimi podatki, cenami priveza na tej povezavi.
(Vsebina je dostopna le registriranim uporabnikom.)
Vaučerji za cenejši privez v koncesijskih sidriščih in hrana v restavracijah na tej povezavi.
(Vsebina je dostopna le registriranim uporabnikom.)

Tudi letos za naročnike eNavtike cenejši privezi v sidriščih na Jadranu.
Letos nam je znova uspelo za naše naročnike zagotoviti cenejše priveze na nekaterih sidriščih na Jadranu. Za sidrišča smo zagotovili vaučerje. Nižjo cena sidranja si zagotovite s tiskanim vaučerjem, ki ga predložite ob plačilu priveza ali pa z elektronskim, ki ga enostavno pokažete na svoji mobilni napravi.
Vaučerje prevzamete na naslednji povezavi:
| PREVZEMI SVOJE VAUČERJE 2019 |
(samo registrirani uporabniki enavtike)
Vaučerji so na voljo le naročnikom na eNavtiko. Če ste že registriran uporabnik naše spletne strani, se je treba zgolj prijaviti na spletno stran. Če še niste registriran uporabnik, se je treba najprej registrirati in registracijo potrditi preko vašega elektronskega naslova. Registracija je potrebna le enkrat. Postopek je v celoti brezplačen.
V letošnjem letu smo zagotovili nižjo ceno priveza plovila na plovko v naslednjih sidriščih:
- Jadriščica
- Paprenica
- Sveti Ante
- Južni porat
- Mesarine
- Marina Mali Lošinj
- Restavracija Marina v Malem Lošinju
- Sidrišče Podkujni, otok Unije
Vaučerji so na voljo le naročnikom na eNavtiko (registrirani uporabniki na spletni strani).
Koko izkoristim vaučerje?
Pokažite ta članek z odgovarjajočim vaučerjem koncesionarju pred plačilom priveza.
Če ni interneta?
Vaučerje si lahko shranite tudi na svojo mobilno napravo in zgolj pokažete vaučerje, ki so v obliki slike (jpg format). Vaš mobilni telefon jih bo avtomatsko prepoznal kot sliko, ko jih enkrat shranite.
Kako pomagam krmarjem in prijateljem?
Pošljite povezavo do članka. Če še niso registrirani uporabniki, bodo morali izvesti registracijo, nato pa si bodo lahko tudi sami zagotovili brezplačne vaučerje.
Tiskani vaučerji
V obtoku so na voljo tudi tiskani vaučerji. Prevzamete jih lahko brezplačno v naših prostorih: eNavtika, Litostrojska 44d, 1000 Ljubljana (2. nadstropje.)
Želimo vam mirno morje in poceni privez!
VAUČERJI
Jadriščica |

