Novice
Novice
Zadnje iz eTrgovine
Litijeve (LiFePO4) baterije so posebej primerne za uporabo na plovilih, kot servisne baterije. Imajo izjemno kapaciteto, majhno težo in izjemno dolgo življenjsko dobo, ki je tudi do desetkrat daljša od klasičnih trakcijskih, gel ali AGM akumulatorjev. Zaradi napredne tehnologije in številnih komponent, ki ščitijo baterijo pred poškodbami, je garancija, ki jo nudijo proizvajalci, bistveno daljša od klasičnih svinčenih baterij. Kvalitetnejše litijeve baterije imajo tudi do 3-letno garancijo.
Nova tehnologija prizmatičnih celic poleg izjemne gostote električne energije zagotavlja tudi izjemno življenjsko dobo. BlueCell 150 Ah baterija omogoča kar 3000 praznjenj baterije več kot 80 %, kar je kar 1000 ciklov več. Seveda omogoča tudi praznjenje do 100 % nazivne kapacitete brez bojazni, da se bo baterija zaradi tega uničila, kot bi se to zgodilo pri svinčeni bateriji. Njihova življenjska doba je več kot 10 let oziroma več kot 6000 ciklov praznjenj preko 50 %.
Za kaj so litijeve baterije prihodnost v navtiki
Litijeve baterije prinašajo največjo prednost kot porabniške oziroma servisne baterije. Njihove največje prednosti so:
- dvakrat večja uporabna kapaciteta
- za polovico manjša teža
- trikrat daljša garancijska doba
- do desetkrat daljša življenjska doba
- samodejni nadzor polnjenja in praznjenja baterije
- zaščita pred kratkim stikom
- možnost priklopa solarnih celic
- možnost vzporedne ali zaporedne vezave več baterij (večja napetost ali kapaciteta sistema)
- zelo nizko praznjenje v času mirovanja
- stabilna napetost baterije vse do 95 % izpraznjenosti
- ni vzdrževanja
Tehnični podatki BlueCell 120Ah 12V:
- Nazivna napetost: 12,8 v
- Nazivna kapaciteta: 150 Ah (pri 0,2C)
- Uporabna kapaciteta: 150 Ah (pri 0,2C)
- Uporabna energija: 1920 Wh
- Samodejno praznjenje: <3,5% mesečno
- Življenjska doba: > 3000 pri praznjenju preko 80%
- Življenjska doba: > 6000 pri praznjenju preko 50%
- Tok polnjenja: 150 A
- Tok praznjenja: 150 A
- Tok praznjenja (do 3 s): 200 A
- Izklop nizka napetost: 10 V
- Temperaturno območje praznjenja: od -10°C do +75°C
- Temperaturno območje polnjenja: od -0°C do +65°C
- Vodoodpornost: IP55
- Teža: 17,2 kg
- Dimenzije (DxŠxV): 485x172x240 mm
Garancija na baterije BlueCell je 3 leta!
BlueCell 150Ah 12V - Navtična Litijeva baterijaSpuščanje plovil v vodo preko drče (angleško slip) je eden izmed najpogostejših in najcenejših načinov spuščanja plovila. Če se na spuščanje primerno pripravimo in postopek izvedemo pravilno, bo spuščanje enostavno. V nasprotnem primeru pa se lahko naš dopust začne izjemno stresno. Preden boste plovilo splovili, planirajte primeren čas splovitve. Poskrbite, da so se ležaji koles in zavorni koluti na prikolici ohladili. Če ste na drčo prispeli po dolgi poti in so ležaji in zavore vroči, potem se bodo zaradi nenadne ohladitve hitreje uničili. Zaradi prehitre ohladitve lahko zavore zablokirajo.
Postopek splovitve plovila
1. Poiščite primerno drčo
Na jadranski obali so številne drče, kjer je plovilo možno spustiti v vodo. Niso pa vse enako primerne. Poiščimo si takšno, kjer bo spuščanje enostavno in brez zapletov. Pri drčah je pomembno:
- enostaven dostop z vozilom in prikolico;
- primerna klančina, ki ni prestrma ali preveč položna. V vodo zapeljimo le prikolico. Avto naj ostane na suhem;
- primerna dolžina drče. Nekatere drče se prehitro končajo in prikolice ne moremo zapeljati dovolj v vodo, da bi bila splovitev plovila enostavna;
- ni poraščena z algami ali pa ima dovolj grobo površino, da zagotavlja dober oprijem vozilu.
2. Pripravite plovilo in vozilo
Preden boste z vozilom pripeljali plovilo na drčo, se dobro pripravite. Odstranite ponjavo s plovila, z njega odstranite vso nepotrebno opremo, da zmanjšate težo plovila. Odvežite vse vrvi, s katerimi je plovilo privezano na prikolico, razen jeklenice namenjene spuščanju plovila.
3. Drenaža in bokobrani
Preverite, ali je zamašek za drenažo plovila nameščen in tesni. Namestite bokobrane in privezne vrvi. Eno na krmo in eno na premec plovila.
4. Preverite dvakrat
Opravite zadnji pregled plovila in preverite še enkrat, ali je vse pripravljeno za splovitev. Preverite drčo in poiščite primerno začasno privezno mesto za plovilo.
5. Elektrika, motor gliserja
Odklopite električno povezavo med vozilom in prikolico in jo namestite primerno visoko, da ne bo po nepotrebnem prišla v stik z vodo. Dvignite pogon motorja v najvišjo lego in preprečite, da bi med splovitvijo udaril v morsko dno.
6. Spust po drči
Zapeljite plovilo vzvratno po drči. Zapeljite toliko vzvratno, da bo krmni del plovila v vodi. Ni treba, da je plovilo v celoti v vodi in da zgubi stik s prikolico. Dovolj je, da nam plovnost krmnega dela zagotovi lažje spuščanje plovila.
7. Ročna zavora in zagozde
Aktivirajte ročno zavoro vozila. Če je drča poraščena z morskimi algami in spolzka, pod kolesa vašega vozila položite varnostno zagozdo (leseno desko, kamen …), da se vozilo med splovitvijo ne bi premaknilo nazaj in zdrsnilo po drči.
8. Splovitev
Odpnite varnosti zatič na jeklenici navijalnega mehanizma na prikolici in začnite počasi spuščati plovilo v vodo. Pomagajte si s potiskanjem plovila nazaj v vodo. Ko bo plovilo doseglo svojo plovnost, odpnemo jeklenico s plovila in plovilo s pomočjo priveznih vrvi privežemo na primerno mesto.
9. Odpeljite avto
Z avtom zapeljemo z drče in sprostimo prostor drugim.
10. Spiranje s sladko vodo
S sladko vodo dobro izperemo vse dele prikolice, ki so prišli v stik s slano vodo.
Pomembno
- Ne pozabite na svojo varnost in varnost vaše družine. Med splovitvijo plovila naj na plovilu ne bo nikogar.
- Vsako leto, preden krenete na dopust s prikolico, preverite ležaje koles. Zaradi spuščanja v slano vodo je njihova življenjska doba krajša!
Še nekaj video nasvetov, kako NE sploviti plovilo:
Manevri v pristanišču zahtevajo znanja in izkušnje. Če jih izvedemo pravilno, so enostavni in varni. Nekateri manevri so težji, nekateri so lažji.
Manevri izplutja v vetru predstavljajo dodaten izziv. V določenih primerih se jim lahko izognemo, v določenih pa smo prisiljeni izpluti tudi z najbolj zahtevnih privezov.
Kadar smo s plovilom privezani bočno in piha veter, ki plovilo potiska proti obali, je treba poznati postopek, s katerim lahko elegantno in varno izplujemo. V članku Izplutje z bočnega priveza v vetru smo opisali postopek izplutja z bočnega priveza s krmo. Postopek je zaradi oblike plovila lažji kot postopek izplutja s premcem, ki ga bomo opisali v tokratnem članku.
Pri izvajanju manevrov pristajanja in izplutja se moramo zavedati, da so sile, s katerimi se bomo srečali, velike. Manevrov ne smemo izvajati s pomočjo ročnega odrivanja ali vlečenja plovila. Sile so enostavno prevelike, učinek našega dela bo ničen, možnost poškodbe pa bo velika. Zato moramo manever izvesti s pomočjo motorja in opreme, ki jo imamo na voljo na plovilu. Tudi bočni premčni ali krmni propelerji (bow – stern truster) nam v močnih vetrovih ne bodo pomagali. Nanje se ne smemo zanašati. Uporabimo jih lahko le kot dodatno pomoč pri izvajanju manevra.
