Fastnet Rock, Skala Fastnet ali kratko Fastnet, je majhen otoček, ki je 5 nmi oddaljen od južne obale Irske.

Na njem so leta 1853 začeli graditi svetilnik, ki je prvi svetlobni signal oddal v letu 1854. Prvotno je bil visok 27,7 m. Izdelan je bil iz železa in opek. Leta 1891 so ga prenovili, ker so ugotovili, da oddaja prešibko svetlobo predvsem pri plovbi iz Atlantika. Nov svetilnik so zgradili iz 4300 ton granita. Zaradi obsežnih gradbenih del je bil dokončan šele leta 1904. Sedaj je visok 44,5 m, svetlobo pa oddaja z višine 48,5 m. Oddaja kratke svetlobne bliske dolge samo 0,14 s, interval pa dolg 5 s. Prvotno je v njem gorel parafin, ki pa so ga leta 1969 nadomestili z električno žarnico. Do leta 1989 je za njegovo nemoteno delo skrbel svetilničar, nato pa so ga avtomatizirali in za njegovo pravilno delovanje skrbijo daljinsko.

V močni megli svetilnik poleg svetlobe oddaja tudi zvok. Vsako minuto odda 4 piske s frekvenco 300 HZ, ki se slišijo kar 40 nmi daleč.

Zaradi njegove impresivne višine je njegova luč vidna kar 25 nmi daleč (50 km).

Legenda o visokem valu

Leta 1985 je svetilnik zadel izjemno visok val. V višino naj bi meril neverjetnih 48 metrov, kar pomeni, da je segal skoraj do samega vrha svetilnika.

Impozanten svetilnik je možno obiskati in si ga ogledati. Iz mesta Cape Clear na istoimenskem otoku pluje ladja s katero se je možno prepeljati na otok in ogledati svetilnik.

Rolex Fastnet regata

Okrog slavne skale znamenita regata Rolex Fastnet Race. V začetku meseca avgusta iz mesta Cowes na otoku Isle of Wight izpluje več 100 jadrnic. Plujejo mimo južne angleške obale proti zahodu, se obrnejo proti severozahodu, proti Irski, obplujejo svetilnik Fastnet in se vrnejo v pristanišče Cherbourg na severu Francije. Jadralci morajo prepluti 695 nmi. Del plovbe poteka v Angleškem kanalu, kjer so močni morski tokovi, del pa po Atlantiku, kjer se jadralci srečajo z oceansko plovbo.

Foto: Rolex Fastnet Race - Kurt Arrigo, Carlo Borlenghi

Raznolik otok Pašman vsakemu obiskovalcu lahko ponudi tisto, kar išče na svojem navtičnem popotovanju po Zadrskem arhipelagu. Njegovi dobro zaščiteni zalivi so priljubljeni pri vseh križarjenjih, ki se začnejo ali končajo v Zadrski regiji.

Zgodovina

Otok Pašman je bil naseljen že v prazgodovini. Naseljen je bil v antiki in v času Rimske republike, o čemer pričajo številni ostanki rimske arhitekture, kamniti napisi in najdeni kovanci iz tistega obdobja. Prva omemba otoka v pisnih dokumentih je iz leta 990. Ime Katan naj bi ustrezalo današnjemu kraju z imenom Tkon. Po dosedanjih podatkih naj bi mesto obstajalo že od leta 950. Sledili so mu Pašman leta 990, 1067 Neviđane, 1284 Dobropoljana in leta 1446 Ždrelac. Na otoku so imeli svoja posestva številni premožni prebivalci mesta Zadar in Biograd, zadrska nadškofija in zadrski benediktinci. V mestu Kraj na otoku je od leta 1390 frančiškanski samostan, ki hrani številne dokumente, ki opisujejo bogato zgodovino otoka.

Otok je po padcu Beneške republike prišel pod oblast Francozov, ki jih je kasneje zamenjala avstrijska oblast vse do padca monarhije. Od leta 1918 je otok del Hrvaške.

Prebivalci otoka so se skozi zgodovino ukvarjali s poljedelstvom, oljkarstvom in ribolovom.

Otok danes

Moderni časi so in bližina mest Zadar in Biograd na celini je dodobra spremenila navade domačinov. Na otoku naj bi jih živelo nekaj več kot 3000. Številni med njimi se dnevno odpravljajo v službo na celino, številni se preživljajo s turizmom, le redki pa s tradicionalnim ribolovom ali poljedelstvom. Pašman je otok, na katerem ni nobene marine, malo tranzitnih privezov v pristaniščih, ima pa številne lepe zalive s sidrišči, ob katerih so zrasle dalmatinske konobe.

Plovba okoli otoka Pašman

Številni najemniki plovil se prvi ali zadnji dan jadranja privežejo v zalivu Zaklopica na skrajni jugozahodni strani otoka Pašman. Zaliv je v neposredni bližini marine Biograd in izjemno primeren za prenočevanje zadnji dan najema. Zjutraj bo treba prepluti le 2,5 nmi, se ustaviti na bencinski črpalki pred marino in plovilo boste lahko oddali še pred 10. uro. Za zaliv je podeljena koncesija. Nameščene so plovke in prenočevanje je treba plačati. V južnem delu zaliva je gostilna.

