Novice
Novice
Zadnje iz eTrgovine
Litijeve (LiFePO4) baterije so posebej primerne za uporabo na plovilih, kot servisne baterije. Imajo izjemno kapaciteto, majhno težo in izjemno dolgo življenjsko dobo, ki je tudi do desetkrat daljša od klasičnih trakcijskih, gel ali AGM akumulatorjev. Zaradi napredne tehnologije in številnih komponent, ki ščitijo baterijo pred poškodbami, je garancija, ki jo nudijo proizvajalci, bistveno daljša od klasičnih svinčenih baterij. Kvalitetnejše litijeve baterije imajo tudi do 3-letno garancijo.
Nova tehnologija prizmatičnih celic poleg izjemne gostote električne energije zagotavlja tudi izjemno življenjsko dobo. BlueCell 150 Ah baterija omogoča kar 3000 praznjenj baterije več kot 80 %, kar je kar 1000 ciklov več. Seveda omogoča tudi praznjenje do 100 % nazivne kapacitete brez bojazni, da se bo baterija zaradi tega uničila, kot bi se to zgodilo pri svinčeni bateriji. Njihova življenjska doba je več kot 10 let oziroma več kot 6000 ciklov praznjenj preko 50 %.
Za kaj so litijeve baterije prihodnost v navtiki
Litijeve baterije prinašajo največjo prednost kot porabniške oziroma servisne baterije. Njihove največje prednosti so:
- dvakrat večja uporabna kapaciteta
- za polovico manjša teža
- trikrat daljša garancijska doba
- do desetkrat daljša življenjska doba
- samodejni nadzor polnjenja in praznjenja baterije
- zaščita pred kratkim stikom
- možnost priklopa solarnih celic
- možnost vzporedne ali zaporedne vezave več baterij (večja napetost ali kapaciteta sistema)
- zelo nizko praznjenje v času mirovanja
- stabilna napetost baterije vse do 95 % izpraznjenosti
- ni vzdrževanja
Tehnični podatki BlueCell 120Ah 12V:
- Nazivna napetost: 12,8 v
- Nazivna kapaciteta: 150 Ah (pri 0,2C)
- Uporabna kapaciteta: 150 Ah (pri 0,2C)
- Uporabna energija: 1920 Wh
- Samodejno praznjenje: <3,5% mesečno
- Življenjska doba: > 3000 pri praznjenju preko 80%
- Življenjska doba: > 6000 pri praznjenju preko 50%
- Tok polnjenja: 150 A
- Tok praznjenja: 150 A
- Tok praznjenja (do 3 s): 200 A
- Izklop nizka napetost: 10 V
- Temperaturno območje praznjenja: od -10°C do +75°C
- Temperaturno območje polnjenja: od -0°C do +65°C
- Vodoodpornost: IP55
- Teža: 17,2 kg
- Dimenzije (DxŠxV): 485x172x240 mm
Garancija na baterije BlueCell je 3 leta!
BlueCell 150Ah 12V - Navtična Litijeva baterijaMenta – podaljšana roka slovenskih lastnikov plovil in nepremičnin na Hrvaškem.
Lastniki plovil registriranih pod hrvaško zastavo, morajo do konca leta urediti dokumentacijo plovila.
Mento vodi Lena Koter, Slovenka, ki živi na Hrvaškem, po izobrazbi univerzitetna diplomirana pravnica. Življenje na Hrvaškem ji prinaša številne izzive na upravno-administrativnem področju, zaradi česar je nedavno ustanovila podjetje, ki deluje kot podaljšana roka Slovencem, ki imajo na Hrvaškem registrirano plovilo ali nepremičnino, opravlja vse vrste upravno-administrativnih poslov pred državnimi organi, vodi postopke odpiranja podjetij na Hrvaškem, pooblaščena pa je tudi za prevajanje sodne dokumentacije.
Zakonodaja se nenehno spreminja in prav hitro se nam zgodi, da določene obveznosti do države ne izpolnimo oziroma nam urejanje predstavlja težavo, bodisi zaradi pomanjkanja informacij ali časa, zaradi trenutnih razmer pa je oteženo tudi samo potovanje na Hrvaško.
Republika Hrvaška je z današnjim dnem (15. decembra 2020) podaljšala ukrep zapiranja državne meje. Kakor smo že pisali, aktualni Pravilnik o brodicama, čamcima i jahtama predpisuje, da je treba v skladu z novimi pravili do 31. decembra 2020 uskladiti območje plovbe na plovnem dovoljenju oziroma vpisnem listu plovila. Ali je sprememba potrebna, se presoja individualno glede na trenutno vpisane podatke v dokumentu. Ob tem je treba izbrati pooblaščenca za sprejem pisemskih pošiljk in zastopanje pred državnimi organi v morebitnih sporih. Če nimate pooblaščenca ali vas vaš dosedanji pooblaščenec za prejemanje pošte ni pripravljen zastopati tudi v morebitnih sporih, je treba izbrati novega pooblaščenca. Na luški kapitaniji so nam povedali, da bodo plovila, ki nimajo izbranega pooblaščenca, izbrisali iz registra in potreben bo vnovičen vpis ter izreden tehnični pregled plovila, kar bo lastniku plovila povzročilo dodatne obveznosti in stroške.
Če potrebujete pomoč za urejanje sprememb v vpisniku plovil ali pooblaščenca na Hrvaškem, se lahko obrnete na Leno Koter, na telefon 051 334 696 ali e-mail Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..
Na podlagi nove Hrvaške zakonodaje, Pravilnik o brodicama, čamcima i jahtama, ki je bil sprejet 31.1.2020 in je stopil v veljavo 29.4.2020 je potrebno zagotoviti ustrezno obvezno opremo plovila. Oprema plovila se loči glede na Področje plovbe za katerega je registrirano plovilo.
Seznam velja le za plovila, ki so registrirana na Hrvaškem.