Je ta postopek izplutja vedno primeren
Ne. Postopek izplutja, ki ga bomo opisali, ni vedno primeren za izplutje. Kadar piha premočan veter ali močan morski tok potiska plovilo na obalo, potem tudi pravilno izpeljan manever ne bo zagotovil varnega izplutja. Plovilo lahko poškodujemo. V tem premeru raje počakajmo na privezu, da se razmere umirijo. Če imamo informacijo, da bo v času izplutja pihal močan bočni veter in bo plovilo potiskal v obalo, potem se v času privezovanja raje privežimo na drugi bok, da bomo lahko v močnem bočnem vetru izpluli na krmo. Izplutje na krmo je lažje zaradi oblike plovila. Ker so v zadnjem času krme tudi na jadrnicah izjemno široke in so že skoraj podobne motornim plovilom, je izplutje na krmo težje.
Manevriranje brez stresa
Manevriranje s plovilom moramo izvajati brez stresa. Najprej moramo poznati način izvedbe manevra, nekajkrat ga moramo izvesti v lažjih razmerah brez vetra, nato pa se jih lahko lotimo v zahtevnejših razmerah. Na manevre moramo pripraviti tudi posadko. Vsak član posadke, ki bo sodeloval v manevru, mora poznati svojo nalogo in kdaj jo bo moral izvesti. Člani posadke, ki v manevru ne bodo sodelovali, naj zavzamejo mesta na plovilu, kjer ne bodo ovirali izvajanja manevra. Če bomo posadko dobro pripravili, potem sem prepričan, da med manevrom ne bo nobene potrebe po kričanju, nepotrebnem stresu in nepotrebnih napakah. Zavedati se moramo dejstva, da ko smo enkrat v fazi kričanja nad posadko, je že prepozno. Napotke moramo predhodno natančno razložiti posadki in to na način, da jih bo razumela. Naša naloga krmarjev, skiperjev, kapitanov, je, da našim, manj izkušenim članom posadke pojasnimo postopke na razumljiv način.
Priprava na izplutje
Dobra priprava je 80 odstotkov dobro izvedenega postopka. Preden začnemo postopek, moramo preveriti, kaj se dogaja v naši okolici. Preverimo, iz katere smeri piha veter, kam potiska plovilo ali smo v območju, kjer je močan morski tok. Razmislimo, kako bo okolica delovala na naše plovilo, kam ga bosta potiskala veter in tok. Ali nam bosta pri manevru pomagala ali nam ga bosta oteževala.
Priprava posadke in plovila
Postopek manevra razložimo celotni posadki. Posameznim članom razložimo njihove naloge in časovnico, da bodo natančno vedeli, kdaj morajo izvesti svojo nalogo.
Namestitev diagonalne vrvi (špringa) - (slika 2)
Za izvedbo manevra bomo potrebovali diagonalno vrv. Če imamo plovilo privezano zgolj z dvema vrvema, eno na premcu in eno na krmi, potem potrebujemo dodatno vrv, ki jo bomo privezali diagonalno. Privezali jo bomo na bitev na obali (proti krmi plovila) ter z njo povezali sredinsko bitev plovila. Ko se ukvarjamo z vrvmi, preverimo tudi druge vrvi, s katerimi je plovilo privezano na obalo. Preveriti moramo, ali so vse vrvi proste in se med manevrom izplutja ne bodo zapletle, da so vse privezane zgolj na plovilo, na obali pa so napeljane okoli bitev oziroma skozi priveznike.
Namestitev dodatnih bokobranov - (slika 2)
Na bok krme na strani obale ali pomola namestimo dodatne bokobrane. Izkoristimo lahko tudi okrogel bokobran, ki običajno služi za zaščito krme pri pristajanju na krmo. Predvsem je pomembno, da dobro zaščitimo krmni del boka plovila vse do konca plovila.
Izplutje s priveza na levi bok - (slika 3)
Najprej prižgemo motor plovila. Pametno ga je prižgati vsaj minuto ali dve pred izvajanjem manevra. Motor se bo toliko segrel, da bodo obrati padli na število obratov v prostem teku.
- Krmilno kolo obrnemo skrajno v desno.
- Ročico plina premaknemo v NAPREJ in pustimo motor delovati z minimalnimi obrati.
- Odvežemo premčno diagonalno vrv (če smo jo uporabili), premčno privezno vrv in krmno privezno vrv (nikakor ne krmne diagonalne vrvi). Vrvi odvezujemo v napisanem vrstnem redu. Če imamo večjo posadko, potem lahko oseba, ki je na premčni privezni vrvi, vrv zadržuje v roki med manevrom in jo počasi popušča, ko se bo premec oddaljeval od obale. Pobere jo šele, ko vemo, da bomo manever lahko izvedli.
- Takoj, ko sprostimo premčno privezno vrv, se bo premec plovila začel oddaljevati od obale, krma pa se bo začela približevati. Ker smo krmni bočni del zaščitili z dodatnimi bokobrani, ni bojazni, da bi poškodovali plovilo. - (slika 4)
- Ko se premec dovolj oddalji od obale in nakaže smer, v kateri bomo lahko izpluli, za trenutek prestavimo ročico plina v nevtralni položaj. V tem trenutku se bo krmna diagonalna vrv nekoliko sprostila. Odvežemo jo in poberemo. - (slika 5)
- Krmilo obrnemo v nevtralni položaj. Ročico plina prestavimo v plovbo NAPREJ in izplujemo s priveza. S pogledom preko leve rame preverimo, ali se krma plovila varno oddaljuje od obale. Krmila ne obračajte v desno. Plovilo se bo v tem primeru zasukalo okrog središča gravitacije. Krma plovila se bo zato približala obali in obstaja nevarnost da trčimo. - (slika 6)
Previdnost pri motornih plovilih z dvema motorjema
Enak postopek izplutja lahko izvedemo z motornim plovilom. Posebno pozornost moramo nameniti pogonom, kadar imamo plovilo z dvema vgrajenima motorjema, dvema zunajkrmnima motorjema ali dvema površinskima pogonoma. Za te vrste plovil ta način izplutja odsvetujemo. Ko se bo premec plovila oddaljeval od obale, se bo levi pogon približeval obali. Obstaja nevarnost, da se preveč približa pomolu. Prepričati se moramo, da imamo dovolj prostora in s pogonom v nobenem primeru ne bomo trčili v pomol. Če ima pomol podvodno stopnico, potem tega manevra ne izvajajmo. Izplujmo s krmo, če nam prostor to dopušča ali pa počakajmo, da se veter umiri in izplujmo šele, ko bo varno.
Tipičen primer izplutja iz bočnega priveza s premcem naprej ali krmo nazaj
Videoposnetek izplutja
Postopek izplutja iz bočnega priveza s krmo nazaj je opisan na tej povezavi.
Hrvaška je z letošnjim letom sprejela nov pravilnik o plovilih, ki prinaša številne spremembe in novosti. Namen novega pravilnika je uvesti več reda v pomorski promet, povečati varnost na morju, preprečiti onesnaževanje morja ter olajšati vpis plovil v registre.
Z novim pravilnikom se spreminja tudi definicija pojmov. Brodica je bila do sedaj plovilo, katere dolžina je bila med 7 in 12 m. Plovila daljša od 12 m so bile jahte. Meja se je dvignila in sedaj plujete z jahto le, če je ta daljša od 15 m.
Vse spremembe hrvaške zakonodaje v zvezi z registracijo plovil in rednimi tehničnimi pregledi se odražajo na plovila registrirana na Hrvaškem. Za ostala plovila, ki so registrirana v drugih državah, plujejo pod pogoji, ki veljajo za državo v kateri so registrirana. Zanje veljajo le določila o plovbi na Hrvaškem, ki velja za vsa polovila ne glede na zastavo. To so na primer predpisi o onesnaževanju morja, plovbi z vodnimi skuterji, kdo lahko upravlja s plovilom, zavarovanja in podobne določbe.
Definicije plovil
Brodica je plovilo namenjeno za plovbo po morju, na kateri lahko pluje največ 12 oseb, njena dolžina trupa pa znaša med 2,5 in 15 m ali pa ima skupno moč motorjev večjo od 5 kW. Brodica je tudi vodni skuter ne glede na svojo dolžino trupa.
Jahta je plovni objekt za šport in rekreacijo ne glede na to, ali se uporablja za osebne ali gospodarske namene in ima dolžino trupa daljšo od 15 m in je namenjena za dolgotrajnejše bivanje na morju.
Čamac je plovilo namenjeno plovbi po notranjih vodah, katerega dolžina trupa meri med 2,5 in 20 m.
Redni pregledi plovil
Z novim pravilnikom je največ prahu dvignila ukinitev trajne registracije plovila. A spremembe niso le za že registrirana plovila, temveč tudi za nova. Od sedaj ni več treba izvajati osnovnega pregleda plovila pri prvem vpisu v register. Potrebno je zgolj dostaviti potrebne dokumente, na plovilu pa se izvede pregled opreme. Za druga plovila velja, da je treba plovila za osebne potrebe tehnično pregledati vsakih 5 let. To velja za plovila, ki so daljša od 7 m in imajo vgrajen motor z močjo več kot 15 kW, so opremljene s sanitarijami, kuhinjo s plinskimi gorilniki, vgrajenim motorjem ali vgrajenim rezervoarjem za bencin. Plovila, ki se uporabljajo za gospodarske namene, bodo morala tehnične preglede opravljati vsaki dve leti.