Ko po vzhodni strani otoka plujemo proti severu, priplujemo do mesta Tkon, ki je trajektna luka in povezuje otok s celino. Nova luka v severnem delu je bila zgrajena leta 2020. Na nasprotni strani je majhno pristanišče, ki ima 10 tranzitnih privezov. Tkon je tipično majhno primorsko mesto, ki v poletni sezoni oživi. Odprti so številni bari in restavracije, v katerih boste lahko okušali tipično dalmatinsko hrano.

Le 1,5 nmi severno je majhna luka Kraj. V pristanišču se je možno privezati bočno. Prostora je za dve plovili. Globine v okolici luke so primerne za sidranje. Dno je peščeno in sidro drži dobro. Severovzhodno od Kraja so otoki Veli Dužac, Mali Dužac in Mutan. Predel proti luki Jesenice je zato zaščiten pred burjo in tramontano. Je izjemno primeren za sidranje v primeru nevihte. Luka Jesenice ne omogoča priveza s plovili, ki imajo ugrez več kot 1 m. Večina privezov je komunalnih in so zasedeni s plovili domačinov. Luka Pašman, ki je le 0,3 nmi severno, omogoča bočni privez. Prostora je za 3 do 4 plovila. Izpostavljena je tramontani in burji, zato privez ob napovedi nevihte ni primeren. Čeprav luka nosi isto ime kot otok, ni največji kraj na otoku. Je majhen in miren kraj, ki oživi le poleti.

Ko plovbo nadaljujemo proti severozahodu in zaplujemo mimo otoka Garmenjak, je na njegovi zahodni strani luka Barotul. Med otokoma je globina morja le 1,3 m. Obplujte ga raje po severni strani. Zaliv Taline je dobro zaščiten pred južnimi vetrovi. Globine so med 2 in 5 m. Dno je peščeno in sidro povsod drži dobro. Na zahodni strani zaliva je luka Mrljane. Majhna luka nudi le bočni privez, prostora je le za plovilo ali dve, in ni namenjena daljšim postankom. Podobno je v luki Neviđane. S plovilom lahko pristanemo le bočno na pomolu, poleg svetilnika. Del pomola na notranji stani valobrana, ki luko ščiti pred burjo, je porušen. Nekoliko boljše možnosti so v luki Dobrapoljana. Severni pomol omogoča bočni privez 4 do 5 plovilom. Privezati se je možno na zunanji in na notranji strani pomola. Globine v luki so največ 2,5 m, zato je za krmarjenje z jadrnico potrebno nekoliko previdnosti.

Na severovzhodni strani otoka sta še luka Banj in Ždrelac. Obe omogočata privez manjšim plovilom in sta kot večina luk na vzhodni strani otoka namenjeni plovilom domačinov. V obeh lukah je možno pristati bočno, po potrebi tudi prenočiti. Iz luke Ždrelac priplujemo do prehoda Ždrelac Mali. V prehodu med otokoma je ogromno prostora za sidranje. Globine so med 2 in 6 m. Dno je povsod peščeno in sidro drži dobro. Zaliv je zaščiten pred vsemi vetrovi. Glede na napoved se je treba le zasidrati v pravem delu zaliva. Ždrelac Mali je med poletno sezono obremenjen prehod. Skozenj plujejo številna plovila, ki v zalivu povzročajo valove. Če ste na plovbi z jadrnico, ne pozabite, da je pod mostom Ždrelac Mali le 16,5 m. Ne zaplujte pod most, če niste prepričani, kolikšna je višina vašega jambora nad morsko gladino. Upoštevaje tudi plimovanje.

Ko zaplujemo pod mostom skozi prehod, bomo na zahodni obali otoka lahko sidrali v zalivih. Pristanišč na tej strani ni. To pa še ne pomeni, da zahodna stran ni primerna za navtike. Prav nasprotno. Tu je več zalivov, nekaj tudi takih, ki so prazni tudi sredi poletja. Dnevno kopanje ali celo prenočevanje postaneta lahko pravi užitek v miru. Zelo verjetno je, da boste v zalivu sami. Ko zaplujemo proti južnemu delu, lahko vplujemo najprej v zaliv Soline. Za zaliv je podeljena koncesija in sidranje je dovoljeno zgolj na plovkah. Eno sidrišče je v severnem delu, drugo v južnem. V obeh delih sta na obali gostili, ki nudita domačo hrano. Predvsem so na voljo morske jedi iz svežih sestavin. Naslednji zaliv v smeri proti jugu je Žinčena. Zaliv je dobro zaščiten pred vsemi vetrovi, razen pred južnimi. Je izjemno lepo sidrišče. Sidrati je treba na lastnem sidru in plačilo ni potrebno. Tisti, ki raje prenočujete na plovki, odplujte v sosednji zaliv Lanđin. Velik zaliv nudi enako dobro zaščito pred vsemi vetrovi, razen pred južnimi. V njem je nameščenih več kot 30 plovk. Na obali sta dve gostilni, do katerih lahko priplujete s svojim pomožnim plovilom, na željo, pa vas bo prišel iskat tudi gostilničar.

Tudi zaliv Lanđin je pogosta izbira za prenočevanje zadnji dan pred vračanjem najetih plovil v izhodiščno marino. Ker je v njem več plovk, je večja verjetnost, da boste našli privez, tudi če priplujete proti večeru. Tudi v primeru burje boste v zalivu prenočili mirno.