NAZIV OPREME |
OBMOČJE PLOVBE |
OPOMBE |
||||||
IV | IIIc | IIIb | IIIa | III | II | I | ||
Trup in oprema trupa |
||||||||
Sidro predpisane mase | ||||||||
Rezervno sidro predpisane mase | ||||||||
Sidrna vrv ali veriga | ||||||||
Rezervna sidrna vrv ali veriga | ||||||||
Plavajoče sidro | ||||||||
Bitva na premcu za vez in vleko | * | * | *Nanaša se tudi na plovila na jet pogon | |||||
Bitva na krmi | Za plovila daljša od 6 m | |||||||
Dodatna bitva na premcu | Za plovila daljša od 12 m | |||||||
Dodatna bitva na krmi | ||||||||
3 privezne vrvi odgovarjajoče dolžine, ne krajše od 5 m | ||||||||
Vrv za vleko dolžine, ki odgovarja štirim dolžinam plovila | ||||||||
2 vesli odgovarjajoče dolžine s 4 vilicami | Za plovila ki nimajo izvenkrmnega ali vgrajenega motorja | |||||||
Krmarjenje v sili | Pri jadrnicah in motornih plovilih z enim vgrajenim pogonskim strojem z daljinskim upravljanjem krmila morajo dodatno obstajati tudi sredstva upravljanja s krmilom v sili pri zmanjšani hitrosti | |||||||
Stroj |
||||||||
Mehansko pogonsko sredstvo | * | |||||||
Zračni ventilator u varnostni izvedbi | Zahteva se za vsa plovila ki imajo benzinski pogon ki se nahaja v zaprtem prostoru ali podpalubju | |||||||
Zaščita pred sprožitvijo pogonskega sredstva v delovnem položaju | * | * | Zahteva se za vsa plovila z izvenkrmnim motorjem | |||||
*Nanaša se tudi na plovila z jet motorjem | ||||||||
Sistem za zaustavljanje v sili ki se ga lahko poveže s krmilnim sistemom | * | * | Zahteva se za vsa plovila z izvenkrmnim motorjem upravljan z ročico | |||||
*Nanaša se tudi na plovila z jet motorjem | ||||||||
Sistem za avtomatsko zaustavljanje pogonskega stroja ali avtomatski sistem ki omogoča plovilu krožno gibanje z zmanjšano hitrostjo | * | * | *Nanaša se samo na plovila z jet motorjem | |||||
Izvor električne energije v sili | * | * | Zahteva se za plovila z motorjem vgrajenim v podpalubju | |||||
*Nova in obstoječa plovila morajo biti opremljena z izvorom električne energije za v primeru nuje najkasneje do 31. 12. 2026. | ||||||||
Alarm visokega nivoja kaluže | Zahteva se za plovila ki imajo motor vgrajen u podpalubju | |||||||
Varnostna oprema |
||||||||
Pnevmatski splav za reševanje ali pomožni čoln | ||||||||
Rešilni obroč | ||||||||
Rešilni obroč z samosprožilno svetilko in vrvjo | ||||||||
Rešilni jopič za vse osebe, ki se nahajajo na plovilu v času plovbe (odrasli in otroci) | * | * | *Nanaša se tudi na plovila z jet motorjem | |||||
Rešilni jopič s piščalko in samosprožilno svetilko za vse osebe, ki se nahajajo na plovilu v času plovbe (odrasli in otroci) | * | * | * | * | *Zahteva se za plovila s hitrostjo nad 20 vozlov, ki plujejo ponoči | |||
Plavajoča vrv | Zahteva se za jadrnice | |||||||
Sredstva za zaščito pred izgubo toplote za vse osebe na plovilu | ||||||||
Komplet prve pomoči | ||||||||
Omarice s prvo pomočjo | ||||||||
Varnostna čelada za vse osebe, ki se nahajajo na plovilu | * | * | *Nanaša se izključno na plovila z jet motorjem | |||||
Protipožarna oprema |
||||||||
Bivanjski prostori in kuhinja: | ||||||||
1. prenosne naprave za gašenje požara (min. kapaciteta naprave: 1 kg prahu ali 3 kg CO2 ali 1,8 l pene) | Zahteva se za plovila opremljena z bivanjskimi prostori | |||||||
ali | ||||||||
2. vgrajeni sistem za gašenje požara in ena prenosljiva naprava za gašenje požara (min. kapaciteta naprave: 1 kg prahu ali 3 kg CO2 ali 1,8 l pene). | ||||||||
1. ena prenosna naprava za gašenje požara (min. kapaciteta naprave: 2 kg praha ali 5 kg CO2 ali 1,8 l pene); | Zahteva se za plovila opremljena s kuhinjo | |||||||
ali | ||||||||
2. ena prenosna naprava za gašenje požara (min. kapaciteta naprave: 1 kg praha ali 3 kg CO2 ali 1,8 l pene) in pokrivalo za gašenje plamena; | ||||||||
ali | ||||||||
3. vgrajeni sistem razprševanja (ne sme se uporabljati sistem za razprševanje vode – »sprinkler«). | ||||||||
Strojnica in/ali prostor z rezervoarji za gorivo: | ||||||||
1. Vgrajeni protipožarni sistem | Zahteva se za odprta plovila z benzinskim vgrajenim motorjem z močjo ≤ 120 kW ali diesel vgrajenim motorjem ko so motorji vgrajeni nad višino kokpita | |||||||
ali | ||||||||
2. Prenosna naprava za gašenje požara z zadostno kapaciteto za napolnitev strojnice skozi priključek na pokrovu stroja | ||||||||
Prenosna naprava za gašenje požara min. kapacitete 2 kg prahu ali 5 kg CO2 ali 1,8 l pene | Zahteva se za odprta plovila z izvenkrmnim benzinskim motorjem oz. motorji, z močjo > 25 kW, postavljenimi na krmnem zrcalu in s prenosnimi rezervoarji nameščenimi na prostem | |||||||
1. Vgrajeni protipožarni sistem za gašenje prostora z rezervoarji | Zahteva se za odprta plovila z benzinskim izvenkrmnim motorjem oz. motorji postavljenimi na krmnem zrcalu in prenosnimi rezervoarji nameščenimi v zaprtem prostoru | |||||||
ali | ||||||||
2. Prenosna naprava za gašenje požara zadostne kapacitete za napolnitev prostora z rezervoarji skozi priključek na steni prostora z rezervoarji | ||||||||
Vgrajeni protipožarni sistem | Zahteva se za plovila z benzinskim motorjem ne glede na moč ali z diesel motorji z močjo večjo od 120 kW, nameščenimi pod višino kokpita ali v notranjosti plovila | |||||||
1. Vgrajeni protipožarni sistem | Zahteva se za plovila z diesel motorji z močjo manjšo od 120 kW, nameščenimi pod višino kokpita ali v notranjosti plovila | |||||||
ali | ||||||||
2. Prenosna naprava za gašenje požara zadostne kapacitete za napolnitev strojnice skozi priključek na pokrovu stroja | ||||||||