Paprenica |

Sveti Ante |

Južni porat |

Krijal - Mesarine |

Marina Mali Lošinj |

Restavracija Marina v marini Mali Lošinj |

Sidrišče Podkujni, otok Unije |


Za plovbo po Nacionalnih parkih in Naravnih parkih na Hrvaškem je treba kupiti vstopnico. Z letom 2018 so parki Kornati, Lastovo, Mljet in Telaščica poenotili način zaračunavanja vstopnine in prodajajo kombinirane vstopnice, s katerimi si lahko ogledate več oziroma vse parke.
Spremembe v letošnjem letu
Cena vstopnice je odvisna od dolžine plovila, časa bivanja v parku, sezone in nakupa v predprodaji ali v parku samem. Lani so bile na voljo vstopnice za 1, 3 ali pa 7 dni. Letos ukinjajo vstopnico za 7 dni in jo nadomeščajo s 5-dnevno. Sedemdnevna vstopnica, ki je nekoliko dražja od petdnevne, omogoča obisk obeh nacionalnih parkov, Kornati in Mljet, ter dveh naravnih parkov, Telaščica in Lastovo.
Cene dnevnih vstopnic v predprodaji se niso spremenile. Znižale so se cene 3-dnevnih vstopnic. Cena 5-dnevnih je primerno manjša od lanskih 7-dnevnih. Prav tako je letos možno kupiti cenejšo petdnevno vstopnico za plovila dolžine do 7 m, kar lani ni bilo možno
Dnevne vstopnice kupljene v parku (cene so v HRK)
NP Kornati |
NP Mljet |
PP Lastovo |
PP Telaščica |
|||||
| Dolžina plovila/meseci | 1.1.-31.5 1.10.-31.12. | 1.6.-30.9. | 1.1.-31.5 1.10.-31.12. | 1.6.-30.9. | 1.1.-31.5 1.10.-31.12. | 1.6.-30.9. | 1.1.-31.5 1.10.-31.12. | 1.6.-30.9. |
| 0,00 - 6,99 m | 300,00 | 600,00 | 150,00 | 300,00 | 50,00 | 100,00 | 150,00 | 250,00 |
| 7,00 - 10,99 m | 400,00 | 800,00 | 200,00 | 400,00 | 100,00 | 150,00 | 200,00 | 350,00 |
| 11,00 - 17,99 m | 600,00 | 1.200,00 | 300,00 | 600,00 | 130,00 | 200,00 | 300,00 | 500,00 |
| 18,00 - 24,99 m | 1.000,00 | 2.000,00 | 500,00 | 1.000,00 | 170,00 | 350,00 | 700,00 | 1.200,00 |
| 25,00 - 49,99 m | 1.800,00 | 3.600,00 | 1.100,00 | 2.000,00 | 450,00 | 900,00 | 1.100,00 | 2.000,00 |
| 50,00 - 74,99 m | 3.500,00 | 7.000,00 | 2.250,00 | 4.000,00 | 1.300,00 | 2.600,00 | 2.250,00 | 4.000,00 |
| nad 75,00 m | 7.000,00 | 14.000,00 | 4.000,00 | 7.500,00 | 2.000,00 | 4.000,00 | 4.000,00 | 7.500,00 |
Dnevne vstopnice kupljene v predprodaji (cene so v HRK)
|
|
NP Kornati |
NP Mljet |
PP Lastovo |
PP Telaščica |
||||
| Dolžina plovila/meseci | 1.1-31.5 1.10.-31.12. | 1.6.-30.9. | 1.1-31.5 1.10.-31.12. | 1.6.-30.9. | 1.1-31.5 1.10.-31.12. | 1.6.-30.9. | 1.1-31.5 1.10.-31.12. | 1.6.-30.9. |
| 0,00 - 6,99 m | 150,00 | 300,00 | 120,00 | 250,00 | 50,00 | 100,00 | 100,00 | 200,00 |
| 7,00 - 10,99 m | 200,00 | 400,00 | 150,00 | 350,00 | 100,00 | 150,00 | 150,00 | 300,00 |
| 11,00 - 17,99 m | 300,00 | 600,00 | 250,00 | 550,00 | 130,00 | 200,00 | 200,00 | 400,00 |
| 18,00 - 24,99 m | 500,00 | 1.000,00 | 400,00 | 900,00 | 170,00 | 350,00 | 500,00 | 1.000,00 |
| 25,00 - 49,99 m | 900,00 | 1.800,00 | 900,00 | 1.800,00 | 450,00 | 900,00 | 900,00 | 1.800,00 |
| 50,00 - 74,99 m | 1.750,00 | 3.500,00 | 1.750,00 | 3.500,00 | 1.300,00 | 2.600,00 | 1.750,00 | 3.500,00 |
| nad 75,00 m | 3.500,00 | 7.000,00 | 3.500,00 | 7.000,00 | 2.000,00 | 4.000,00 | 3.500,00 | 7.000,00 |
Tridnevne vstopnice kupljene v predprodaji (cene so v HRK)
|
|
NP Kornati |
NP Mljet |
PP Lastovo |
|||
| Dolžina plovila/meseci | 1.1-31.5 1.10.-31.12. | 1.6.-30.9. | 1.1-31.5 1.10.-31.12. | 1.6.-30.9. | 1.1-31.5 1.10.-31.12. | 1.6.-30.9. |
| 0,00 - 6,99 m | 300,00 | 600,00 | 300,00 | 600,00 | 100,00 | 200,00 |
| 7,00 - 10,99 m | 400,00 | 800,00 | 400,00 | 800,00 | 200,00 | 300,00 |
| 11,00 - 17,99 m | 600,00 | 1.200,00 | 600,00 | 1.200,00 | 260,00 | 400,00 |
| 18,00 - 24,99 m | 1.000,00 | 2.000,00 | 900,00 | 1.800,00 | 340,00 | 700,00 |
| 25,00 - 49,99 m | 1.800,00 | 3.600,00 | 1.800,00 | 3.600,00 | 900,00 | 1.800,00 |
| 50,00 - 74,99 m | 3.500,00 | 7.000,00 | 4.100,00 | 8.200,00 | 2.600,00 | 5.200,00 |
| nad 75,00 m | 7.000,00 | 14.000,00 | 7.300,00 | 14.600,00 | 4.000,00 | 8.000,00 |
Petdnevne vstopnice kupljene v predprodaji (cene so v HRK)
|
|
NP Kornati |
PP Telaščica |
||
| Dolžina plovila/meseci | 1.1.-31.5 1.10.-31.12. | 1.6.-30.9. | 1.1.-31.5 1.10.-31.12. | 1.6.-30.9. |
| 0,00 - 6,99 m | 450,00 | 900,00 | - | - |
| 7,00 - 10,99 m | 600,00 | 1.200,00 | 900,00 | 1.800,00 |
| 11,00 - 17,99 m | 900,00 | 1.800,00 | 1.400,00 | 2.800,00 |
| 18,00 - 24,99 m | 1.500,00 | 3.000,00 | 2.200,00 | 4.400,00 |
| 25,00 - 49,99 m | 2.700,00 | 5.400,00 | 4.200,00 | 8.400,00 |
| 50,00 - 74,99 m | 5.250,00 | 10.500,00 | 8.800,00 | 17.600,00 |
| nad 75,00 m | 10.500,00 | 27.000,00 | 16.600,00 | 33.200,00 |
Večdnevne vstopnice kupljene v predprodaji za več parkov hkrati (cene so v HRK)
|
|
3 dnevna (Kornati + Telaščica) |
3 dnevna (NP Mljet + PPLastovo) |
7 dnevna (Kornati, telaščica, Mljet, Lastovo) |
|||
| Dolžina plovila/meseci | 1.1.-31.5 1.10.-31.12. | 1.6.-30.9. | 1.1.-31.5 1.10.-31.12. | 1.6.-30.9. | 1.1.-31.5 1.10.-31.12. | 1.6.-30.9. |
| 0,00 - 6,99 m | 300,00 | 600,00 | 300,00 | 600,00 | - | - |
| 7,00 - 10,99 m | 500,00 | 1.000,00 | 400,00 | 800,00 | 900,00 | 1.800,00 |
| 11,00 - 17,99 m | 800,00 | 1.600,00 | 600,00 | 1.200,00 | 1.400,00 | 2.800,00 |
| 18,00 - 24,99 m | 1.300,00 | 2.600,00 | 900,00 | 1.800,00 | 2.200,00 | 4.400,00 |
| 25,00 - 49,99 m | 2.400,00 | 4.800,00 | 1.800,00 | 3.600,00 | 4.200,00 | 8.400,00 |
| 50,00 - 74,99 m | 4.700,00 | 9.400,00 | 4.100,00 | 8.200,00 | 8.800,00 | 17.600,00 |
| nad 75,00 m | 9.300,00 | 18.600,00 | 7.300,00 | 14.600,00 | 16.600,00 | 33.200,00 |
Nakup vstopnice v predprodaji:
Online na tej povezavi: https://www.parkovihrvatske.hr/webshop
Večdnevne vstopnice v predprodaji je možno kupiti le preko zgornje povezave.
Prodajalec |
Naslov |
Kraj |
Telefon |
| Marina Tankerkomerc Zadar | Marina Tankerkomerc Zadar | Zadar | 00 385 91 388 1999 |
| Marina Baotić | Don Petra Špike 2a | 21218 Seget Donji | 00 385 21 798 182 |
| Albatros Yachting | I. Meštrovića 2 | Marina Tankerkomerc Zadar | 00 385 23 332 282 |
| Danuvius marina d.o.o. | Jurjevgradska 2 | 22212 Tribunj | 00 385 22 447 145 |
| Marine Travel d.o.o. | Marina Dalmacija 21 | 23206 Sukošan | 00 385 23 393 319 |
| Euronautic d.o.o. | Marina Kornati | 23210 Biograd n/m | 00 385 23 385 205 |
| Marina Šibenik d.o.o. | Obala Jerka Šižgorića 1 | 22 000 Šibenik | 00 385 22 460 800 |
| Adamo Travel | Sali 112 | 23281 Sali | 00 385 23 377 208 |