Ko zaključujemo plovbo okoli otoka, bomo pri plovbi proti jugozahodu zapluli mimo ribjih farm, ki so postavljene med jugom otoka Pašmana in otoki Košara, Žižanj in Košarica. Ko priplujemo skozi ožino med otokoma Pašman in Žižanj, se na levi strani odpre velik zaliv Tri luke. Tudi ta zaliv je primeren za prenočevanje. Zaprt je proti vsem vetrovom, razen proti južnim.

Otok Pašman nudi vsakomur nekaj. Primeren je tako za postanek pred vračanjem v izhodiščno marino v zadrski regiji (Biograd, Sukošan, Zadar ...) kot za prenočevanje v primeru, da ste plovilo prevzeli pozno popoldne. Prav tako je Pašman primeren za postanek na plovbi s severa proti jugu ali obratno. Žal pa na otoku ni nobene marine in je oskrba plovila nekoliko težja.

Videoposnetki otoka Pašman posneti iz zraka

>

Na podlagi nove Hrvaške zakonodaje, Pravilnik o brodicama, čamcima i jahtama, ki je bil sprejet 31.1.2020 in je stopil v veljavo 29.4.2020 je potrebno zagotoviti ustrezno obvezno opremo plovila. Oprema plovila se loči glede na Področje plovbe za katerega je registrirano plovilo.

Seznam velja le za plovila, ki so registrirana na Hrvaškem in se uporabljajo v gospodarske namene (oddaja plovil) ali javne namene (prevoz oseb).  