Radio-oprema |
||||||||
VHF radijska postaja | Zahteva se nanaša na plovila grajena pred 1.7.2006. | |||||||
VHF DSC radijska postaja | Zahteva se za plovila zgrajena po 1.7.2006. in obstoječa plovila grajena pred 1.7.2006 če vgrajujejo novo radijsko postajo. Radijska postaja je lahko klase D. | |||||||
Sredstva za signalizacijo in pripomočki za navigacijo |
||||||||
Navigacijske luči | * | * | Zahteva se za vsa plovila ko plujejo ponoči ali v primeru zmanjšane vidljivosti | |||||
*Nanaša se tudi na plovila z jet motorji, ko plujejo ponoči | ||||||||
Dnevne oznake | ||||||||
Sredstvo za zvočno oglašanje | Plovila daljša od 12 m morajo biti opremljena s piščalko v skladu s Pravilima za statutarnu certifikaciju pomorskih brodova, Sredstva za signalizaciju | |||||||
Ročne bakle (rdečee) | 3 | 3 | ||||||
Rakete s padalom | 3 | 3 | ||||||
Plavajoči dimni signal | 1 | 2 | ||||||
GNSS sprejemnik | ||||||||
Kompas z osvetlitvijo | ||||||||
Daljnogled | ||||||||
Vodoodporna baterijska svetilka | ||||||||
Osvežene uradne pomorske navigacijske karte in publikacije glede na območje plovbe | ||||||||
Oprema za delo s karto | ||||||||
Peljar za male brodove | ||||||||
Popis svetilnikov in signalov za meglo | ||||||||
2 škatli vžigalic ali vžigalnik (nepremočljivo) | ||||||||
Radarski odbojnik | Zahteva se za vsa plovila s hitrostjo > 20 vozlov in vsa plovila ko plujejo ponoči in v primeru zmanjšane vidljivosti | |||||||
SAT EPIRB COSPAS-SARSAT | ||||||||
Oprema za preprečevanje onesnaževanja |
||||||||
Rezervoarji ali prenosne posode za zbiranje olja ali mešanice, ki vsebuje olje | Zahteva se za plovila ki imajo vgrajen motor | |||||||
Vpojna sredstva za odstranjevanje oljnatih ostankov | Zahteva se za plovila ki imajo vgrajen motor | |||||||
Vgrajene črpalke (ročne ali z mehanskim pogonom) s katerimi se olje ali mešanica olja pretaka v rezervoar ali posodo | Zahteva se za plovila ki imajo vgrajen motor v podpalubju | |||||||
Rezervoar za zadrževanje sanitarnih odpadnih vod | Zahteva se za vsa plovila opremljene s sanitarijami | |||||||
Posoda za zbiranje smeti | ||||||||
Kaluža | ||||||||
Ena ročna kalužna črpalka | * | Zahteva se za odprta plovila in plovila z deloma pokrito palubo | ||||||
* Zahteva se za plovila z neprekinjeno palubo dolžine do 6 m | ||||||||
Ena ročna kalužna črpalka z vsisom najmanj 1,5 m vodnega stolpca | Zahteva se za plovila z neprekinjeno palubo in z odprtim mestom upravljanja | |||||||
ali | ||||||||
ena kalužna ročna, na mehanski pogon ali električna črpalka s tlakom manjšim od 1,5 m v vodnem stolpcu v cevi | ||||||||
in | ||||||||
ena kalužna ročna, na mehanični pogon ali električna pumpa | ||||||||
Posoda/ročka za praznjenje | ||||||||
Sistem za detekcijo plinov |
||||||||
Sistem za detekcijo ogljikovega monoksida | * | * | * | * | * | * | * | |
Detektor utekočinjenih naftnih plinov | Zahteva se za plovila, ki imajo vgrajene plinske uporabnike v zaprtem prostoru |
Zima je obdobje, ko majhna plovila čakajo naslednjo sezono na suhem. Da bi naše plovilo ostalo nedotaknjeno, pa je potrebno pred zimovanjem opraviti preventivni pregled in servis. Le tako lahko odkrijemo morebitne Mnogo pomanjkljivosti lažje odpravimo pred zimovanjem tudi zato, ker imamo v spominu sveže informacije o stanju plovila – le te v pol letnem zimovanju v veliki meri pozabimo in ponovno se pojavijo šele, ko začnemo plovilo uporabljati.
PLOVILO
Ko je plovilo na suhem, temeljito očiščeno in posušeno, pregledamo vse pregibne dele in vijake, ter jih po potrebi pritegnemo ali zamenjamo. Preverimo delovanje svetlobnih teles, električnih naprav in brezhibnost električnih napeljav. Preizkusimo delovanje krmilnega mehanizma. Vse koroziji izpostavljene dele je najbolje zaščititi s silikonskim sprejem, ki ne pušča sledi, odlično podmazuje in nudi dobro zaščito pred klimatskimi vplivi. Pregledamo plovilo zaradi morebitnih poškodb in odrgnin ter jih popravimo.
Napihljivo gumijasto plovilo (gumenjak) pregledamo in saniramo morebitne odrgnine in luknje. Plovilo premažemo z zaščitno tekočino in ga zložimo po navodilih proizvajalca. Vsa plovila je potrebno hraniti v suhem prostoru, če pa so pod vedrim nebom, jih je potrebno pokriti tako, da je pod pokrivalom dovolj prostora za kroženje zraka. Če je plovilo na prikolici, le to podpremo, da razbremenimo pnevmatike in vpetje koles.
Gumenjak operite s tekočo vodo in le če je res potrebno, uporabite nevtralna čistila, najbolje navadno milo. Ne uporabljajte drugih čistil, sploh ne takih s trdimi delci. Ne uporabljajte grobih gobic, mrežic in krtač.
Krmno ploščo (zrcalo), če je spraskana, zakitajte in pobarvajte z nitro lakom. V kolikor so INOX vijaki, nosilci ali ročaji korodirali, jih očistite s krpo in zaščitite s polituro za INOX. Popolnoma napihnite gumenjak in ga namažite s pasto za zunanji PVC (lahko tudi s tisto, ki jo dobite pri vsaki avtokozmetiki – za zunanje plastične dele).
Preglejte morebitno dodatno opremo: bimini, kolesa.
Bodite pozorni – če je po 24 urah gumenjak še vedno napihnjen, kot mora biti, potem lahko nadaljujete spravilo gumenjaka, v nasprotnem primeru ga takoj odpeljite na servis. Pri spravljanju gumenjaka odprite ventile in pustite, da se gumenjak sam počasi izprazni – nikakor ne uporabljajte naprav za prisilno izpraznitev. Ventile malo poškropite s silikonskim sprejem in gumenjak, kolikor vam dopušča prostor, ohlapno zložite, po potrebi pa med platno in ostre kovinske ročaje in vijake vstavite kose pene ali karton.