Redno vzdrževano in čisto plovilo je želja vsakega lastnika plovila. Da bo plovilo dolgo časa ohranilo videz novega plovila, ga je treba redno čistiti in vsaj enkrat letno polirati. Za plovilo dolžine do 12 m si bo treba vzeti kar cel dan. A verjemite po nekaj letih vam ne bo žal, da ste opravljali to delo. Površina vašega plovila ob rednem in kakovostnem delu bo tudi po desetih in več letih enaka kot takrat, ko je bilo plovilo novo.
Zakaj je potrebno poliranje
Plovila, ki so izdelana iz stekloplastike, imajo zunanji sloj izdelan iz posebne snovi imenovane gelcoat. To je tanek zaščitni sloj, ki ščiti trup plovila pred zunanjimi dejavniki in trupu daje njegovo barvo. Ker je izpostavljen zunanjim dejavnikom, se sčasoma umaže, obrabi in s tem izgubi svojo zaščitno funkcijo. Zaradi tega ga je treba primerno vzdrževati in obnavljati. Naše plovilo bo najbolje zaščiteno, ko bo njegova površina čista, gladka in sijoča. Z rednim poliranjem odstranjujemo mikro poškodbe, ki so nastale na površini, mu vračamo sijaj in s pravimi polirnimi sredstvi vračamo njegove zaščitne lastnosti. Če poliranja ne izvajamo redno, bodo mikro poškodbe postale poškodbe, ki jih bomo le s težavo rešili. Trup plovila bo izgubil sijaj, površina bo porozna. Potrebno bo fino brušenje in nato še poliranje.
Zunanji dejavniki, ki škodijo površini plovila
- morska voda,
- sončna svetloba (predvsem UV),
- prašni delci,
- onesnažene padavine.