NAZIV OPREME	OBMOČJE PLOVBE							OPOMBE
	IV	IIIc	IIIb	IIIa	III	II	I
Trup in oprema trupa
Sidro predpisane mase
Rezervno sidro predpisane mase
Sidrna vrv ali veriga
Rezervna sidrna vrv ali veriga
Plavajoče sidro
Bitva na premcu za vez in vleko	*	*						*Nanaša se tudi na plovila na jet pogon
Bitva na krmi								Za plovila daljša od 6 m
Dodatna bitva na premcu								Za plovila daljša od 12 m
Dodatna bitva na krmi
3 privezne vrvi odgovarjajoče dolžine, ne krajše od 5 m
Vrv za vleko dolžine, ki odgovarja štirim dolžinam plovila
2 vesli odgovarjajoče dolžine s 4 vilicami								Za plovila ki nimajo izvenkrmnega ali vgrajenega motorja
Krmarjenje v sili								Pri jadrnicah in motornih plovilih z enim vgrajenim pogonskim strojem z daljinskim upravljanjem krmila morajo dodatno obstajati tudi sredstva upravljanja s krmilom v sili pri zmanjšani hitrosti
Stroj
Mehansko pogonsko sredstvo
Zračni ventilator u varnostni izvedbi								Zahteva se za vsa plovila ki imajo bencinski pogon ki se nahaja v zaprtem prostoru ali podpalubju
Zaščita pred sprožitvijo pogonskega sredstva v delovnem položaju	*	*						Zahteva se za vsa plovila z izvenkrmnim motorjem
								*Nanaša se tudi na plovila z jet motorjem
Sistem za zaustavljanje v sili ki se ga lahko poveže s krmilnim sistemom	*	*						Zahteva se za vsa plovila z izvenkrmnim motorjem upravljan z ročico
								*Nanaša se tudi na plovila z jet motorjem
Sistem za avtomatsko zaustavljanje pogonskega stroja ali avtomatski sistem ki omogoča plovilu krožno gibanje z zmanjšano hitrostjo	*	*						*Nanaša se samo na plovila z jet motorjem
Izvor električne energije v sili						*	*	Zahteva se za plovila z motorjem vgrajenim v podpalubju
								*Nova in obstoječa plovila morajo biti opremljena z  izvorom električne energije za v primeru nuje najkasneje do 31. 12. 2026.
Alarm visokega nivoja kaluže								Zahteva se za plovila ki imajo motor vgrajen u podpalubju
Varnostna oprema
Pnevmatski splav za reševanje ali pomožni čoln
Rešilni obroč
Rešilni obroč z samosprožilno svetilko in vrvjo
Rešilni jopič za vse osebe, ki se nahajajo na plovilu v času plovbe (odrasli in otroci)	*	*						*Nanaša se tudi na plovila z jet motorjem
Rešilni jopič s piščalko in samosprožilno svetilko za vse osebe, ki se nahajajo na plovilu v času plovbe (odrasli in otroci)		*	*	*	*			*Zahteva se za plovila s hitrostjo nad 20 vozlov, ki plujejo ponoči
Plavajoča vrv								Zahteva se za jadrnice
Sredstva za zaščito pred izgubo toplote za vse osebe na plovilu
Komplet prve pomoči
Omarice s prvo pomočjo
Varnostna čelada za vse osebe, ki se nahajajo na plovilu	*	*						*Nanaša se izključno na plovila z jet motorjem
Protipožarna oprema
Bivanjski prostori in kuhinja:
1. prenosne naprave za gašenje požara (min. kapaciteta naprave: 1 kg prahu ali 3 kg CO2 ali 1,8 l pene)								Zahteva se za plovila opremljena z bivanjskimi prostori
ali
2. vgrajeni sistem za gašenje požara in ena prenosljiva naprava za gašenje požara (min. kapaciteta naprave: 1 kg prahu ali 3 kg CO2 ali 1,8 l pene).
1. ena prenosna naprava za gašenje požara (min. kapaciteta naprave: 2 kg praha ali 5 kg CO2 ali 1,8 l pene);								Zahteva se za plovila opremljena s kuhinjo
ali
2. ena prenosna naprava za gašenje požara (min. kapaciteta naprave: 1 kg praha ali 3 kg CO2 ali 1,8 l pene) in pokrivalo za gašenje plamena;
ali
3. vgrajeni sistem razprševanja (ne sme se uporabljati sistem za razprševanje vode – »sprinkler«).
Strojnica in/ali prostor z rezervoarji za gorivo:
1. Vgrajeni protipožarni sistem								Zahteva se za odprta plovila z benzinskim vgrajenim motorjem z močjo ≤ 120 kW ali diesel vgrajenim motorjem ko so motorji vgrajeni nad višino kokpita
ali
2. Prenosna naprava za gašenje požara z zadostno kapaciteto za napolnitev strojnice skozi priključek na pokrovu stroja
Prenosna naprava za gašenje požara min. kapacitete 2 kg prahu ali 5 kg CO2 ali 1,8 l pene								Zahteva se za odprta plovila z izvenkrmnim benzinskim motorjem oz. motorji, z močjo > 25 kW, postavljenimi na krmnem zrcalu in s prenosnimi rezervoarji nameščenimi na prostem
1. Vgrajeni protipožarni sistem za gašenje prostora z rezervoarji								Zahteva se za odprta plovila z benzinskim izvenkrmnim motorjem oz. motorji postavljenimi na krmnem zrcalu in prenosnimi rezervoarji nameščenimi v zaprtem prostoru
ali
2. Prenosna naprava za gašenje požara zadostne kapacitete za napolnitev prostora z rezervoarji skozi priključek na steni prostora z rezervoarji
Vgrajeni protipožarni sistem								Zahteva se za plovila z benzinskim motorjem ne glede na moč ali z diesel motorji z močjo večjo od 120 kW, nameščenimi pod višino kokpita ali v notranjosti plovila
1. Vgrajeni protipožarni sistem								Zahteva se za plovila z diesel motorji z močjo manjšo od 120 kW, nameščenimi pod višino kokpita ali v notranjosti plovila
ali
2. Prenosna naprava za gašenje požara zadostne kapacitete za napolnitev strojnice skozi priključek na pokrovu stroja
Radio-oprema
VHF radijska postaja				*				Zahteva se nanaša na plovila grajena pred 1.7.2006.
VHF DSC radijska postaja				*				Zahteva se za plovila zgrajena po 1.7.2006. in obstoječa plovila grajena pred 1.7.2006 če vgrajujejo novo radijsko postajo. Radijska postaja je lahko klase D.
Sredstva za signalizacijo in pripomočki za navigacijo
Navigacijske luči	*	*						Zahteva se za vsa plovila ko plujejo ponoči ali v primeru zmanjšane vidljivosti
								*Nanaša se tudi na plovila z jet motorji, ko plujejo ponoči
Dnevne oznake
Sredstvo za zvočno oglašanje								Plovila daljša od 12 m morajo biti opremljena s piščalko v skladu s Pravilima za statutarnu certifikaciju pomorskih brodova, Sredstva za signalizaciju
Ročne bakle (rdečee)			3	3	3	3	3
Rakete s padalom				3	3	3	3
Plavajoči dimni signal						1	2
GNSS sprejemnik
Kompas z osvetlitvijo			*	*				*Zahteva se za plovila za prevoz potnikov
Daljnogled				*				*Zahteva se za plovila za prevoz potnikov
Vodoodporna baterijska svetilka
Osvežene uradne pomorske navigacijske karte in publikacije glede na območje plovbe
Oprema za delo s karto
Peljar za male brodove
Popis svetilnikov in signalov za meglo
2 škatli vžigalic ali vžigalnik (nepremočljivo)
Radarski odbojnik								Zahteva se za vsa plovila s hitrostjo > 20 vozlov in vsa plovila ko plujejo ponoči in v primeru zmanjšane vidljivosti
SAT EPIRB COSPAS-SARSAT
Oprema za preprečevanje onesnaževanja
Rezervoarji ali prenosne posode za zbiranje olja ali mešanice, ki vsebuje olje								Zahteva se za plovila ki imajo vgrajen motor
Vpojna sredstva za odstranjevanje oljnatih ostankov								Zahteva se za plovila ki imajo vgrajen motor
Vgrajene črpalke (ročne ali z mehanskim pogonom) s katerimi se olje ali mešanica olja pretaka v rezervoar ali posodo								Zahteva se za plovila ki imajo vgrajen motor v podpalubju
Rezervoar za zadrževanje sanitarnih odpadnih vod								Zahteva se za vsa plovila opremljene s sanitarijami
Posoda za zbiranje smeti
Kaluža
Ena ročna kalužna črpalka	*							Zahteva se za odprta plovila in plovila z deloma pokrito palubo
								* Zahteva se za plovila z neprekinjeno palubo dolžine do 6 m
Ena ročna kalužna črpalka z vsisom najmanj 1,5 m vodnega stolpca								Zahteva se za plovila z neprekinjeno palubo in z odprtim mestom upravljanja
ali
ena kalužna ročna, na mehanski pogon ali električna črpalka s tlakom manjšim od 1,5 m v vodnem stolpcu v cevi
in
ena kalužna ročna, na mehanični pogon ali električna pumpa
Posoda/ročka za praznjenje
Sistem za detekcijo plinov
Sistem za detekcijo ogljikovega monoksida	*	*	*	*	*	*	*
Detektor utekočinjenih naftnih plinov								Zahteva se za plovila, ki imajo vgrajene plinske uporabnike v zaprtem prostoru

Tisti, ki trenutno razmišljate o nakupu plovila ali spremljate oglase za plovila, ste najverjetneje opazili, da se prodaja kar nekaj plovil registriranih v Združenem kraljestvu (v nadaljevanju UK), ki se nahajajo v raznih državah Evropske unije (v nadaljevanju EU), kar je v določeni meri tudi posledica brexita. 31. decembra 2020 se konča prehodno obdobje po izstopu UK iz EU. Kot na številnih drugih področjih, tudi na področju plovil in njihovega DDV statusa ni bilo še vse dogovorjeno.