Skladiščite v temnem, suhem prostoru. Če je gumenjak v vreči, je ne zapirajte, temveč jo pokrijte s temno tekstilno tkanino. Idealno je, kadar lahko gumenjak skladiščite/prezimite v napihnjenem stanju. V tem primeru je najbolje, če ga lahko obesite na ročaje/držaje, napihnete do 90% in napihnjenost vsake 2-3 tedne kontrolirate, ter ga obvezno s vseh strani prekrijte s temno tekstilno prevleko.
Za tiste, ki imate plastično plovilo v vodi čez vse poletje, ga pod vodno linijo premažite s samopolirno antivegetativno barvo, nadvodno površino pa premažite z zaščitnim premazom za plastična plovila. Lesene površine je potrebno pobrusiti in primerno zaščititi. Tikovino premažite z zaščitnim oljem, druge lesene površine pa prelakirajte z UV odpornim zaščitnim lakom.
OPREMA
Privezne vrvi, sidra, vesla, bokobrane in ostalo opremo operite ter odstranite alge in ostalo umazanijo, ki se nabere čez sezono. Po potrebi obrabljene vrvi ali polomljene in poškodovane dele opreme zamenjajte za nove.
KONZERVACIJA MOTORJA
Če želite spomladi svoj izvenkrmni motor zagnati brez glavobola, ga preko zime obvezno konzervirajte. S tem ga boste zaščitili pred zimskimi vplivi, saj vlaga in mraz zagotovo naredita škodo na motorju, ki se lahko pokaže ob najbolj neprimernem času – na vodi ob valovitem morju. Dolgo zimovanje je zaradi vlažnega zraka škodljivo za notranje dele motorja.
Za vse dodatne informacije in vprašanja vam je strokovno osebje na voljo preko telefonske številke: 02 629 04 00 ali preko emaila: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..
Samonapihljivi varnostni jopiči postajajo standard v navtiki. Ker so majhni in prilagodljivi, ne ovirajo življenja in dela na krovu med plovbo, so pa vedno pripravljeni, da rešijo življenje. Z novo pomorsko zakonodajo evropske države predpisujejo uporabo jopičev med plovbo na vseh hitrih plovilih (običajno plovila, ki presežejo hitrost plovbe 20 vozlov) ter priporočajo njihovo uporabo tudi na počasnejših plovilih ves čas plovbe.
Kako delujejo samonapihljivi varnostni jopiči
Samonapihljivi varnostni jopiči imajo vgrajen poseben sistem, ki napolni ergonomsko oblikovano blazino. Sistem je lahko ročni ali avtomatski. Ročnega sprožimo s potegom vrvice za proženje sistema, medtem ko se avtomatski sproži sam, ko je senzor več kot tri sekunde potopljen v vodo. Avtomatski sistem omogoča tudi ročno aktivacijo. Obe vrsti jopičev imata dodatno vgrajeno tudi cevko, skozi katero lahko jopič napihnemo sami, če bi sistem zatajil.
Letno vzdrževanje samonapihljivih jopičev
Samonapihljivi jopiči potrebujejo redno pregledovanje in vzdrževanje ne glede na to, ali so bili uporabljeni oziroma aktivirani ali ne. Letni pregled jopičev je smiselno prepustiti pooblaščenim serviserjem, lahko pa ga izvedemo tudi sami. Pregled izvedemo v naslednjih korakih:
- Opravimo vizualni pregled jopiča.
- Pregledamo odsevnike na jopiču.
- Preverimo delovanje piščalke.
- Skozi cevko ročno napihnemo jopič.
- Jopič pustimo napihnjen 24 ur na sobni temperaturi. Preverimo, ali je jopič ostal enako napihnjen, kot pred 24 urami.
- Spustimo zrak iz jopiča. Jopiča ne prepogibamo.
- Namestimo varnostno kapico na cevko.
- Iz sistema za napihovanje odstranimo jeklenko s CO2. Če je na vratu poškodovana ali vidimo luknjo, jo je treba zamenjati z novo.
- Stehtajte jeklenko s CO2. Teža naj ne odstopa za več kot +/-2 g od navedene teže. Če teža odstopa za več, nadomestite jeklenko z novo.
- Preverite varnostne zatiče na ventilu.
- Preverite sprožilni mehanizem
- Preverite rok uporabe jeklenke. Če bo kmalu potekel, kartušo nadomestite z novo.
Ponovna aktivacija po uporabi jopiča
Samonapihljivi varnostni jopiči niso namenjeni le enkratni uporabi. Uporabljamo jih lahko večkrat. Po vsaki uporabi jih je treba ponovno usposobiti za delovanje.
- Jopič po uporabi dobro izperite s sladko vodo in posušite.
- Odstranite staro – uporabljeno jeklenko CO2 in avtomatski vložek.
- Preverite, da ni potekel rok uporabe jeklenke CO2 in da le-ta ni preluknjana.
- Namestite novo jeklenko CO2 in nov avtomatski vložek.
- Preverite, ali so nameščeni zeleni varnostni zatiči.
- Če imate na varnostnem jopiču ventil Argus, potem preverite oba indikatorja. Če ste jeklenko in avtomatski vložek namestili pravilno, bosta oba zelene barve.
- Zložite varnostni jopič po navodilih proizvajalca in ga vložite v ogrodje jopiča.
Kontrola roka uporabe jeklenk CO2
Vse jeklenke s CO2 so označene z datumom roka uporaba. Za označevanje se uporabljajo večinoma trije različni sistemi označevanja.
- Oznaka MMYY
Štirimestna oznaka na prvih dveh mestih (MM) označuje mesec in na drugih dveh (YY) mestih leto zadnje uporabe jeklenke. Če je oznaka na primer 0723, pomeni, da je jeklenka uporabna do 07 meseca (julija) leta 2023. Do tega datuma jo lahko uporabljamo, nato pa jo je treba nadomestiti z novo.
- Oznaka YYDDD
Drug način zapisa, ki se pogosto uporablja pri oznakah jeklenk, oznaka leta (YY) in oznaka dneva (DDD), ko je bila jeklenka izdelana. Dnevi so šteti od prvega dneva leta, 1.1. je prvi dan. Če je oznaka na primer 2050, pomeni, da je bila jeklenka izdelana 50. dan leta 2020 oziroma 19. februarja leta 2020. Jeklenka ima življenjsko dobo 4 leta. Uporabljamo jo lahko do 19. 2. 2023.
- Oznaka MMMDD YYHCR
Ta oznaka je najlažje prepoznavna. Na primer Feb19 20HCR pomeni, da je bila jeklenka izdelana 19. 2. 2020.