Kaj potrebujemo za poliranje
Za poliranje plovila potrebujemo primerno polirno pasto, stroj za poliranje, polirne pene in večje število krpic. Polirne paste se razlikujejo glede na snov, iz katere so izdelane in glede na granulacijo abrazivnih delcev. Izdelane so lahko na vodni osnovi ali na osnovi kerozina (zemeljskega olja) in naftalena. Po granulaciji se ločijo kot polirne paste za odstranjevanje globljih poškodb površine (P800), srednje grobe polirne paste (P1000) in fine polirne paste, ki jih uporabljamo za manj poškodovane površine (P1500 ali P2000) oziroma naknadno po odstranjevanju globljih poškodb z bolj grobimi polirnimi pastami.
Večina današnjih sredstev za poliranje vsebuje več komponent. Z njihovo uporabo istočasno odstranjujemo poškodbe površine, osvežimo gelcoat, zaščitimo pred UV-svetlobo in zagotovimo izjemen sijaj površine. Če je le možno, izberite takšno polirno pasto, s katero boste v enem koraku naredili vse.
Poliranje plovila lahko izvedemo ročno ali s polirnim strojčkom. Delo s strojčkom bo opravljeno bistveno bolj kakovostno in hitrejše. Za enostavno delo potrebujete strojček, na katerem lahko nastavljate obrate vrtenja polirne plošče. Poliramo običajno med 900 in 1500 obrati. Naprave, pri katerih števila obratov ne moremo nastavljati in se med delovanjem vrtijo z več obrati (tipično od 2500–3500), se vrtijo prehitro in kakovostno poliranje ni možno.
Priprava pred poliranjem
Kot vedno je dobra priprava polovica opravljenega dela. Zato si vzemite potreben čas in plovilo primerno pripravite na poliranje. Prihranili boste veliko časa in rezultat poliranja bo navdušujoč.