Plovila, katerih dolžina je med 2,5 in 7 m in moč motorja ne presega 15 kW, bodo po novem opravljala tehnični pregled na 10 let.
Datumi, do katerih se je treba prijaviti na tehnični pregled
Plovila, katerih starost je manjša od 5 let, se morajo prijaviti na tehnični pregled do 21. decembra 2025. Plovila stara med 5 in 10 let se morajo prijaviti do 31. decembra 2023, plovila starejša od 10 let pa do konca leta 2021. Redni pregledi plovil se bodo izvajali v morju. Pregledi na kopnem se bodo odredili le za tista plovila, za katera bo pri pregledu v morju ugotovljeno slabo stanje trupa.
Cene pregledov ostajajo enake
Cena osnovnega pregleda plovila dolžine do 7 m in z motorjem do 15 kW znaša zgolj 100 HRK (15 EUR). Za plovila daljša od 7 m oziroma z vgrajenim motorjem močnejšim od 15 kW pa 300 HRK (40 EUR).
Obdobje izvajanja pregledov
Tehnične preglede plovila je možno opraviti največ tri mesece pred iztekom in največ tri mesece po izteku veljavnosti. Če boste trimesečni rok zamudili, bo treba izvesti izredni tehnični pregled plovila.
Kdo lahko upravlja plovila
Če je plovilo v fizični lasti, mora biti med plovbo na krovu:
- lastnik plovila ali
- ožji družinski člani ali
- tretja oseba, ki ima overjeno pooblastilo.
Če je plovilo v lasti podjetja, mora biti med plovbo na krovu:
- zaposleni v podjetju ali
- tretja oseba, ki ima overjeno pooblastilo.
Na pooblastilu mora biti zapisano:
- ime in priimek odgovorne osebe podjetja, ki daje pooblastilo,
- časovno obdobje, za katero daje pooblastilo,
- ime in priimek osebe, ki je odgovorna za upravljanje plovila,
- vse osebe, ki bodo v času pooblastila na krovu plovila.
V času plovbe plovila, za katerega je izdano pooblastilo, mora biti pooblastilo ves čas na plovilu. Pooblastilo je potrebno overiti pri notarju na Hrvaškem!
Nove omejitve
Na plovilu dolžine 2,5 m ali manj se lahko istočasno prevažata le 2 osebi.
Plovila do 15 m (brodice) izdelane iz gumiranega platna s trdim dnom (RIB gumenjaki) in vsa plovila brez krova, ki lahko plujejo s hitrostjo več kot 20 vozlov, morajo biti opremljena z varnostno zapestnico za izklop pogonskega stroja. Zapestnica mora biti ves čas plovbe pritrjena na upravljavca plovila.
Vse osebe, ki plujejo na plovilih brodica (do 15 m), katerih hitrost presega 20 vozlov, morajo imeti ves čas plovbe na sebi varnostne jopiče, razen kadar se zadržujejo v zaprtih prostorih.
Področja plovbe
Področje plovbe 1 – zajema mednarodno plovbo po vseh morjih in vodah, ki so dostopne z morja.
Področje plovbe 2 – zajema mednarodno plovbo po vseh morjih in vodah, ki so dostopne z morja z omejitvijo največ 20 nmi od najbližje obale kopnega ali otoka.
Področje plovbe 3 – zajema mednarodno plovbo po vseh morjih in vodah, ki so dostopne z morja z omejitvijo največ 12 nmi od najbližje obale kopnega ali otoka. V področju 3 obstajajo naslednje omejitve:
- 3a – do največ 6 nmi od obale kopnega ali otoka
- 3b – do največ 3 nmi od obale kopnega ali otoka
- 3c – do največ 1 nmi od obale kopnega ali otoka
Področje plovbe 4 – področje zajema plovbo v lukah, zalivih, ustjih rek in po rekah, do koder so plovne z morske strani.
Osebna plovila na jet pogon (vodni skuterji) lahko plujejo zgolj v področju 3c.
Pomorska nesreča
Če ste udeleženi v pomorski nesreči ali ste opazili pomorsko nesrečo, morate nesrečo nemudoma prijaviti luški kapitaniji ali izpostavi. Če ste udeleženi v pomorski nezgodi ali ste jo opazili, morate nezgodo prijaviti luški kapitaniji ali izpostavi v največ 12 urah od nezgode oziroma od trenutka, ko ste izvedeli za nezgodo.
Zavarovanje
Tako vsa plovila registrirana v RH kot tudi tuja plovila, ki imajo moč pogonskega motorja večjo od 15 kW in plujejo po hrvaških notranjih morskih vodah, teritorialnem morju in notranjih vodah RH, morajo imeti veljavno zavarovanje v skladu s predpisi.
Protipožarna zaščita
Inteligentna zaščititi pred požarom na plovilu |
Preventivo se lahko pred požarom zaščitite z avtomatskimi gasilnimi aparati, ki se bodo aktivirali, ko bodo prišli v stik z ognjem. S tem boste zavarovali svoje življenje, življenje vaše družine, posadke in svoje plovilo. Izjemno učinkovit in biološko razgradljiv gasilni aparat je PYRoff. |
Gasilni aparat PYRoff lahko naročite na tej povezavi: Naroči PYRoff! |
Plovila za rekreacijo morajo biti opremljena s sredstvi za gašenje požara, ki so primerna glede na riziko požara. Prostori za bencinske motorje morajo biti zaščiteni s sredstvom za gašenje, ki ne zahteva odpiranja tega prostora za aktiviranje sredstva v primeru požara.
Prenosne naprave za gašenje požara morajo biti nameščene na lahko dostopnih mestih. Ena naprava mora biti lahko dostopna z glavnega mesta za upravljanje rekreacijskega plovila.
Namestitev gasilnikov
Plovila, katerih dolžina je manjša od 10 m, morajo imeti gasilnik nameščen na razdalji manjši od 1 m od glavnega upravljavskega mesta oziroma kokpita.
Plovila, katerih dolžina je med 10 in 15 m, morajo imeti gasilnik nameščen na razdalji manjši od 2,5 m od glavnega upravljavskega mesta oziroma kokpita.
En gasilnik mora biti na razdalji manjši od 2 m od kuhalnikov na plovilu. Gasilnik lahko nadomestimo z gasilno odejo.
En gasilnik lahko zadovolji več zgoraj navedenih zahtev.
Preprečevanje onesnaževanja morja
Plovilo mora biti narejeno na način, da je onemogočeno izpuščanje škodljivih snovi v morje (olje, gorivo in drugo).
Vse sanitarije na plovilu morajo biti priključene na rezervoar fekalnih voda ali na sistem za prečiščevanje. Plovila za rekreacijo morajo imeti standardni priključek, ki omogoča izčrpavanje fekalnih vod iz plovila. Na ceveh fekalnih vod, ki se zaključujejo v oplati plovila, morajo biti vgrajeni ventili, ki omogočajo zavarovanje zaprtega položaja ventila.
Plovila grajena po 1. januarju 2006 morajo zadovoljevati standardu Mala plovila – sistem za zadrževanje sanitarnih vod. Plovila grajena pred 1. januarjem 2006, ki imajo toaleto, morajo namestiti zbiralnik fekalnih vod, ter priključkom ali drugo možnostjo za izčrpavanje fekalnih vod na kopnem najkasneje do 31. decembra 2021.
Vodni skuterji
Z vodnim skuterjem in drugimi plovili za osebno uporabo na jet pogon lahko plujete le v področju 3c, kar pomeni največ 1 nmi od obale kopnega ali otoka. Med plovbo je obvezna uporaba zaščitne čelade, varnostnega jopiča in varnostne zapestnice za izklop motorja v sili. Vsi vodni skuterji, ki se uporabljajo v gospodarske namene (izposoja), morajo imeti možnost daljinskega izklopa motorja z obale.
Detektorji ogljikovega monoksida
Vsa plovila, ki se uporabljajo za gospodarske namene in imajo podpalubne prostore za bivanje ali namestitev potnikov, morajo imeti vgrajene sisteme za detekcijo ogljikovega monoksida. Ti sistemi morajo biti nameščeni tudi na vseh plovilih za gospodarski namen, ki imajo v podpalubju vgrajene bencinske motorje (glavne ali pomožne), in na plovilih, ki imajo kuhinjo opremljeno s plinsko inštalacijo. Detektorji morajo biti nameščeni v vseh kabinah namenjenih spanju, kuhinjah s pomivalnim koritom in v zaprtih sanitarnih prostorih.