Pomembno:
Jeklenke imajo življenjsko dobo 4 leta. Za rekreacijsko uporabo je priporočeno, da se zamenja najkasneje po treh letih od prve namestitve oziroma najkasneje pred potekom roka uporabe.
Samonapihljive jopiče blagovne znamke Baltic in vse nadomestne dele dobite pri slovenskem zastopniku Burin Boats, d. o. o., tel.: 01 436 30 60.
Otok Ugljan je prvi otok Zadrskega arhipelaga. Od celine je oddaljen vsega 2 nmi in ima dobro povezavo s kopnim. Most ga povezuje še z otokom Pašman na jugu, zaradi česar otoka skupaj delujeta kot en otok.
Zgodovina
Otok je naseljen vse od mlajše kamene dobe. Na njem so našli številne predmete, katerih starost je več kot 3000 let. V doslej neraziskani jami Karinja in pečini na Furču pričakujejo, da bodo našli ostanke, ki so še starejši. V starih zapisih se otok pojavi pod imenom Lissa, kot otok, ki je nasproti Zadra. Prvi po imenu poznani prebivalci otoka so bili Liburni, ilirsko pleme. V 4. stoletju pred novim štetjem so zgradili vas na hribu Čelinjak. Nekaj starih liburnijskih hiš se je ohranilo do danes. Drugo naselje so zgradili na hribu Kunaj. Prebivalci so se ukvarjali predvsem s poljedelstvom, živinorejo in ribolovom.
Že v 1. stoletju novega štetja so otok osvojili Rimljani. Po imenu osvajalca Gellia je otok dobil ime Gellianum Posum. Spadal je pod Zadar. Celotno površino otoka so razkosali v kvadrate, ki so merili 714 x 714 m in jih dali v uporabo domačinom, ali pa so jim jih prodali. Dotedanji domačini ilirskega plemena so se pomaknili na obrobje mesta in se še naprej ukvarjali z živinorejo in ribolovom, nekateri pa so se odločili za delo pri novih rimskih priseljencih kot pomožna delovna sila. Rimljani so začeli na otoku graditi vile. Še danes najdemo njihove ostanke. V kraju Muline na severu otoka se je poleg vile Stivona ohranil tudi mlin za mletje oliv.
V zgodnjem srednjem veku so otok začnejo poseljevati Slovani oz. Hrvati. Zemljišča otoka so pripadala mestu Zadru. V 16. in 17. stoletju so jih dodelijo najbolj znanim zadrskim plemiškim družinam, ki so na otoku zgradile svoje dvorce, ki so služili kot stanovanjska in gospodarska poslopja. Konec 19. stoletja so se številni domačini odločili za odhod z otoka. Postali so pomorci ali pa so se odpravili preko oceana. V začetku 20. stoletja so domačini postali lastniki zemlje, ki so jo do tedaj obdelovali za veleposestnika Medovića. To jim je omogočilo, da so si prislužili dovolj denarja, s katerim so si lahko zgradili moderni hiše, katerih večina stoji še danes in v njej še vedno prebivajo domačini.
Navtika na otoku
Otok je večinoma poseljen na vzhodni strani, kjer so luke. Na zahodni strani so le majhni zaselki, običajno v lepih zalivih otoka. Plovbo okrog otoka lahko začnemo na jugozahodu v kraju Kukljica. Kukljica je majhna luka, ki ima 50 priveznih mest za plovila v tranzitu. Je majhen kraj z bogato turistično ponudbo, številnimi restavracijami in bari. Luka je izjemno priljubljena med jadralci, ki se skozi prehod Ždrelac vračajo proti marinam Dalmacija Sukošan ali Zadar po tedenskih počitnicah na Kornatih. Luka je zato ob petkih običajno hitro zasedena. Zaplujemo iz luke v Zadrski kanal in nato obrnemo proti severu. Prva luka, ki jo bomo srečali, je ribiška luka Batalaža. Plovilo lahko privežemo bočno na pomol. Večina privezov je namenjenih ribiškim ladjam. Luka je na južni strani kraja Kali, ki je znan po olivnem olju in več oljarnah. Na severni strani kraja je še luka Kali. Tudi v njej so le komunalni privezi in nekaj prostora za privez plovil. Pristati je skoraj nemogoče. Le miljo severneje pa je luka in marina Preko. V luki se lahko oskrbite z gorivom, plovilo pa varno privežete v marini Preko. V okolici marine so restavracije, bari in trgovine, v katerih lahko oskrbite plovilo. Če bi raje prenočevali v bolj mirnem okolju, potem zaplujte še dobro milje naprej, do zaliva Sutomiščica v katerem je lepa zasebna marina Olive Island. Marina je dobro zaščitena. Kljub temu da je večina privezov zasedena, pa lahko tudi med sezono dobite privez. Predlagamo, da si ga rezervirate, kar preko online rezervacije na naši spletni strani.
Ugljan, ki je približno 3,5 nmi severneje, je majhna komunalna luka. S plovilom lahko pristanemo le bočno na notranjo stran valobrana, kjer je dovolj prostora za dve do tri plovila. Notranji del luke je izjemno plitek in rezerviran za plovila domačinov. V luki je gostilna, ki ima za svoje goste tudi priveze. A žal je možno pristati zgolj z manjšimi plovili z ugrezom do 1 m.
Luka Ugljan je najbolj severna luka na vzhodni obali otoka. Iz luke plovbo nadaljujemo proti severovzhodu, do rta Sveti Peter, ga obplujemo in se obrnemo proti jugozahodu. Zaplujemo skozi kanal med otokoma Uglan in Rivanj. Že po dobri milji plovbe priplujemo do luke Muline, ki je dobro zaščitena pred vsemi vetrovi, razen pred severnimi. Če čez dan piha maestral, ne skrbite. Proti večeru bo padel in prenočevaje v luki bo mirno. Če pa je napovedana nevihta, luka ni primerna za privez, odpravite se raje v zaliv Južna Luka, kjer boste lahko sidrali v zaščiti pred tramontano. V zalivu je peščeno dno in sidro drži dobro. Južna Luka je eden izmed številnih privlačnih zalivov na zahodni strani otoka, kjer ni nobene večje luke. Za ljubitelje prenočevanja na sidru je vzhodni del otoka idealen. Majhna luka Pavlešina je v celoti namenjena komunalnemu privezu. Pristati je možno le z manjšimi plovili na glavi valobrani. V luki je drča za splovitev manjših plovil. Dobri 2 nmi južneje sta zaliva Kobiljak in Prtljug. Imata peščeno dno, sta odlična za dnevno kopanje in primerna tudi za prenočevanje. Prtljug je nekoliko večji in dobro zaščiten pred vsemi vetrovi, razen pred južnimi.