Prvo in najpomembnejše opravilo, ki ga moramo izvesti, je čiščenje delov plovila, ki jih nameravamo polirati. Odstraniti moramo grobo nesnago in predvsem sol. Oboje lahko enostavno naredimo z izpiranjem s sladko vodo. Potrebujemo mehko ščetko in veliko količino vode. Najbolje, če imamo pri roki tekočo vodo. Za čiščenje lahko uporabimo tudi katerega izmed biološko razgradljivih šamponov za plovila, ki bo pomagal s površine odstraniti tudi finejše nečistoče in maščobe. Če boste uporabili polirno pasto, ki tudi čisti, potem ne potrebujete dodatnega pranja plovila s šamponom.
Razsoljevanje je izjemno pomembno. Če bodo na površinah, ki jih nameravate polirati, ostali sledovi soli, si boste naredili dodatno delo. Sol namreč pokvari strukturo polirne paste, zaradi česar na mestu, kjer je bila sol, ostanejo temni madeži. Teh vam ne bo uspelo odstraniti s polirno pasto. Potrebno bo brušenje s finim brusnim papirjem (P1000–P2000) in nato še poliranje s polirno pasto.
Pred poliranjem je treba zaščititi dele, za katere ne želimo, da bi prišli v stik s polirnimi sredstvi. To so vsi plastični in gumijasti deli. Ti materiali hitro vpijejo tekočine iz polirne paste, ki povzročijo njihovo hitrejše propadanje. Drobni delci polirne paste se zadržijo na njihovi površini in jih je izjemno težko odstraniti. Problem je najbolje viden pri plastikah ali gumah temne barve.
Manj skrbi pa je potrebne pri drugih delih. Z modernimi polirnimi pastami lahko poleg gelcoata polirate tudi kovine in barvane dele plovila, ki jih ni treba zaščititi. Lahko jih polirate z isto pasto. Za poliranje kovinskih delov namenite druge krpe, kot so namenjene za poliranje gelcoata. Pri poliranju kovine se odstranjujejo drobni kovinski delci, ki jih lahko s krpico prenesemo na gelcoat, ki ga bo treba znova polirati.
Poliranje plovila
Ko smo plovilo dobro pripravili na poliranje, se lahko končno lotimo najtežjega dela. Če boste poliranje izvajali na improviziranem odru, bodite prepričani, da stoji trdno.

Preden odprete polirno pasto, jo dobro pretresite, da se komponente dobro premešajo. Na polirni strojček namestite polirno peno in nanjo nanesite manjšo količino paste. Nanašajte jo na sredino polirne pene. Centripetalna sila bo poskrbela, da se bo sama razporedila po celotni površini. Polirno peno položite na površino plovila, ki jo nameravate polirati in šele nato vključite vrtenje strojčka. Na ta način se boste izognili nepotrebnemu brizganju polirne paste po zraku.
Polirajte manjše površine. Polirna pasta mora biti med poliranjem mokra. Če jo nanesete na večjo površino, bodo komponente hitro izhlapele s površine in učinek poliranja bo slab. Polirajte s krožnimi gubi in se počasi premikajte po površini. Pomikajte se v različnih smereh, da bo poliranje čim bolj enakomerno. Če uporabljate polirno pasto, ki je izdelana na vodni osnovi, se bo ta med poliranjem posušila. Abrazivni deli paste se bodo spremenili v suh prah in bodo med poliranjem sami odpadli s površine. Naknadno brisanje površine z mehko krpo ne bo potrebno. Če ne uporabljate paste na vodni osnovi, bodo abrazivni delci paste ostali na površini plovila. Pustite nekaj minut, da se polirani del plovila popolnoma posuši, nato pa ostanek paste zbrišite z mehko krpo.
Ste natančni?
Ko boste končali s poliranjem površine in odstranili ostanke polirne paste, si podrobno oglejte površino plovila. Med poliranjem ste lahko določene dele premalo polirali, še niso čisti oziroma še nimajo želenega sijaja. Površino si vedno oglejte iz dveh nasprotnih strani. Če je površina z ene lepo sijoča, še ne pomeni, da je taka tudi z druge. Na mestih, kjer še ni želenega sijaja, ponovite poliranje.
Poliranje težko dostopnih delov
Ne jezite se, če s polirnim strojem ne boste dosegli vseh površin na plovilu. Niste edini. Z gotovostjo lahko trdimo, da še niso zgradili plovila, kjer bi bile vse površine dostopne s strojem. V roke bo treba vzeti krpico in se dela lotiti ročno. Krpica, na katero boste nanesli pasto, naj bo majhna. Če bo velika, bo sama vpila tekočine iz polirne paste, zato boste porabili več paste in ne boste mogli polirati težko dostopnih površin.
Po končanem delu
Ko zaključimo poliranje plovila, si lahko oddahnemo. Učinek našega dela lahko dolgoročno povečamo s ponovnim nanosom polirne paste po 30 dneh. S tem povečamo zaščitni sloj in zagotovimo dolgotrajnejši učinek našega dela. Za dodatno zaščito lahko takoj po poliranju nanesemo tudi različne voske.
Vse uporabljene polirne pene in krpice prepojene s polirno pasto odložite na primerno mesto med odpadki. Polirne paste so povečini zdravju škodljive.