Smučanje na vodi
Po starem pravilniku sta morali biti na krovu plovila najmanj dve osebi. Ena, ki je upravljala plovilo, in druga, ki je spremljala smučarja za plovilom. Z novim pravilnikom je dovolj, da je na plovilu ena oseba, ki upravlja plovilo, plovilo pa mora biti opremljeno z vzvratnim ogledalom (to je bilo dovolj tudi pred uvedbo pravilnika, ki je veljal do letos).
V kolikor menite, da je članek koristen, se naročite na eNavtiko in redno boste prejemali vse novice v zvezi s plovbo na Jadranu.
Brezplačna prijava na e-časopis eNavtika
V kolikor imate dodatna vprašanja ali nejasnosti v zvezi z novim pravilnikom, nam lahko pišete na naš elektronski naslov:
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
Privez plovila na bok je pogosto treba uporabiti v manj turističnih lukah, kjer ni na voljo muringov ali pri natakanju goriva na bencinskih črpalkah. Izplutje iz priveza običajno ne podstavlja težav, dokler ne piha veter. Ko zapiha veter, pa lahko izplutje predstavlja velik problem. Največji izziv je, kadar veter piha bočno in plovilo potiska proti obali. Izplutje moramo izvesti na prebrisan način.
Postopek izplutja z bočnega priveza v vetru
Izplutje z bočnega priveza lahko izvedemo s premcem naprej ali pa s krmo. Tokrat se bomo posvetili izplutju s krmo. Postopek izplutja je primeren tudi, kadar moramo z bočnega priveza izpluti na omejenem prostoru, ko je pred nami in za nami prav privezano drugo plovilo ali kakšna druga ovira. Tokrat bomo opisali primer izplutja s plovilom, ki je privezano na levi bok in ga veter potiska proti obali.
Priprava plovila in posadke za izplutje
Za izplutje moramo pripraviti plovilo in posadko. Če imamo plovilo privezano le z dvema vrvema, ena na krmi in ena na premcu, potem potrebujemo dodatno vrv na premcu.
1. Namestitev diagonalne vrvi (špringa)
Privezati moramo dodatno diagonalno vrv (špring), vrv, ki bo premcu plovila preprečila, da bi se premikal naprej. En konec vrvi privežemo na bitev na premcu plovila. Drugi konec vrvi potegnemo okrog privezne bitve na obali, ki mora biti proti krmi plovila. Nato vrv vrnemo na premec plovila in ga privežemo na bitev na premcu (slika 2: rdeča dodatna vrv).
2. Namestitev dodatnih bokobranov
Na bok na premcu plovila namestimo dodatne bokobrane. Premec se bo med manevrom izplutja približal obali, zato ga je treba dodatno zaščititi. Najbolj primeren je velik okrogel bokobran in vsaj še eden ali dva običajna bokobrana, ki jih vzamemo z drugega boka plovila (slika 2).
3. Priprava posadke na manever
Vse člane posadke je treba poučiti o manevru, ki ga nameravamo izvesti. Vsak član mora vedeti, kaj je njegova naloga ter kako in kdaj jo mora izvesti. Posadko poučimo o celotnem poteku manevra, da ga bodo razumeli. Za izplutje je najbolje, da poleg krmarja angažiramo še dve osebi. Prva bo na premcu skrbela za prednje privezne vrvi in po potrebi premeščala bokobrane, druga pa na krmi za krmno privezno vrv. Postopek je možno izvesti tudi z dvema osebama, pri čemer lahko krmar poskrbi še za krmno privezno vrv.
4. Priprava motorja in krmila
Prižgemo motor plovila. Če smo privezani na levi bok, krmilo zasučemo skrajno levo.
5. Izplutje
Odvežemo privezno vrv na krmi plovila. Član posadke, ki je zadolžen za krmno vrv, prosti konec preko bitve drži v roki. Odvežemo privezno vrv na premcu (ne diagonalne vrvi – špringa). Motor prestavimo iz nevtralnega položaja v naprej (slika 3). Krma plovila se bo počasi začela odmikati od obale, premec se ji po primaknil in naslonil na zaščitne bokobrane. Član posadke, ki je zadolžen za krmno vrv, jo počasi popušča (slika 4). Krmne vrvi ni pametno takoj pobrati. Če nam manever ne bo uspel, bomo lahko ponovno pristali in ponovili manever. Če piha močnejši veter in se krma plovila ne odmika od obale, počasi dodajamo plin in povečujemo obrate motorja. Pri dodajanju plina moramo biti pazljivi, da ne pretiravamo. Manever izvajajmo previdno in počasi. Plovilo ima svojo težo in se od obale ne bo odmaknilo v trenutku. Potrpežljivost se splača. Ko se krma dovolj odmakne, odvzamemo plin, obrnemo krmilo v srednji položaj, prestavimo motor v vzvratno plovbo in izplujemo s priveza (slika 5). V tem trenutku se bo diagonalna vrv –špring sprostil in ga poberemo. Poberemo tudi krmno privezno vrv. S plovilom izplujemo do mesta, kjer se lahko varno obrnemo in nadaljujemo plovbo s premcem naprej.
Previdnost pri plovilih z osovonskim pogonom in desnosučnim propelerjem
Krmo plovila s to vrsto pogona pri vzvratni plovbi zanese na levo. V tem primeru to pomeni, da se bo krma pri vzvratni plovbi spet približala obali. Zato je treba pri tej vrsti pogona krmo plovila odmakniti dlje od obale, da se bo plovilo pri vzvratni plovbi ognilo oviram za plovilom in obali. V primeru izplutja z desnega boka pa bo anomalija pogona pomagala izpluti s priveza.
Način izplutja z bočnega priveza je primeren vedno, kadar piha veter ne glede na smer. Če piha veter v levi bok, nam bo pomagal pomakniti plovilo od obale. V primeru vetra v krmo nam bo veter odmikal krmo plovila od obale, v primeru vetra v premec pa nam bo veter potiskal premec proti obali.
V primeru, da smo bočno privezani na desni bok, manever izvedemo zrcalno.
Otok Olib je eden izmed severnodalmatinskih otokov in je del zadarskega arhipelaga. Pogosto ga omenjajo tudi kot del Silbanske skupine otokov, v kateri so Premuda, Silba in Olib ter nekaj manjših otočkov in grebenov. Na njem je le en kraj, ki nosi enako ime kot sam otok. S celino je povezan s trajektom in redno ladijsko linijo, ki pristaja v Zadru. Kljub temu da se je na otok možno pripeljati z vozilom, pa na otoku ni cest. Vozilo je treba parkirati v luki, druge poti pa so prevozne zgolj z električnimi golfskimi avtomobili ali najbolj priljubljenim prevoznim sredstvom domačinov, motokultivatorji.
Zgodovina
O Olibu govorijo že stari Grki. Omenjajo ga kot naselje z imenom Aloip. Da je bil otok poseljen že prej, pa so pokazale najdbe na otoku. Predvidevajo, da so na otoku živeli že v času Ilirov. Stara naselja so ležala na območju današnjega kraja Olib. Predvidevajo, da so otočani kraj izbrali zaradi bližine obeh strani otokov, današnje luke Olib in manjše luke Samotovac na vzhodni obali otoka.
V času Rimskega imperija se je na otoku razvil nov kraj z imenom Aloip na polotoku Arat, ki zapira zaliv Sv. Nikola. Na tem območju so našli lončevino. Nekoliko severneje, ob zalivu Banve so odkrili ostanke velike posesti iz časa 1. stoletja našega štetja. V neposredni bližini so ostanki pokopališča, ki naj bi nastalo okrog 4. stoletja, in ostanki utrdbe.
Za zdaj še ni jasno, ali so na otoku obstajale različne naselbine v istem času. Dokazov, ki bi to potrdili ali ovrgli, še niso našli.
Otok so v 7. stoletju našega štetja poselili Hrvati. Zaradi nestabilnih razmer v času srednjega veka so poseljevali le območje imenovano Gradine. Starokrščanski samostan je bil v zalivu Banve vse do 19. stoletje. Cerkvica Sv. Nikole pa se je obdržala do danes in še vedno stoji v istoimenskem zalivu. V 15. stoletju so se na otok priselili ubežniki pred Turki. V 16. stoletju so zgradili obrambni stolp, ki je služil za obrambo pred pirati. V 17. stoletju je Beneška republika otok prodala Zadarski družini Lantana, ki pa ga je kmalu prodala naprej. Domačini so leta 1900 otok odkupili od takratnega lastnika Filipija. V tem obdobju naj bi na otoku živelo okrog 1500 prebivalcev, kar je verjetno tudi najvišje število v zgodovini otoka.
V 20. stoletju je bil otok del kraljevine SHS. Bil je izjemno zapostavljen, zaradi česar se je večina prebivalcev izselila. Izseljevanje se je nadaljevalo tudi po drugi svetovni vojni.