Ko nadaljujemo plovbo proti jugu otoka, do rta Japlenički ni primernih priveznih mest. Na skrajnem jugu pa spet najdemo zalive primerne za sidranje. Luka Lamjana Vela, na jugozahodu, je globok zaliv, v katerem je ladjedelnica in več industrijskih obratov. Zaliv je sicer primeren tudi za sidranje, a industrijska okolica ni privlačna. Poleg njega je zaliv Lamjana mala, ki je večji od zaliva Lamjana Vela. V jugozahodnem delu so ribogojnice, kjer se lahko ustavite in kupite sveže ribe za večerjo. Iz morja naravnost na krožnik. Sidrati je možno v celotnem zalivu. Najbolj primeren je severni del, kjer so globine med 2 in 10 m. Zaliv je zelo dobro zaščiten pred vsemi, razen pred južnimi vetrovi. Če pride do spremembe vremena in zapiha jugo, se lahko zasidrate na južni strani zaliva Velika Sabusa v delu imenovanem Kunčabok. Če je napovedano dolgotrajnejše obdobje slabega vremena, zaplujte skozi prehod Ždrelac Mali in se zasidrajte med otokoma Ugljan in Pašman. Vendar previdno. Most, ki povezuje otoka, ima višino zgolj 16,5 m. Če ste na jadrnici, dvakrat preverite višino vašega jambora. V zalivu med otokoma lahko sidrate na severni strani prehoda v delu Ždrelac Mali, ki nudi zaščito pred vsemi vetrovi, razen pred južnimi, ali v južnem delu Ždrelac, ki nudi zaščito pred južnimi vetrovi.
V prehodu Ždrelac Mali je čez dan veliko pomorskega prometa. Vsa plovila, ki iz Zadra plujejo proti Kornatom, plujejo skozenj. Ponoči je bistveno bolj mirno, a ne bodite presenečeni, če vas bodo na sidru ponoči presenetili valovi plovil.
S tem smo sklenili celoten krog okrog otoka Ugljan. Ugljan ni navtično oblegan otok. Zato boste vedno našli miren kotiček, luko ali marino za privez plovila.
Videoposnetki otoka Ugljan posneti iz zraka
Plovila je večinoma obvezno zavarovati le proti nematerialni škodi povzročeni tretjim osebam. V to zavarovanje je vključeno kritje škode, ki jo vi kot lastnik ali upravljavec plovila povzročite tretjim osebam. To pomeni, da se krije le škoda v primeru povzročitve smrti, telesnih poškodb ali prizadetega zdravja tretjih oseb. V Sloveniji morajo to zavarovanje skleniti vsi lastniki vodnih plovil, katerih moč motorja znaša več kot 3,7 kW. Osnovno zavarovanje se lahko razširi tudi na odgovornost za škodo, ki jo povzročite med upravljanjem plovila na stvareh v lasti tretjih oseb in škodo povzročeno potnikom na plovilu. To polico je možno dodatno razširiti še za plovbo v času regat, v primeru oddajanja plovila, v času, ko se plovilo uporablja za gospodarski ali komercialni namen, in za škodo, ki jo povzroči smučar na vodi, ko ga vleče plovilo.
V vsa ta kritja je všteta le škoda, ki jo povzročimo tretjim osebam. Če želimo zavarovati tudi za škodo povzročeno na lastnem plovilu, se moramo odločiti za kasko zavarovanje. Kasko zavarovanje krije škodo na našem plovilu, vendar ne vse in ne v vseh primerih. Zato si oglejmo, kaj je v polico običajno vključeno in v katerih primerih škode ne moremo uveljavljati. Zavarovanja se razlikujejo glede na zavarovalnico. Preden sklenete pogodbo o kasko zavarovanju, natančno preberite, v katerih primerih niste upravičeni do povrnitve škode.
Kaj krijejo osnovne kasko police:
- Fizično izgubo in poškodbo, ki nastane na zavarovanem plovilu zaradi:
- pomorskih nevarnosti (brodolom, nasedanje, trčenje ...),
- eksplozije, požara, strele,
- vlomne tatvine ali ropa,
- izvleka plovila na obalo, splavitve, dviganja in
- nepooblaščene uporabe plovila ali objestnega poškodovanja s strani tretjih oseb.
- Stroški, ki nastanejo zaradi:
- popolne izgube plovila ali prepustitve,
- delne škode na plovilu,
- ugotavljanja in reševanja zavarovalnega primera ter
- reševanja in izplačila nagrade za reševanje.
Česa kasko zavarovanje ne krije:
- škode, ki nastane zaradi naklepa ali hude malomarnosti zavarovanca,
- plovne nesposobnosti plovila, zaradi pomanjkljivega vzdrževanja, dotrajanosti,
- raztrganja jader, cerad, vrvi (razen če to ni posledica požara, eksplozije, strele, nasedanja, udarca ali trčenja itd.),
- običajnih vremenskih vplivov, kot so mraz, led, zmrzovanje hladilne tekočine, sonce, vročina, običajno plimovanje itd.,
- pomanjkljivega ali neprimernega priveza ali načina pri privezovanju in sidranju,
- škode, ki izhaja iz privezovanja, sidranja ali puščanja plovila brez nadzora na nevarnem in/ali neurejenem privezu, sidrišču, odprti plaži ali obali zunaj časa plovbe (varen privez je privez, ki ga zagotavljajo marine, kjer je plovilo privezano, za čolne je to tudi komunalni privez, če ga zavarovalnica odobri in je prav tako naveden v zavarovalni polici),
- škode zaradi vetra v jadrih, medtem ko so ta dvignjena med uporabo (jadranje),
- škode, nastale, medtem ko plovilo upravlja oseba pod vplivom alkohola ali mamil in psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi:
- a) če krvne preiskave ali druge metode merjenja v organizmu osebe, ki upravlja plovilo, ugotovijo, da vsebnost alkohola v krvi znaša 0,5 g/kg in več (0,5 promila in več) in/ali se ugotovi prisotnost mamil in psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi;
- b) če oseba, ki upravlja plovilo, po pomorski nesreči ali nesreči pri plovbi odkloni sodelovanje pri ugotavljanju alkoholiziranosti in/ali ugotavljanju prisotnosti mamil in psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v telesu;
- škode, nastale zaradi pretrganja neustreznih, poškodovanih, dotrajanih vrvi ali privezov in sidrnih vrvi ali verig,
- okvare pogonskega motorja (strojelomne škode),
- prevoza po kopnem, na tekmovanjih, pri opravljanju obrti, oddajanja plovila v najem in stroškov dviganja (razen v primerih, ko je to posebej dogovorjeno),
- škode, nastale neposredno ali posredno zaradi tihotapstva, nedovoljene trgovine, krivolova, prepovedane plovbe in podobno, ter v zvezi s tem, zaradi zaplembe, zaustavljanja, odredbe začasnega ukrepa in podobno;
- škode, ki je vzročno povezana z neizvršenim in/ali nestrokovnim in/ali nepopolnim popravilom in/ali popravili prejšnje škode,
- škode na plovilih, ki sodelujejo na treningih ali tekmovanjih, z namenom doseči najvišjo hitrost in najvišjo povprečno hitrost in/ali na ocenjevalnih vožnjah,
- plovbe po prepovedanem območju,
- preobremenitve plovila.