Pred plovbo je treba posebno pozornost nameniti motorju, osnovnemu pogonskemu sredstvu. Ker si želimo, da bi motor med plovbo normalno deloval, je treba pred izplutjem motor preventivno pregledati in ga pripraviti na plovbo.
1. Pregled nivoja motornega olja
Pred vsakim izplutjem in še posebej pred občasnimi ali daljšimi plovbami moramo obvezno kontrolirati in po potrebi doliti v motor motorno olje. Poraba motornega olja je namreč pri motorjih za plovila večja, kot pri motorjih za avtomobile. Na plovilu je zato smiselno imeti posodo z manjšo zalogo motornega olja za dolivanje. V primeru, da se nivo motornega olja občutno zmanjšuje, je treba ugotoviti vzrok za nadpovprečno porabo motornega olja in ga čim prej odpraviti.
2. Pregled nivoja hidravlične tekočine
Pri motorjih s premikajočo se peto z vijakom (Z motorji, zunajkrmni motorji …) moramo preveriti nivo hidravlične tekočine, ki služi za uravnavanje naklona pete z vijakom.
3. Pregled nivoja olja v servo-krmilnem sistemu
Olje v servo-krmilnem sistemu omogoča delovanje servo-krmilnega sistema, s katerim je opremljena večina plovil na rekreacijski pogon. Na takih plovilih je treba pregledati nivo olja v servo-krmilnem sistemu.
4. Prezračevanje motorja
Pri čolnih z vgradnimi motorji sodi med obvezna opravila prezračevanje motornega prostora, kar je zelo pomembno predvsem za plovila z bencinskimi motorji. Prezračevanje je večinoma izvedeno prisilno z električnim ventilatorjem, ki ga moramo vklopiti vsaj dve do tri minute pred zagonom motorja in ga pustiti vklopljenega tudi med plovbo, še posebej če je ta počasnejša. Bencinski hlapi, ki se nabirajo v motornem prostoru in imamo z njimi opraviti predvsem pri motorjih z uplinjačem, so namreč eksplozivni. Brez prezračevanja vgradnih bencinskih motorjev tvegamo požara ali eksplozije.
5. Pregled raznih priključkov na motorju
Občasno je dobro pregledati tudi različne priključke na motorju, med katere sodijo tudi gumijasta cev za dovod goriva ter cevi za dovod in odvod morske vode pri odprtem sistemu hlajenje oziroma dovod in odvod hladilne tekočine pri zaprtem sistemu hlajenja.
6. Pregled kaluže
Redno je treba preverjati kalužo in s tem sproti detektirati morebitno puščanje raznih tekočin na plovilu, tudi iz motorja (hladilna morska voda, hladilna tekočina, olja, gorivo).
7. Vizualni pregled filtra za morsko vodo
Redno pregledovanje filtra za morsko vodo je pomembno za preprečevanje prehoda nečistoč (npr. morska trava) v hladilni sistem. Če plujete pretežno na nižjih globinah, še posebno tam kjer je morsko dno obraščeno z morsko travo, je smiselno pogostejše čiščenje filtra za morsko vodo.
8. Vizualni pregled filtra goriva oziroma sistema za filtracijo goriva
Ob normalnih pogojih, ko s kontaminacijo goriva nimamo težav, se filter za gorivo menjuje zgolj preventivno ob rednih servisih motorja. V primeru težav z gorivom pa se nam navadno najprej začne mašiti filter goriva, če vzroka ne odpravite pa lahko zaradi kontaminiranega goriva ostanete celo brez pogona. Pregledovanje filtra goriva je torej predvsem preventivne narave.
9. Pregled zobatega jermena
Občasno je dobro pregledati napetost zobatega jermena in ga po potrebi ustrezno zategniti, saj se sicer prekomerno obrablja.
10. Pregled količine goriva in načrtovanje njegove nabave
Pred izplutjem je treba preveriti količino goriva in narediti dober načrt plovbe ter oceniti predvideno porabo goriva. Načrtovanje nabave goriva je eno pomembnejših opravil, saj lahko brez premišljenega načrtovanja ostanete brez goriva.
11. Pregled napetosti v akumulatorjih
Za zagon velike večine motorjev na plovilih je potrebna električna energija iz akumulatorjev. Zato morate redno spremljati napetost v akumulatorjih in poskrbeti za njihovo pravočasno polnjenje med plovbo z motorjem oziroma na obali.
Po zagonu motorja je treba motor pustiti v prostem teku delovati nekaj minut, da se ogreje na delovno temperaturo. Medtem preverite kroženje hladilne morske vode in spremljate indikatorje, ki prikazujejo temperaturo v motorju, tlak motornega olja, napetost akumulatorjev, itd… Na koncu preventivno preverite še prisotnost morebitnih svežih tekočin v kaluži.
Besedilo: spinaker.si