Kljub razvoju turizma si otok še ni opomogel. Še vedno se več ljudi z otoka izseli, kot priseli. Med zadnjim štetjem leta 2001 je na otoku uradno živelo le še 147 ljudi.
Olib danes
Na otoku je danes uradno prijavljenih 147 oseb. Število ljudi, ki dejansko živijo na otoku, je verjetno še manjše. Številni otočani oddajajo apartmaje, ki so v poletni sezoni večinoma zasedeni. Vse dogajanje je skoncentrirano na kraj Olib, še bolj natančno, na samo luko. V njej so prijeten lokal s teraso, tri gostilne in lepa peščena plaža. Če se sprehodimo po ozki ulici, pridemo do trga z zbiralnikom vode in cerkvijo. Glede na njeno velikost je jasno, da je včasih na otoku živelo bistveno več ljudi kot danes. Iz kraja vodijo peš poti proti zalivu Slatinica na vzhodu in Draga na severu ter Sv. Nikola in Južna Slatina na jugu otoka.
Plovba okrog otoka, luka in sidrišča
Otok ima trajektno luko na zahodni strani. Tu pristaja trajekt v redni liniji. Notranji del luke je namenjen komunalnemu privezu plovil domačinov, severni pa je namenjen tranzitnemu privezu. Na voljo so muringi, ki so opremljeni z električnimi priključki in vodo. Pred samo luko je možno sidrati. Globine morja so med 2 in 5. Če je za sidrišče izdana koncesija, je privez na plovko treba plačati, v letih ko ni podeljena koncesija, pa lahko sidramo na lastnem sidru. Če okrog otoka plujemo v smeri urnega kazalca, bomo čez 1,5 nmi plovbe proti severu pripluli do otočka Kurjak. Med njim in otokom Olib je prehod, v katerem je globina 4–5 m. Morsko dno je peščeno in sidro dobro drži. Če plovbo nadaljujemo proti severu, bomo čez slabo miljo pripluli do otočka Sip, ki je podaljšek severozahodnega dela otoka Olib. Med njima je ozek prehod, kjer pa globina ne preseže 0,5 m. Plovba med njima ni možna. Ko otoček obplujemo, spremenimo smer plovbe proti jugovzhodu. Ves čas plujemo nad peščenim dnom, ki je primerno za sidranje. Po le eni prepluti milji dosežemo zaliv Drage na severu otoka. Kot v večini zalivov na otoku je morsko dno prekrito z zelo fino svetlo bež mivko. Druga značilnost zalivov na otoku pa je globina vode. V zalivih Drage, Slatina, Slatinica in Južna Slatina so podvodne sipine. Zaradi njih globina morja v zalivu pade na vsega 1 m, se poglobi na 1,5 do 2 m, spet pade na 1 m in se nato spet poveča. Pri vplutju v zalive moramo paziti, da ne vplujemo ob plimi, saj potem v oseki ne bomo mogli izpluti.
Ko nadaljujemo plovbo po vzhodni strani otoka, lahko plujemo blizu obale (min 50 m zaradi zakonodaje). Globina je povsod več kot 3 m. Plujemo lahko tudi med otokom in čerjo Fučin severovzhodno od otoka. Globina v prehodu je 8 m in plovba je varna. Ko zaplujemo mimo rta Arat, se odpre prvi od dveh velikih zalivov na vzhodni strani. Slatina je globok zaliv in nudi dobro zaščito pred severnimi in zahodnimi vetrovi. Na dnu je mivka, globina morja proti obali pa pada in narašča. Z jadrnico ni pametno vpluti pregloboko v zaliv. Ostanite na globini več kot 2 m. Naslednji zaliv, le 1 nmi jugozahodno, je Slatinica. Zaliv je eden izmed lepših na jadranski obali. Na dnu je svetla mivka, globina proti severu pa večkrat pade na 1 m in spet naraste. V skrajnem severnem delu je pod 1 m. Ima lepo peščeno plažo, ki je v sezoni ograjena in rezervirana za kopalce. Za zaliv je podeljena koncesija. Privez na plovko je treba plačati. Koncesija ni podeljena vsako leto, zaradi česar tudi plovke niso vedno na voljo. Če jih ni, se lahko privežete na betonske bloke na morskem dnu ali pa sidrate v peščenem delu zaliva. Južni del ima skalnato morsko dno in sidro ne drži zanesljivo. Majhna luka je plitva in je primerna le za manjša plovila z ugrezom do 0,5 m.
Ko plovbo nadaljujemo proti jugu otoka in obplujemo rt Ploče, se pred nami odpre zaliv Južna Slatina. Je podoben predhodnima dvema, le da je odprt le na jug in nudi delno zaščito tudi pred burjo. Na vzhodu zaliva je rt Zubinin, ki je hkrati tudi najjužnejša točka otoka. Plovno nadaljujemo v smeri severozahoda in po dobri milji plovbe priplujemo do zaliva Masunjeva Draga. Manjši zaliv ima na dnu svetlo mivko. Je bolj primeren za dnevna kopanja, kot pa prenočevanje, ker nudi malo zaščite pred vetrovi. Le dobrih 100 m proti severozahodu je najbolj priljubljeno sidrišče na otoku Sveti Nikola. Ime je dobil po cerkvici, ki je na obali severnega kraka zaliva. V sidrišču so za privez plovila na voljo plovke. Zaliv je zaščiten pred vsemi vetrovi, razen pred vetrovi iz južnih smeri. Ker je za zaliv podeljena koncesija, je privez na plovko treba plačati.
Če plovbo nadaljujemo proti severozahodu, najprej priplujemo do zalivov Daskovica, Banve, Rusovac in Široki Bok. Zalivi so manj priljubljeni, pa čeprav nudijo dobro zaščito pred burjo. Na dnu je mivka, ki pa je ponekod prekrita z morsko travo. V sezoni jih običajno zasedejo le redki navtiki, ki si želijo miru.
Zahodno od rta Tale, skrajni zahodni del otoka, je plitvina. Označena je s kardinalno oznako ZAHOD. Postavljena je na globini 10 m. Globina morja med oznako in otokom proti obali pada. Oznako je treba obpluti po zahodni strani. Ko oznako obplujemo, se lahko obrnemo proti vzhodu in zaplujemo v izhodišče, luko Olib.
Otok Olib je odličen za navtične počitnice. Na relativno majhni razdalji nudi zaščito pred vsemi vetrovi. Ima izjemne plaže, majhno in prisrčno mesto, kjer se lahko oskrbimo z vodo, elektriko, hrano, popijemo kavo v baru z razgledom in v miru pojemo večerjo.
V neposredni bližini sta še dva priljubljena otoka Silba in Premuda. Če se odločimo za preživljanje dopusta, je izbira severnozadarskega arhipelaga odlična. Če bo dopust daljši (14 dni ali več) so v neposredni bližini še drugi otoki, ki jih je vredno obiskati. Severno je otok Ilovik z izjemno lepim zalivom Paržine na jugu otoka, na vzhodu otok Maun z zalivom Šip, na jugu pa so blizu Škarda z zalivom Trata ter Ist in Molat s svojimi zalivi. Nedvomno bo obisk teh otokov zagotovil nepozaben dopust, primerljiv z najbolj eksotičnimi otoki na svetu.
Videoposnetki zalivov in otoka iz zraka:
Voditelj čolna mora znati na čoln pravilno privezati privezno vrv, sidrno vrv, dvižnice jader ipd. Na čolnih so v ta namen vgrajeni privezniki (hrv. bitve). Nanje se vrvi vežejo z vozlom za privezovanje na priveznik, ki je zanesljiv vozel in zato zagotavlja brezskrben privez.
Priveznik je oprema, ki jo imajo vsa plovila v takšni ali drugačni obliki. Po navadi je izdelan iz kakovostnega nerjavnega jekla. Pritrjen je na ojačene dele plovila, saj je njegova naloga, da kljubuje vlečnim silam priveznih vrvi, sidrnih vrvi, dvižnic jader ipd., na velikost katerih vplivajo različni zunanji dejavniki (veter, morski tok, valovi ali vlečno plovilo). Najpogostejši so privezniki v obliki grške črke π (pi).
Privezniki so običajno nameščeni na robnici oziroma ob zunanjem robu palube, kjer dostopamo do njih preprosto in neposredno s pomočjo privezne vrvi, sidrne vrvi, dvižnice jadra ipd. Na manjših plovilih so privezniki vgrajeni na desni in levi strani premca ter krme, nekatera izmed njih pa imajo na premcu ali krmi vgrajen samo po en priveznik, ki je pozicioniran na vzdolžnici plovila. Večja plovila imajo pogosto dodatna priveznika na sredini obeh bokov.