Na splošno bo DDV status plovila po brexitu odvisen od tega, kje se bo plovilo nahajalo konec prehodnega obdobja, torej 31. decembra 2020. Plovila rezidentov UK, ki se bodo 31. decembra 2020 nahajala v EU bo veljalo, da je DDV v EU plačan. Plovila, ki se bodo 31. decembra 2020 nahajala v UK pa bodo izgubila status plačanega DDV v EU in ohranila/pridobila status plačanega DDV v UK. Plovila rezidentov UK, ki se bodo 31. decembra 2020 nahajala tako zunaj UK kot EU, pa bodo imela tri leta časa za ponovno vrnitev v UK (Returned Goods Relief). Plovila, ki se bodo nahajala 31. decembra.2020 v EU in so se v nekem trenutku v preteklosti nahajala v UK, imajo 1 leto časa, da se vrnejo v UK in tam pridobijo status plačanega DDV.

Plovila, ki bodo imela status plačanega DDV v UK (in ne v EU), bodo lahko v EU začasno uvožena za obdobje največ 18 mesecev. Če bo plovilo v EU dlje kot 18 mescev, nastane obveza plačila DDV v EU. To velja za nerezidente EU za plovila za osebne namene.

Če zgoraj napisano na kratko povzamemo s praktičnim primerom: če kupite plovilo registrirano v UK, ki se nahaja 31. decembra 2020 v eni izmed držav EU, bo plovilo kljub brexitu ohranilo status plačanega DDV v EU.

Besedilo: Nataša Kolega (povzeto po Cruising Association)

Menta – podaljšana roka slovenskih lastnikov plovil in nepremičnin na Hrvaškem.

Lastniki plovil registriranih pod hrvaško zastavo, morajo do konca leta urediti dokumentacijo plovila.

Mento vodi Lena Koter, Slovenka, ki živi na Hrvaškem, po izobrazbi univerzitetna diplomirana pravnica. Življenje na Hrvaškem ji prinaša številne izzive na upravno-administrativnem področju, zaradi česar je nedavno ustanovila podjetje, ki deluje kot podaljšana roka Slovencem, ki imajo na Hrvaškem registrirano plovilo ali nepremičnino, opravlja vse vrste upravno-administrativnih poslov pred državnimi organi, vodi postopke odpiranja podjetij na Hrvaškem, pooblaščena pa je tudi za prevajanje sodne dokumentacije.

Zakonodaja se nenehno spreminja in prav hitro se nam zgodi, da določene obveznosti do države ne izpolnimo oziroma nam urejanje predstavlja težavo, bodisi zaradi pomanjkanja informacij ali časa, zaradi trenutnih razmer pa je oteženo tudi samo potovanje na Hrvaško.

Republika Hrvaška je z današnjim dnem (15. decembra 2020) podaljšala ukrep zapiranja državne meje. Kakor smo že pisali, aktualni Pravilnik o brodicama, čamcima i jahtama predpisuje, da je treba v skladu z novimi pravili do 31. decembra 2020 uskladiti območje plovbe na plovnem dovoljenju oziroma vpisnem listu plovila. Ali je sprememba potrebna, se presoja individualno glede na trenutno vpisane podatke v dokumentu. Ob tem je treba izbrati pooblaščenca za sprejem pisemskih pošiljk in zastopanje pred državnimi organi v morebitnih sporih. Če nimate pooblaščenca ali vas vaš dosedanji pooblaščenec za prejemanje pošte ni pripravljen zastopati tudi v morebitnih sporih, je treba izbrati novega pooblaščenca. Na luški kapitaniji so nam povedali, da bodo plovila, ki nimajo izbranega pooblaščenca, izbrisali iz registra in potreben bo vnovičen vpis ter izreden tehnični pregled plovila, kar bo lastniku plovila povzročilo dodatne obveznosti in stroške.

Če potrebujete pomoč za urejanje sprememb v vpisniku plovil ali pooblaščenca na Hrvaškem, se lahko obrnete na Leno Koter, na telefon 051 334 696 ali e-mail Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

Na podlagi nove Hrvaške zakonodaje, Pravilnik o brodicama, čamcima i jahtama, ki je bil sprejet 31.1.2020 in je stopil v veljavo 29.4.2020 je potrebno zagotoviti ustrezno obvezno opremo plovila. Oprema plovila se loči glede na Področje plovbe za katerega je registrirano plovilo.

Seznam velja le za plovila, ki so registrirana na Hrvaškem.  