Varnostni klic (angl. Safety Call) se na radijskih postajah VHF uporablja za oddajanje sporočil, ki so neposredno povezana z varnostjo na morju. Če npr. preslišite sporočilo o tovoru, ki je padel s krova tovorne ladje (hlodovina, kontejnerji ipd.), ga lahko ne opazite in v najslabšem primeru potopite svoje plovilo.
Predstavljajte si, da se točno na vaši začrtani plovni poti v morju nahaja hlod, ki je padel iz tovorne ladje in plava na vodni površini. Ali bi ga pravočasno opazili, če vas nanj ne bi nihče opozoril? Dejstvo je, da smo ob ugodnih vremenskih razmerah in redkem prometu manj pozorni na vodno površino pred nami, zato je takrat največja verjetnost, da takšne nenadejane slabo vidne delno potopljene ovire ne bi pravočasno opazili.
Kako sem lahko obveščen o oviri na morju?
| Pomembno |
| Med plovbo imejte vedno vključeno radijsko postajo VHF! |
O oviri smo lahko obveščeni le, če je oviro že nekdo opazil in je sprožil vse potrebne postopke za obveščanje ostalih plovil. Na tem mestu predpostavljajmo, da je ovira bila opažena in je informacija o oviri bila ustrezno posredovana. V tem primeru smo lahko na plovilu o oviri na morju obveščeni na dva načina:
- z varnostnim klicem preko radijske postaje VHF ali
- s pomorskim varnostnim obvestilom preko različnih poti.
V vsakem primeru se vsakršno tovrstno obveščanje najprej začne z varnostnim klicem preko radijske postaje VHF, medtem ko je razpošiljanje pomorskih varnostnih obvestil vezano na urnik razpošiljanja in smo zato lahko s pomorskim varnostnim obvestilom obveščeni prepozno.
Da najhitreje pridemo do informacije o oviri na morju zadošča zgolj vključena radijska postaja VHF (če vaša radijska postaja VHF nima vpisane enolične MMSI-številke, morate obvezno poslušati VHF-kanal 16). Ko boste prejeli varnosti klic, bo vaša postaja začela zvoniti in kmalu zatem boste slišali še govorno sporočilo s podrobnostmi o oviri na morju.
Primer varnostnega klica
Primer varnostnega klica, ki ga je obalna postaja Split Radio občasno ponavljala v angleščini in hrvaščini, dokler ni bila ovira na morju umaknjena.
Kako lahko obvestim ostala plovila, če prvi opazim oviro na morju?
Da bi se tudi druga plovila zagotovo izognila oviri na morju, ki smo jo slučajno opazili, moramo seveda informacijo o oviri ustrezno posredovati naprej.
To storimo z varnostnim klicem preko radijske postaje VHF.
Besedilo: spinaker.si