Vrv se na priveznik veže neposredno. Če so na robnici plovila vgrajene kovinske ojačitve, namenjene stabilizaciji vrvi na privezniku, je treba vrv napeljati skoznje. Tako se vrv ne more poškodovati zaradi prostega premikanja po robnici, poleg tega pa ne more škodovati palubni opremi (npr. ograji).
Besedilo: Spinaker.si
Za varno, udobno in varčno plovbo je treba plovilo pravilno nastavljati ves čas plovbe. Temu so glede na tip plovila in pogona namenjene različne nastavitve.
Na plovilo ves čas plovbe delujejo različne sile. Najpomembnejše med njimi so hidrodinamične sile, zračni upor, plovnost plovila in sila teže, ki se med plovbo spreminja. Zadnja omenjena, sila teže, je mišljena predvsem v smislu teže posadke, ki se spreminja glede na položaj na plovilu. Posadka se lahko po plovilu giblje, zato se spreminja obremenitev plovila glede na razporeditev teže. Že ko je plovilo na mestu, in se vsa posadka premakne na en del plovila, je tam sila teže večja in plovilo se nagne na tisto stran. Vpliv razporeditve teže je premo sorazmeren s težo plovila. Težje kot je plovilo, manjši bo učinek enake teže posadke nanj. Pri manjših pa je ravno obratno.
Ne pozabimo: napačno uravnovešeno plovilo med glisiranjem je slabše vodljivo, nestabilno in zato nevarno.
Naloga skipperja je, da pred izplutjem zagotovi primerno razporeditev teže na plovilu. Težje predmete namestimo čim nižje in enakomerno obremenimo levi in desni bok ter premec in krmo. Posadki mora razložiti, kako pomembna je razporeditev teže in kakšno naj bo njihovo gibanje po plovilu med glisiranjem.
Optimalen način glisiranja
Optimalen način glisiranja zagotavlja najbolj stabilno lego plovila na vodni površini, največjo hitrost plovbe in najmanjšo porabo goriva. Plovilo mora biti bočno poravnano v prečni osi, ne sme viseti ne na levi ne na desni bok. Če pride do nagibanja, plovilo začne zavijati. Problema ne rešujemo s spreminjanjem krmila, temveč z drugimi nastavitvami. Plovilo mora pri krmilu v srednji legi pluti naravnost!
Po vzdolžni osi mora biti nekoliko pod kotom. Premec plovila med glisiranjem mora biti dvignjen. Dopusten naklon premca je med 3 in 5 stopinj. V tem primeru ima trup plovila najmanjši upor. Če je dvignjen preveč ali premalo, plovilo ni v idealni legi. Če položaj ni pravilen, to hitro ugotovimo med plovbo. Če se med plovbo po mirnem morju premec konstantno dviguje in spušča (niha, pumpa), potem nastavitve niso prave.
Druga nastavitev, ki mora biti v pravi legi, je pogon. Optimalno je, da pogon zagotavlja potisk v smeri, v kateri plujemo. Vsi pogoni, kot je na primer osovinski, te nastavitve ne omogočajo, je pa možna pri večini zunajkrmnih motorjev, vgrajenih motorjev z Z pogonom, arnesonov – površinski pogon in nekateri drugi.
Ker so razlike med nastavitvami plovil različne, si oglejmo, kako nastavljamo (trimamo) plovila z različnimi pogoni in nastavitvami.
Zunajkrmni motorji s fiksno nastavitvijo položaja noge
Zunajkrmni motorji manjših moči, običajno do 30 KM, nimajo veliko možnosti za nastavljanje kota med plovilom in nogo motorja. Ko je motor enkrat nameščen na plovilo, imamo le šibke možnosti nastavitve naklona s premikanjem. Izbrati moramo le optimalno luknjo. Optimalna izbira je tista, ki zagotavlja, da sta vzdolžna os propelerja in dno plovila vodoravna. Glede na to, da so zrcala na plovilih izdelana pod različnimi koti, se lahko zgodi, da povsem točne nastavitve ne bomo našli. V tem premeru izberite eno, preizkusite delovanje in obnašanje plovila, nato prestavite na drugo in ponovite test. Motor nastavite na tisto nastavitev, ki je zagotavljala višjo hitrost plovbe.
Z nastavitvijo motorja smo opravili polovico dela. Drugo polovico opravimo, ko se podamo na plovbo. Ker nimamo tehničnih pomagal za uravnavanje plovila, si lahko pomagamo z razporeditvijo teže. Vso opremo, ki jo bomo naložili na plovilo in posadko, moramo primerno razporediti. Plovilo mora biti enako obremenjeno tako na levi kot na desni strani in ne sme viseti. Enakomerno morata biti obremenjena tudi premec in krma plovila. Zmotno je mišljenje, da bo plovilo prej izglisiralo, če imamo večino teže zbrane na krmi. V tem primeru se bo premec pri pospeševanju še bolj dvignil iz vode. Posledično se bo krma močneje pogreznila v vodo in plovilo verjetno ne bo imelo moči, da bi doseglo kritično hitrost 10–12 vozlov, da bi se dvignilo na vodno gladino. Problem lahko rešimo med plovbo in enega ali dva člana posadke premestimo proti premcu plovila. Ko plovilo enkrat glisira, lahko del teže premaknemo nazaj proti krmi. Če bomo pretiravali, bo plovilo začelo izgubljati hitrost in morda prenehalo glisirati.
Idealna razporeditev teže na plovilu zagotavlja najvišjo hitrost plovbe. Ali plujete idealno ali ne, je enostavno preveriti. Pri določenih obratih motorja premikajte težo po plovilu. Najenostavneje je s premeščanjem enega izmed članov posadke. Premika naj se med premcem in krmo. Če bo plovilo začelo pospeševati in motor pridobivati obrate, potem ste izbrali boljšo razporeditev teže. Če bo motor začel izgubljati obrate in hitrost plovbe, se bo zmanjšala, ste izbrali slabšo razporeditev teže.
Pravila ni. Vsako plovilo je drugačno. Vzemite si čas in se poigrajte z razporeditvijo teže in plujte optimalno.
Zunajkrmni motor s hidravličnim nastavljanjem položaja noge
Močnejši zunajkrmni motorji z močmi več kot 30 KM imajo običajno že vgrajeno hidravliko, s katero nastavljamo položaj noge. V članku Kako pravilno izglisiramo smo pisali, kako moramo s takim pogonom upravljati, da najhitreje izglisiramo, sedaj pa si poglejmo še, kako pravilno glisiramo.
Vzdolžno nastavljanje
Ko smo enkrat izglisirali, je treba pogon iz skrajne spodnje lege postopoma dvigniti v optimalno lego. To lahko začnemo takoj potem, ko je plovilo izglisiralo ali pa počakamo, da plovilo doseže potovalno hitrost plovbe. Naklon noge pogona spreminjamo postopno. Če imamo zaslon, na katerem je prikazana optimalna lega pogona, ga lahko nastavimo na ta položaj. Vsekakor pa ni nujno, da bo ta položaj res optimalen. Odvisno je od razporeditve teže. Mogoče bo morala biti noga motorja za kako stopinjo niže ali više. To ugotovimo z enostavnim spreminjanjem lege. Pri konstantnem plinu nogo nekoliko dvignemo. Če se obrati motorja povečajo in hitrost naraste, potem smo našli boljši položaj. Postopek dvigovanja ali spuščanja noge ponavljamo, dokler pri istih pogojih ne dosežemo, da plovilo pluje z najvišjo možno hitrostjo glede na obrate. Pri optimalni hitrosti se bodo zmanjšali tresljaji in hrup.
Prečno nastavljanje
Vsi motorji z enim propelerjem povzročajo navor na plovilo. Če imamo nameščen zunajkrmni motor z desnosučnim propelerjem, potem bo zaradi njegovega vrtenja v desno, plovilo vedno nagnjeno nekoliko v levo. Če imamo nameščen motor z levosučnim propelerjem, potem bo zaradi navora plovilo med plovbo vedno nekoliko nagnjeno v desno. Večinoma so motorji z enim propelerjem desnosučni. Zaradi nagiba plovilo ves čas zavija. Poravnavati ga moramo s krmarjenjem. Če želimo pluti optimalno, mora plovilo pri nevtralnem položaju volana pluti naravnost. Edina možnost, da kompenziramo navor propelerja na plovilo, je primerna razporeditev teže. Pri desnosučnem propelerju bo plovilo nagnjeno v levo in bo zavijalo v levo. Zato na desno stran razporedimo nekoliko več teže, s katero kompenziramo navor propelerja.