Osnovna kasko zavarovanja običajno krijejo le plovbo po Jadranskem morju in notranjih celinskih vodah. V primeru, če želite pluti v Sredozemsko morje, je zavarovanje možno razširiti glede na geografske meje plovbe. Če nameravate zapluti v Atlantik ali še dlje, pa bo treba poiskati zavarovalnico, ki nudi tudi taka zavarovanja. Zavarovanja, ki vključujejo škode med prevozom plovila po kopnem, med tekmovanji, oddajanjem v najem ali pri poučevanju, je treba doplačati.
Zavarovanja plovil se razlikujejo glede na zavarovalnico. Nekatere krijejo več, nekatere manj škod. Pred sklenitvijo se dobro pozanimajte, kaj je vključeno v zavarovanje in kaj ne.
Zavarovanja najetih plovil
Plovila, ki jih najamemo, so večinoma kasko zavarovana. Ob najemu nam operater zadrži kavcijo, ki jo unovči v primeru, da vrnemo poškodovano plovilo. Zavarovanje plovila je enako kot za fizične osebe z razliko, da je možno za oddajanje doplačati dodatna zavarovanja, ki krijejo predvsem izgube operaterja.
Če se plovilo daje v najem, ga je možno dodatno zavarovati za tveganja:
- goljufije ali krajo plovila, ko je to oddano v najem,
- izgubo prihodka (zaslužka),
- zasega plovila.
Ste se kdaj vprašali, kolikšna je življenjska doba ladje? 10, 30, 50, 100 let? Ne boste verjeli nekatere ladje plujejo še bistveno dlje.
Posebnost med ladjami, posebej vojaškimi, ki so se aktivno borile na oceanih, je nedvomno ameriška bojna ladja USS Constitution. Je najstarejša Ameriška vojna ladja, ki je letos stara neverjetnih 223 let in še vedno pluje. Svojo planirano življenjsko dobo, ki je bila 20 let, je presegla za več kot dve stoletji.
Ladja je izdelana iz hrastovega in borovega lesa in je ponekod obdana z bakreno oblogo. Bila je tretja izmed šestih ladij, ki jih je odobril Kongres z navtičnim aktom leta 1794. Namenjene so bile za boj proti mornaricam, ki so v tistem času že posedovale večje ladje, kot so bile takrat v floti ameriške mornarice.
USS Constitution je trenutno najstarejša vojaška ladja na svetu, ki še pluje. Od nje je starejša le še vojaška ladja HMS Victory, ki pa je od leta 1922 v suhem doku.
Ladjo so izdelali v bostonski ladjedelnici Joshua Humphreys. Njen trup je debel kar 53 cm in na krovu nosi 44 topov. Prvih spopadov se je udeležila kmalu po splovitvi. V resnih bitkah pa je prvič sodelovala po treh letih od splovitve. Vse do leta 1812 je zmagovala v številnih bitkah, nato pa je do leta 1820 večinoma patruljirala v Sredozemlju. Leta 1980 so jo odpisali od aktivne službe in jo hoteli razstaviti. Javni pritisk na oblast, da naj slavne ladje ne uniči, je pripomogel, da so se odločili ladjo obnoviti. Stroški obnove so znašali 157 tisoč USD.
Po obnovi je ladja plula po Sredozemlju in Tihem oceanu. Med drugim je obplula svet, za kar je potrebovala dve leti. Leta 1905 je bila že v zelo slabem stanju. Hoteli so jo odvleči na odprto morje in uporabiti kot vadbeno tarčo za druge vojaške ladje. Javni pritisk je spet rešil ladjo. Postala je plavajoč muzej. Obiskalo jo je več kot 4 milijone obiskovalcev. Vse do leta 1997 je doživela številne prenove. Ob njeni 200-letnici pa je mornarica pripravila poseben dan. Ladjo so usposobili za plovbo in je zaplula le s pomočjo svojih jader. Naslednja plovba je bila šele leta 2012 ob 200-letnici zmage proti francoski ladji HMS Guerriere. V lanskem letu pa so prvič imeli možnost z njo zapluti običajni smrtniki. Razpisali so neke vrste loterijo, na kateri so izžrebali 150 sodelujočih, da so se na praznik 4. julija vkrcali na to impozantno ladjo in z njo zapluli.
Foto: wikimedia
Platno bo po temeljitem pranju izgubilo svojo lastnost vodonepropustnosti. Zato je po čiščenju potrebno izvesti impregnacijo. Impregnacije ne izvajajte, če platna niste dobro oprali in iz njega odstranili nečistoč in maščob. Kako pravilno očistite ponjavo, da je ne poškodujete, si preberite v članku: Kako očistimo platneno streho – vzdrževanje bimini top, spray hood,…
Za impregnacijo platna potrebujemo impregnacijsko sredstvo. Sredstva so na voljo v sprejih, kot tekočine ali celo kot koncentrati. Pri večjih površinah (5 m2 ali več) bodo količine kot so 250 ml ali 400 ml spreja absolutno premalo. Zato je bolje, da si zagotovite večjo količino sredstva. Mi smo izbrali Yachticon sredstvo za impregnacijo (koncentrat), ki se redči z vodo v razmerju 1:5 (cena za 1l od 25,00 – 50,00 EUR odvisno od trgovine).
Impregnacija po korakih
- Pripravite sredstvo za impregnacijo, če je koncentrat ga razredčite v priporočenem razmerju.
- Preverite, da je platno popolnoma suho
- Če platna niste sušili na plovilu, ga namestite na svoje mesto.