NAZIV OPREME	OBMOČJE PLOVBE							OPOMBE
	IV	IIIc	IIIb	IIIa	III	II	I
Trup in oprema trupa
Sidro predpisane mase
Rezervno sidro predpisane mase
Sidrna vrv ali veriga
Rezervna sidrna vrv ali veriga
Plavajoče sidro
Bitva na premcu za vez in vleko	*	*						*Nanaša se tudi na plovila na jet pogon
Bitva na krmi								Za plovila daljša od 6 m
Dodatna bitva na premcu								Za plovila daljša od 12 m
Dodatna bitva na krmi
3 privezne vrvi odgovarjajoče dolžine, ne krajše od 5 m
Vrv za vleko dolžine, ki odgovarja štirim dolžinam plovila
2 vesli odgovarjajoče dolžine s 4 vilicami								Za plovila ki nimajo izvenkrmnega ali vgrajenega motorja
Krmarjenje v sili								Pri jadrnicah in motornih plovilih z enim vgrajenim pogonskim strojem z daljinskim upravljanjem krmila morajo dodatno obstajati tudi sredstva upravljanja s krmilom v sili pri zmanjšani hitrosti
Stroj
Mehansko pogonsko sredstvo		*
Zračni ventilator u varnostni izvedbi								Zahteva se za vsa plovila ki imajo benzinski pogon ki se nahaja v zaprtem prostoru ali podpalubju
Zaščita pred sprožitvijo pogonskega sredstva v delovnem položaju	*	*						Zahteva se za vsa plovila z izvenkrmnim motorjem
								*Nanaša se tudi na plovila z jet motorjem
Sistem za zaustavljanje v sili ki se ga lahko poveže s krmilnim sistemom	*	*						Zahteva se za vsa plovila z izvenkrmnim motorjem upravljan z ročico
								*Nanaša se tudi na plovila z jet motorjem
Sistem za avtomatsko zaustavljanje pogonskega stroja ali avtomatski sistem ki omogoča plovilu krožno gibanje z zmanjšano hitrostjo	*	*						*Nanaša se samo na plovila z jet motorjem
Izvor električne energije v sili						*	*	Zahteva se za plovila z motorjem vgrajenim v podpalubju
								*Nova in obstoječa plovila morajo biti opremljena z  izvorom električne energije za v primeru nuje najkasneje do 31. 12. 2026.
Alarm visokega nivoja kaluže								Zahteva se za plovila ki imajo motor vgrajen u podpalubju
Varnostna oprema
Pnevmatski splav za reševanje ali pomožni čoln
Rešilni obroč
Rešilni obroč z samosprožilno svetilko in vrvjo
Rešilni jopič za vse osebe, ki se nahajajo na plovilu v času plovbe (odrasli in otroci)	*	*						*Nanaša se tudi na plovila z jet motorjem
Rešilni jopič s piščalko in samosprožilno svetilko za vse osebe, ki se nahajajo na plovilu v času plovbe (odrasli in otroci)		*	*	*	*			*Zahteva se za plovila s hitrostjo nad 20 vozlov, ki plujejo ponoči
Plavajoča vrv								Zahteva se za jadrnice
Sredstva za zaščito pred izgubo toplote za vse osebe na plovilu
Komplet prve pomoči
Omarice s prvo pomočjo
Varnostna čelada za vse osebe, ki se nahajajo na plovilu	*	*						*Nanaša se izključno na plovila z jet motorjem
Protipožarna oprema
Bivanjski prostori in kuhinja:
1. prenosne naprave za gašenje požara (min. kapaciteta naprave: 1 kg prahu ali 3 kg CO2 ali 1,8 l pene)								Zahteva se za plovila opremljena z bivanjskimi prostori
ali
2. vgrajeni sistem za gašenje požara in ena prenosljiva naprava za gašenje požara (min. kapaciteta naprave: 1 kg prahu ali 3 kg CO2 ali 1,8 l pene).
1. ena prenosna naprava za gašenje požara (min. kapaciteta naprave: 2 kg praha ali 5 kg CO2 ali 1,8 l pene);								Zahteva se za plovila opremljena s kuhinjo
ali
2. ena prenosna naprava za gašenje požara (min. kapaciteta naprave: 1 kg praha ali 3 kg CO2 ali 1,8 l pene) in pokrivalo za gašenje plamena;
ali
3. vgrajeni sistem razprševanja (ne sme se uporabljati sistem za razprševanje vode – »sprinkler«).
Strojnica in/ali prostor z rezervoarji za gorivo:
1. Vgrajeni protipožarni sistem								Zahteva se za odprta plovila z benzinskim vgrajenim motorjem z močjo ≤ 120 kW ali diesel vgrajenim motorjem ko so motorji vgrajeni nad višino kokpita
ali
2. Prenosna naprava za gašenje požara z zadostno kapaciteto za napolnitev strojnice skozi priključek na pokrovu stroja
Prenosna naprava za gašenje požara min. kapacitete 2 kg prahu ali 5 kg CO2 ali 1,8 l pene								Zahteva se za odprta plovila z izvenkrmnim benzinskim motorjem oz. motorji, z močjo > 25 kW, postavljenimi na krmnem zrcalu in s prenosnimi rezervoarji nameščenimi na prostem
1. Vgrajeni protipožarni sistem za gašenje prostora z rezervoarji								Zahteva se za odprta plovila z benzinskim izvenkrmnim motorjem oz. motorji postavljenimi na krmnem zrcalu in prenosnimi rezervoarji nameščenimi v zaprtem prostoru
ali
2. Prenosna naprava za gašenje požara zadostne kapacitete za napolnitev prostora z rezervoarji skozi priključek na steni prostora z rezervoarji
Vgrajeni protipožarni sistem								Zahteva se za plovila z benzinskim motorjem ne glede na moč ali z diesel motorji z močjo večjo od 120 kW, nameščenimi pod višino kokpita ali v notranjosti plovila
1. Vgrajeni protipožarni sistem								Zahteva se za plovila z diesel motorji z močjo manjšo od 120 kW, nameščenimi pod višino kokpita ali v notranjosti plovila
ali
2. Prenosna naprava za gašenje požara zadostne kapacitete za napolnitev strojnice skozi priključek na pokrovu stroja
Radio-oprema
VHF radijska postaja								Zahteva se nanaša na plovila grajena pred 1.7.2006.
VHF DSC radijska postaja								Zahteva se za plovila zgrajena po 1.7.2006. in obstoječa plovila grajena pred 1.7.2006 če vgrajujejo novo radijsko postajo. Radijska postaja je lahko klase D.
Sredstva za signalizacijo in pripomočki za navigacijo
Navigacijske luči	*	*						Zahteva se za vsa plovila ko plujejo ponoči ali v primeru zmanjšane vidljivosti
								*Nanaša se tudi na plovila z jet motorji, ko plujejo ponoči
Dnevne oznake
Sredstvo za zvočno oglašanje								Plovila daljša od 12 m morajo biti opremljena s piščalko v skladu s Pravilima za statutarnu certifikaciju pomorskih brodova, Sredstva za signalizaciju
Ročne bakle (rdečee)						3	3
Rakete s padalom						3	3
Plavajoči dimni signal						1	2
GNSS sprejemnik
Kompas z osvetlitvijo
Daljnogled
Vodoodporna baterijska svetilka
Osvežene uradne pomorske navigacijske karte in publikacije glede na območje plovbe
Oprema za delo s karto
Peljar za male brodove
Popis svetilnikov in signalov za meglo
2 škatli vžigalic ali vžigalnik (nepremočljivo)
Radarski odbojnik								Zahteva se za vsa plovila s hitrostjo > 20 vozlov in vsa plovila ko plujejo ponoči in v primeru zmanjšane vidljivosti
SAT EPIRB COSPAS-SARSAT
Oprema za preprečevanje onesnaževanja
Rezervoarji ali prenosne posode za zbiranje olja ali mešanice, ki vsebuje olje								Zahteva se za plovila ki imajo vgrajen motor
Vpojna sredstva za odstranjevanje oljnatih ostankov								Zahteva se za plovila ki imajo vgrajen motor
Vgrajene črpalke (ročne ali z mehanskim pogonom) s katerimi se olje ali mešanica olja pretaka v rezervoar ali posodo								Zahteva se za plovila ki imajo vgrajen motor v podpalubju
Rezervoar za zadrževanje sanitarnih odpadnih vod								Zahteva se za vsa plovila opremljene s sanitarijami
Posoda za zbiranje smeti
Kaluža
Ena ročna kalužna črpalka	*							Zahteva se za odprta plovila in plovila z deloma pokrito palubo
								* Zahteva se za plovila z neprekinjeno palubo dolžine do 6 m
Ena ročna kalužna črpalka z vsisom najmanj 1,5 m vodnega stolpca								Zahteva se za plovila z neprekinjeno palubo in z odprtim mestom upravljanja
ali
ena kalužna ročna, na mehanski pogon ali električna črpalka s tlakom manjšim od 1,5 m v vodnem stolpcu v cevi
in
ena kalužna ročna, na mehanični pogon ali električna pumpa
Posoda/ročka za praznjenje
Sistem za detekcijo plinov
Sistem za detekcijo ogljikovega monoksida	*	*	*	*	*	*	*
Detektor utekočinjenih naftnih plinov								Zahteva se za plovila, ki imajo vgrajene plinske uporabnike v zaprtem prostoru