Dva zunajkrmna motorja s hidravličnim nastavljanjem položaja noge
Glisiranje s plovilom, ki ima nameščena dva izvenkrmna motorja, je podobno, kot če imamo nameščen en zunajkrmni motor. Pri nastavljanju plovila po vzdolžni osi je popolnoma enako. Razlika se pojavi pri nastavljanju po prečni osi. Kadar sta na plovilo nameščena dva zunajkrmna motorja, je običajno na desno stran nameščen desnosučni motor in na levo stran levosučni motor. Oba motorja skupaj izničita učinek navora propelerja na plovilo (če smo natančni v primeru, da se oba vrtita z istimi obrati). Zato nam ni treba nastavljati plovila zaradi učinka propelerja. Nastavitve moramo spreminjati zgolj v primeru neprimerne razporeditve sile ali močnega bočnega vetra. Če piha močan veter v desni bok, bo plovilo nagnjeno v levo in bo zavijalo v levo. Naklon plovila lahko popravimo s spuščanjem noge levega motorja. Ta bo levo stran plovila potiskal navzgor in poravnal plovilo.
Ekvivalentno izvedemo postopek v primeru nagibanja v desno. Nogo desnega motorja nekoliko spustimo in dvignemo desni bok.
Plovila z enima ali dvema motorjema (zunajkrmni, Z pogon ali površinski pogon) in hidravličnimi stabilizatorji (flaps)
Ta konfiguracija daje največ možnosti za optimalno nastavljanje plovila. Pogone lahko optimalno nastavimo, da zagotovimo največji učinek, stabilnost plovila pa zagotovimo s hidravličnimi stabilizatorji. Omogoča najhitrejše izglisiranje z najmanjšim naklonom plovila in idealno nastavljanje med plovbo tako po vzdolžni kot po prečni osi.
S tako opremljenim plovilom izglisiramo tako, da spustimo pogone (enega, dva ali več), ter spustimo stabilizatorje v skrajno spodnjo lego. Plovilo bo hitro izglisiralo in pridobilo hitrost. Med pospeševanjem lahko že zmanjšujemo plin in postopoma dvigujemo stabilizatorje. Natančne nastavitve izvedemo, ko dosežemo želeno hitrost plovbe. Vsi pogoni morajo biti v optimalni legi. To pomeni, da vodo potiskajo horizontalno nazaj, vzporedno z dnom plovila. Pri plovbi v idealnih pogojih sta oba hidravlična stabilizatorja dvignjena v skrajno zgornjo lego. V tem primeru ju ne potrebujemo in ni treba, da se dotikata vodne površine, saj bi s tem le povečevala upor. Spuščamo ju le po potrebi.
Ko plujemo, mora plovilo pri nevtralnem položaju krmila pluti naravnost. Če se plovilo nagne zaradi neprimerne razporeditve teže ali bočnega vetra, si pomagamo s hidravličnimi stabilizatorji. Če plovilo visi v levo, moramo spustiti levi stabilizator. Spustimo ga toliko, da se plovilo poravna. Med plovbo je običajno spreminjati nastavitve. Le redko bodo razmere na morju take, da bi lahko z enimi nastavitvami pluli več ur.
Plovila z osovinskim pogonom in hidravličnimi stabilizatorji (flaps)
Pri plovilih z osovinskim pogonom ni možnosti spreminjanja nastavitev pogona. Je fiksen in potiska vodo pod kotom, zaradi česar je učinkovitost pogona zmanjšana. A žal tu ne moremo narediti ničesar. Nastavljamo lahko zgolj hidravlične stabilizatorje. Preden izglisiramo, jih spustimo v skrajno spodnjo lego. Ko plovilo izglisira in se približuje potovalni hitrosti, jih počasi dvigujemo do skrajne zgornje lege. Ko plovilo doseže potovalno hitrost, jih potrebujemo le še za uravnavanje plovila med plovbo. Ko plujemo, mora plovilo pri nevtralnem položaju krmila pluti naravnost. Če se plovilo nagne zaradi neprimerne razporeditve teže ali bočnega vetra, si pomagamo s hidravličnimi stabilizatorji. Če plovilo visi v levo, moramo spustiti levi stabilizator. Spustimo ga toliko, da se plovilo poravna. Ekvivalentno za primer nagiba v drugo smer.
Plovba v veter ali z vetrom
Pri plovbi v močnejših ali močnih vetrovih se srečamo z dodatnim učinkom vetra. Pri plovbi v veter nam le-ta zaradi zračnega upora dviguje premec. Pri plovbi z vetrom nam ta potiska krmo plovila naprej in potiska premec navzdol. Efekt je najbolj opazen pri lažjih plovilih, pri težjih nekoliko manj. V primeru plovbe v močan veter moramo nogo pogona spusti navzdol. S tem bomo znižali premec plovila in dvignili krmo. Obratno moramo pri plovbi z močnim vetrom premec plovila nekoliko dvigniti.
Nihanje (pumpanje) plovila
Plujete v mirnem morju in kljub temu plovilo konstantno niha. Premec se dviguje iz vode, nato pa se zarine globlje v vodno površino. Krive so zgolj nastavitve naklona plovbe. Spremenite nastavitve naklona pogona.
Še nasvet izkušenega mačka
Plovilo težko izglisira
Če je na krovu plovila številnejša posadka in je plovilo močneje natovorjeno, se lahko zgodi, da plovilo težko izgisira ali sploh ne izglisira. Ko smo naredili vse zgoraj navedene nastavitve in se plovilo še vedno ne dvigne nad vodno gladino, si lahko pomagamo s hidravličnimi stabilizatorji. Enega izmed njih počasi dvignemo. Plovilo se bo nagnilo. Ker je dno plovila v obliki črke V, se bo z nagibom plovila površina plovila v vodi povečala, povečal se bo vzgon in možnost, da bo plovilo izglisiralo, bo večja. Če še vseeno ne izglisira, počasi spustite dvignjeni stabilizator in dvigujte nasprotnega. Mogoče bo treba vajo ponoviti večkrat, a obstaja možnost, da bo plovilo izglisiralo.
Plovba v razburkanem morju
Kadar glisiramo, je velik del plovila dvignjen nad vodno gladino. Večina premca ne pride več v stik s površino. Dolžina plovila, ki je v stiku z vodno površino, se je zmanjšala, zato je plovilo bolj dovzetno za zibanje in guganje zaradi valov. Dolžino plovila, ki je v vodi, lahko povečamo tako, da pogone spustimo nižje. S tem se bo premec spustil, krma nekoliko dvignila in dolžina plovila, ki bo v stiku z vodo, bo daljša (vodna linija). Plovilo bo manj dovzetno za valove, plovba bo bolj udobna, a nekoliko manj ekonomična.
Preberite tudi: Kako pravilno izglisiramo
Pravila o izogibanju trčenju na morju so skoraj 100% neodvisna od velikosti plovil. Le v dveh posebnih primerih, v dveh različnih pravilih, so čolni proti ladjam v podrejenem položaju.
V pravilih o izogibanju trčenju na morju se sploh ne uporabljata besedi čoln in ladja, ki delita plovila v dve skupini glede na njihovo dolžino. Uporablja se le beseda plovilo, ki je torej širši pojem. Tudi dolžine plovil se v pravilih ne pojavijo skoraj nikjer. Izjema sta le dve določili v pravilih o ozkih kanalih oziroma plovnih poteh in o shemah ločene plovbe.
Ozki kanali ali plovne poti
Omejitev za čolne: “Plovilo, dolžine manj kot 20 m, ali jadrnica ne sme ovirati prehoda plovilu, ki lahko varno pluje le znotraj meja ozkega kanala ali plovne poti.”
Primer:
Plovilo A je krajše od 20 m, plovilo B pa lahko varno pluje le znotraj meja ozkega kanala ali plovne poti. Če se ti plovili ne bi nahajali v ozkem kanalu ali plovni poti, bi se plovilo B moralo umakniti s poti plovilu A, ker plovilo B vidi plovilo A na svoji desni strani. Zaradi omejitve za čolne, pa se mora ne glede na to s poti umakniti plovilo A.
Sheme ločene plovbe
Omejitev za čolne: “Plovilo, dolžine manj kot 20 m, ali jadrnica ne sme ovirati varnega prehoda plovilu na mehanski pogon, ki pluje na plovni poti.”
Primer:
Plovili C in D sta krajši od 20 m, plovili A in B pa sta plovili na mehanski pogon, ki plujeta vsak na svoji plovni poti v shemi ločene plovbe. Če se ta plovila ne bi nahajala v shemi ločene plovbe, bi se plovilo B moralo umakniti s poti plovilu D, ker plovilo B vidi plovilo D na svoji desni strani. Plovilo A pa bi se moralo umakniti s poti plovilu C, ker plovilo A vidi plovilo C na svoji desni strani Zaradi omejitve za čolne, pa se morata ne glede na to s poti umakniti plovili C in D.
Vir: spinaker.si
Kaj imata skupnega sidranje in sušenje perila? Načeloma nič. A če pogledamo tehniko sušenja perila na vrvi, lahko podobno tehniko uporabimo tudi za sidranje.