- Tekoča sredstva za impregnacijo nanesite na platno s pomočjo mehke krpe ali gobice namočene v sredstvo za impregnacijo. Nanos naj bo enakomeren. Količina naj bo dovolj velika, da se bo v platno vpila enakomerno. Če uporabljate sredstvo v spreju, natančno in enakomerno nanesite nanos na platno.
- Pustite, da se platno dobro posuši.
Ko se platno v celoti posuši, lahko preverite, če ste ga dobro in enakomerno impregnirali. Z gobico namočeno v sredstvo za impregnacijo ponovno potegnite preko površine, ki ste jo impregnirali. Na mestih, kjer je bila impregnacija dobra, se nov nanos ne bo prijel, kjer pa ni bila zadovoljiva, pa se bo sredstvo vpilo v platno.
Ko ste preverili kvalitetno opravljenega dela, pustite platno da se popolnoma posuši.
Večni problem na plovilih so platnene strehe. Hitro se umažejo, na njih se začne nabirati plesen in izgubljajo svojo vodoneprepustnost. Izpostavljene so morski vodi, nečistočam, ki jih prinese veter ali padejo z dežjem, močni UV-svetlobi, velikim temperaturnim razlikam in spremembam vlage.
Kljub temu pa platnene strehe ob rednem vzdrževanju lahko zdržijo dolgo časa. Če vzdrževanje izvajamo redno in pravilno, bodo lahko na plovilu tudi sedem ali več let.
Platnene strehe so izdelane iz mešanice naravnih in sintetičnih materialov. Njihova posebna sestava in način izdelave zagotavljata odpornost na morsko vodo in UV-žarke ter zagotavljata neprepustnost. Kljub temu pa so materiali izpostavljeni zahtevnim pogojem, zato jih je treba primerno vzdrževati.
Čiščenje platnenih streh
Čiščenje platnene strehe izvajamo po korakih. Preden poprimemo za delo, si moramo poiskati primerno podlago, ki naj bo ravna in čista. Ker so platnene strehe pri plovilih običajno velikih dimenzij, je najbolje, da čiščenje izvedemo na tleh. Da platnena streha ne bo po končanem delu bolj umazana kot pred začetkom, površino prekrijemo s čistim polivinilom. Za čiščenje si moramo pripraviti tudi opremo in čistila. Potrebujemo vodo, milo, mehko krtačo in dobro voljo.
Čiščenje po korakih
- S krtačo odstranite grobo nečistočo.
- Namočite z vodo.
- Platno popršite z raztopino mila in vode (uporabite lahko tudi pralni prašek ali posebno čistilo za platnene ponjave).
- Z mehko krtačo očistite površino ponjave na obeh straneh.
- Počakajte, da se raztopina mila in vode vpije v platno.
- Po potrebi ponovno očistite površino z mehko krtačo.
- Sperite s čisto vodo. Izpiranje naj bo temeljito. Ostanki čistil v platnu bodo preprečili kvalitetno impregnacijo.
- Če vam ni uspelo odstraniti vseh nečistoč, ponovite korake od 3 do 7. V primeru trdovratnih madežev čistite po postopku za odstranjevanje trdovratnih madežev.
- Dobro posušite platno.
Zadnji korak, sušenje platna je najbolje opraviti kar na plovilu. Platno namestite nazaj na svoje mesto na plovilu in pustite, da se dobro posuši.
Odstranjevanje trdovratnih madežev
V primeru trdovratnih madežev, ki vam jih ni uspelo odstraniti z zgoraj opisanim postopkom, si lahko pomagate z naslednjimi nasveti.
- Namesto raztopine mila in vode uporabite še belilo. Zmešajte 50 ml belila z 10 ml mila in 1 l vode.
- Raztopino nanesite na trdovratne madeže.
- Pustite učinkovati 15 min.
- Dele obrišite z gobo ali čisto krpo.
- Dobro izperite z vodo in posušite.
Pomembno
- Platnene strehe vedno sušite le na zraku. Sušenje v sušilcih bo uničilo strukturo materiala.
- Po pripravi mešanice za čiščenje blaga, najprej preverite delovanje sredstva na manjšem, manj videnem delu platna in opazujte, če se platno slučajno razbarva. V tem primeru poiščite navodila proizvajalca in njegova priporočila za čiščenje.
Še nasveti za čiščenje najbolj pogostih madežev:
Madež | Priporočeno čistilno sredstvo |
Pivo, urin, barvila iz hrane | 0,3 dcl sredstva za pomivanje posode + 0,2 dcl kisa v 1l vode |
Borovnice | 0,1 dcl sredstva za pomivanje posode + 0,3 dcl kisa v 1l vode |
Ptičji iztrebki, gorčica, kava, čaj, jajca, kola | 0,5 dcl sredstva za pomivanje posode v 1 l vode |
Kri | 0,5 dcl sredstva za pomivanje posode + 0,3 dcl amonijaka v 1 l vode |
Maslo, mast, olje, solatni preliv, paradižnikov sok | Uporabite koruzni škrob kot sredstvo za absorbcijo, nato očistite z mešanico sredstva za pomivanje posode in vode |
Oglje, barvice, svinčniki | Posesajte in nato očistite z mešanico 0,3 dcl sredstva za pomivanje posode in 1 l vode |
Zvečilni čigumi | Namočite z izopropilnim alkoholom nato očistite z mešanico 0,3 dcl sredstva za pomivanje posode in 1 l vode |
Plesen | 0,1 dcl sredstva za pomivanje posode + 0,3 dcl sredstva za beljenje perila v 1 l vode |
Vosek | Pod platno položite brisačo ali drug vpojni material. Prelikajte z likalnikom, da se vosek stopi in vpije v pivnik. Nato očistite z mešanico 0,1 sredstva za pomivanje posode in 1 l vode. |
Vinski madeži | 0,1 dcl sredstva za pomivanje posode, 0,2 dcl kisa in 0,3 dcl izopropilnega alkohola ali peroksida in 1 l vode |
Platneno streho lahko očistite tudi s namenskimi čistilnimi sredstvi, ki jih priporoča proizvajalec.
Najbolj brane novice
Bencinska črpalka v Marini Dalmacija v Sukošanu je zaprta.
Bencinska črpalka v marini se prenavlja. Prenova naj bi bila zaključena do glavne turistične sezone. Upajo, da bo dela uspelo opraviti prej. Zato goriva ni možno natočiti na bencinski črpalki. Marina zato omogoča natakanje goriva s pomočjo prenosne črpalke. Če potrebujete gorivo, morate vsaj 24 ur pred točenjem poklicati v marino in naročiti gorivo. Sporočiti morate točen datum in uro prihoda in okvirno količino goriva.