Zima je obdobje, ko majhna plovila čakajo naslednjo sezono na suhem. Da bi naše plovilo ostalo nedotaknjeno, pa je potrebno pred zimovanjem opraviti preventivni pregled in servis. Le tako lahko odkrijemo morebitne Mnogo pomanjkljivosti lažje odpravimo pred zimovanjem tudi zato, ker imamo v spominu sveže informacije o stanju plovila – le te v pol letnem zimovanju v veliki meri pozabimo in ponovno se pojavijo šele, ko začnemo plovilo uporabljati.

PLOVILO

Ko je plovilo na suhem, temeljito očiščeno in posušeno, pregledamo vse pregibne dele in vijake, ter jih po potrebi pritegnemo ali zamenjamo. Preverimo delovanje svetlobnih teles, električnih naprav in brezhibnost električnih napeljav. Preizkusimo delovanje krmilnega mehanizma. Vse koroziji izpostavljene dele je najbolje zaščititi s silikonskim sprejem, ki ne pušča sledi, odlično podmazuje in nudi dobro zaščito pred klimatskimi vplivi. Pregledamo plovilo zaradi morebitnih poškodb in odrgnin ter jih popravimo.

Napihljivo gumijasto plovilo (gumenjak) pregledamo in saniramo morebitne odrgnine in luknje. Plovilo premažemo z zaščitno tekočino in ga zložimo po navodilih proizvajalca. Vsa plovila je potrebno hraniti v suhem prostoru, če pa so pod vedrim nebom, jih je potrebno pokriti tako, da je pod pokrivalom dovolj prostora za kroženje zraka. Če je plovilo na prikolici, le to podpremo, da razbremenimo pnevmatike in vpetje koles.