Se še spomnite primorskih starih mestnih jeder z ozkimi ulicami. V njih še vedno vidimo, da gospodinje sušijo perilo na vrvicah, ki so napete preko ulice na sosednjo stavbo. Uporabljajo enostaven sistem. Vrvica, ki je pripeta na obeh straneh, je premična. Ob oknu nanj obesimo perilo, potem pa krožno premaknemo vrvice, da se obešeno perilo odmakne in naredi prostor za novo.
Enak sistem lahko uporabimo tudi za sidranje na obalo. Primeren je za manjša povila, ko si želimo posadko izkrcati v plitvi vodi ali celo na kopno, kasneje pa lahko plovilo zaradi varnosti potegnemo nazaj v globljo vodo.
Kaj potrebujemo:
- sidro,
- vrv primerne dolžine (20–30 m),
- zanko za privez na obalo.
Postopek sidranja po sistemu sušila:
- Priplujemo na sidrišče in izberemo primerno pozicijo za sidranje.
- Skozi uho na sidru ali sidrni verigi potegnemo daljšo vrv. En konec vrvi privežemo na krmno bitev plovila.
- Spustimo sidro na primerni oddaljenosti.
- S prostim koncem vrvi reguliramo dolžino sidrne vrvi.
- S plovilom se počasi približamo obali (previdno, da se sidrna vrv ne zaplete v propeler). Ko boste manever izvedli večkrat, bo motor lahko v prostem teku.
- Sestopite s plovila na obalo in s seboj vzemite prosti konec privezne – sidrne vrvi.
- Poiščite primerno mesto na obali za privez zanke. Če imate na voljo drevo ali primerno skalo, okrog katere lahko napeljete privezno vrv, ni treba izdelati privezne zanke.
- Privezno vrv privežite na bitev na premcu plovila.
- Pomagajte svoji posadki na kopno.
- S premikanjem privezne vrvi potegnite plovilo globlje v vodo.
- Zavarujte privezno vrv, da se plovilo ne bo moglo premikati proti obali ali od nje.
Da bo naša ponjava zdržala kar najdlje, jo je treba primerno vzdrževati. Med redno vzdrževanje sodi tudi čiščenje.
Da bo material ponjave zdržal kar najdlje časa, ga je treba redno čistiti. Redno čiščenje pomeni približno enkrat mesečno. S tem se prepreči, da bi umazanija, ki leži na blagu, prišla v notranjost in poškodovala njegovo strukturo. Temeljito čiščenje ponjave bo pri rednem vzdrževanju potrebno le na dve do tri leta.
Za večino materialov, iz katerih so izdelane ponjave na plovilih, je najbolj primerno in najlažje očistiti, ko so na plovilu. Tudi njihovo sušenje bo tako potekalo najhitreje. Če delov ponjave ne uspete očistiti, ko je nameščena na plovilu, jo snemite in očistite na primerno pripravljeni, čisti podlagi.
Redno čiščenje
Redno čiščenje ponjave izvajamo enkrat mesečno. S tem preprečimo, da bi se nesnage, ki jih prineseta dež in veter, prodrle v blago in spremenile njegove lastnosti. Opravljamo ga, kadar na blagu ni vidnih večjih madežev in umazanije.
Postopek čiščenja
- Z mehko ščetko odstranite umazanijo in prah s ponjave.
- Poškropite ponjavo z vodo.
- Pripravite redko raztopino milnice. Uporabite lahko šampon za pranje tekstila ali pralne praške.
- Z mehko ščetko in raztopino očistite celotno ponjavo.
- Pustite 15–30 min, da se raztopina vpije v blago.
- Sperite s čisto vodo. Spirajte toliko časa, da vso raztopino odstranite z blaga.
- Posušite ponjavo.
Če je ponjava čista, ste svoje delo opravili odlično. Če pa so deli ponjave še vedno umazani, lahko uporabite blago mešanico belila in mila.
Čiščenje močno umazane ponjave
Večina modernih materialov, iz katerih so izdelane ponjave na plovilih, preprečuje nabiranje in razvoj plesni. Kljub temu se lahko po nekaj letih ta pojavi na blagu. Običajno je razlog za njeno rast umazanija, ki je nismo odstranili z rednim čiščenjem in je prodrla v blago. Zaradi stalne prisotnosti vlage v zraku, ima plesen idealne pogoje za svoj razvoj. V takem primeru se moramo čiščenja lotiti na nekoliko bolj agresiven način.
Globinsko čiščenje ponjave opravimo po naslednjih korakih:
- Pripravite raztopino belila, mila in vode. Uporabite 5 l vode, 2,5 dl belila in 0,5 dl mila ali pralnega praška.
- Mešanice dobro premešajte, da se prašek in belilo enakomerno porazdelita po tekočini. Če uporabljate pralni prašek v prahu, poskrbite, da se popolnoma raztopi.
- Z mehko krtačo raztopino nanesite na neimpregnirano stran blaga. Impregnirano stran zgolj poškropite z raztopino.
- Pustite učinkovati 15 min.
- Očistite madeže z mehko ščetko. Čistite le stran, ki ni impregnirana.
- Izperite. Izpirajte toliko časa, da vso raztopino belila in mila odstranite z blaga.
- Posušite na zraku.
Pri delu z belilom uporabljajte zaščitna sredstva. Zaščitite dele plovila, ki jih lahko doseže belilo, saj jih belilo lahko razbarva.
Impregnacija ponjave
Vsi materiali namenjeni uporabi na plovilih so izdelani za večletno uporabo. Z rednim vzdrževanjem bo ponjava na plovilu zdržala tudi deset let. Ko smo ponjavo očistili, je izgubila del impregnacije, ki zagotavlja njeno vodoodbojnost in odpornost proti umazaniji. Njene zaščitne lastnosti lahko obnovimo z uporabo sredstva za impregnacijo. Sredstvo uporabimo vedno šele po čiščenju ponjave. Uporabite sredstvo za impregnacijo tekstila za zunanjo uporabo.
Postopek ponovne impregnacije:
- Očistite ponjavo na enega od napisanih načinov.
- Poskrbite, da je ponjava popolnoma suha.
- Nanesite zaščitno sredstvo za impregnacijo.
Delo opravljajte na dobro prezračevanem prostoru. Najbolje, ko je nameščena na plovilu. Ne vdihavajte plinov, ki se sproščajo. Vedno pršite v smeri vetra in nikoli v veter.
Nekaj sredstev za impregnacijo:
- 303® FABRIC GUARD (priporoča Sunbrella)
- Star Brite Waterproofing
- Star Brite Ultimate Fabric Guard
- Nikwax TX Direct Spray-On
- Scotch Gard Outdoor Water Shield
Odstranjevanje posebnih madežev
- Madeži piva, hrane, urina ali bruhanja
Pripravite raztopino 0,5 dl sredstva za pomivanje posode, 1 dl kisa in 5 l vode.
- Madeži borovnic
Pripravite raztopino 0,5 dl sredstva za pomivanje posode, 1,5 dl kisa in 5 l vode.
- Ptičji iztrebki, gorčica, kava, coca cola, mleko, čaj, surova jajca
Pripravite raztopino 0,5 dl sredstva za pomivanje posode in 5 l vode.
- Madeži krvi
Pripravite raztopino 0,5 dl sredstva za pomivanje posode, 1,5–2,5 dl amoniak (raztopine) in 5 l vode.
- Madeži masla, maščobe, olja, solatnih prelivov, paradižnikove mezge, losjonov za sončenje
Na madež nanesite koruzni škrob kot sredstvo za absorpcijo. Ostanke odstranite z raztopino vode in sredstva za pomivanje posode.
- Madeži oglja ali svinčnika
Madeže najprej posesajte, nato pa očistite z raztopino vode in sredstva za pomivanje posode.
- Madeži čokolade
Pripravite raztopino 0,5 dl sredstva za pomivanje posode, 2,5 dl vodikovega peroksida in 5 l vode
- Madeži rdečega vina
Pripravite mešanico 0,5 dl sredstva za pomivanje posode, 1 dl vinskega kisa, 2,5 dl vodikovega peroksida ali izopropanol alkohola in 5 l vode.
Čistila pripravite v primerni količini. Uporabite zgoraj navedena razmerja.
Najbolj brane novice
Bencinska črpalka v Marini Dalmacija v Sukošanu je zaprta.
Bencinska črpalka v marini se prenavlja. Prenova naj bi bila zaključena do glavne turistične sezone. Upajo, da bo dela uspelo opraviti prej. Zato goriva ni možno natočiti na bencinski črpalki. Marina zato omogoča natakanje goriva s pomočjo prenosne črpalke. Če potrebujete gorivo, morate vsaj 24 ur pred točenjem poklicati v marino in naročiti gorivo. Sporočiti morate točen datum in uro prihoda in okvirno količino goriva.