Gumenjak operite s tekočo vodo in le če je res potrebno, uporabite nevtralna čistila, najbolje navadno milo. Ne uporabljajte drugih čistil, sploh ne takih s trdimi delci. Ne uporabljajte grobih gobic, mrežic in krtač.
Krmno ploščo (zrcalo), če je spraskana, zakitajte in pobarvajte z nitro lakom. V kolikor so INOX vijaki, nosilci ali ročaji korodirali, jih očistite s krpo in zaščitite s polituro za INOX. Popolnoma napihnite gumenjak in ga namažite s pasto za zunanji PVC (lahko tudi s tisto, ki jo dobite pri vsaki avtokozmetiki – za zunanje plastične dele).

SEZNAM ČISTIL IN PREMAZOV

Preglejte morebitno dodatno opremo: bimini, kolesa.

Bodite pozorni – če je po 24 urah gumenjak še vedno napihnjen, kot mora biti, potem lahko nadaljujete spravilo gumenjaka, v nasprotnem primeru ga takoj odpeljite na servis. Pri spravljanju gumenjaka odprite ventile in pustite, da se gumenjak sam počasi izprazni – nikakor ne uporabljajte naprav za prisilno izpraznitev. Ventile malo poškropite s silikonskim sprejem in gumenjak, kolikor vam dopušča prostor, ohlapno zložite, po potrebi pa med platno in ostre kovinske ročaje in vijake vstavite kose pene ali karton.

Skladiščite v temnem, suhem prostoru. Če je gumenjak v vreči, je ne zapirajte, temveč jo pokrijte s temno tekstilno tkanino. Idealno je, kadar lahko gumenjak skladiščite/prezimite v napihnjenem stanju. V tem primeru je najbolje, če ga lahko obesite na ročaje/držaje, napihnete do 90% in napihnjenost vsake 2-3 tedne kontrolirate, ter ga obvezno s vseh strani prekrijte s temno tekstilno prevleko.

Za tiste, ki imate plastično plovilo v vodi čez vse poletje, ga pod vodno linijo premažite s samopolirno antivegetativno barvo, nadvodno površino pa premažite z zaščitnim premazom za plastična plovila. Lesene površine je potrebno pobrusiti in primerno zaščititi. Tikovino premažite z zaščitnim oljem, druge lesene površine pa prelakirajte z UV odpornim zaščitnim lakom.

OPREMA

Privezne vrvi, sidra, vesla, bokobrane in ostalo opremo operite ter odstranite alge in ostalo umazanijo, ki se nabere čez sezono. Po potrebi obrabljene vrvi ali polomljene in poškodovane dele opreme zamenjajte za nove.

KONZERVACIJA MOTORJA

Če želite spomladi svoj izvenkrmni motor zagnati brez glavobola, ga preko zime obvezno konzervirajte. S tem ga boste zaščitili pred zimskimi vplivi, saj vlaga in mraz zagotovo naredita škodo na motorju, ki se lahko pokaže ob najbolj neprimernem času – na vodi ob valovitem morju. Dolgo zimovanje je zaradi vlažnega zraka škodljivo za notranje dele motorja.

Za vse dodatne informacije in vprašanja vam je strokovno osebje na voljo preko telefonske številke: 02 629 04 00 ali preko emaila: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..

Samonapihljivi varnostni jopiči postajajo standard v navtiki. Ker so majhni in prilagodljivi, ne ovirajo življenja in dela na krovu med plovbo, so pa vedno pripravljeni, da rešijo življenje. Z novo pomorsko zakonodajo evropske države predpisujejo uporabo jopičev med plovbo na vseh hitrih plovilih (običajno plovila, ki presežejo hitrost plovbe 20 vozlov) ter priporočajo njihovo uporabo tudi na počasnejših plovilih ves čas plovbe.

Kako delujejo samonapihljivi varnostni jopiči

Samonapihljivi varnostni jopiči imajo vgrajen poseben sistem, ki napolni ergonomsko oblikovano blazino. Sistem je lahko ročni ali avtomatski. Ročnega sprožimo s potegom vrvice za proženje sistema, medtem ko se avtomatski sproži sam, ko je senzor več kot tri sekunde potopljen v vodo. Avtomatski sistem omogoča tudi ročno aktivacijo. Obe vrsti jopičev imata dodatno vgrajeno tudi cevko, skozi katero lahko jopič napihnemo sami, če bi sistem zatajil.

Letno vzdrževanje samonapihljivih jopičev

Samonapihljivi jopiči potrebujejo redno pregledovanje in vzdrževanje ne glede na to, ali so bili uporabljeni oziroma aktivirani ali ne. Letni pregled jopičev je smiselno prepustiti pooblaščenim serviserjem, lahko pa ga izvedemo tudi sami. Pregled izvedemo v naslednjih korakih:

1. Opravimo vizualni pregled jopiča.
2. Pregledamo odsevnike na jopiču.
3. Preverimo delovanje piščalke.
4. Skozi cevko ročno napihnemo jopič.
5. Jopič pustimo napihnjen 24 ur na sobni temperaturi. Preverimo, ali je jopič ostal enako napihnjen, kot pred 24 urami.
6. Spustimo zrak iz jopiča. Jopiča ne prepogibamo.
7. Namestimo varnostno kapico na cevko.
8. Iz sistema za napihovanje odstranimo jeklenko s CO2. Če je na vratu poškodovana ali vidimo luknjo, jo je treba zamenjati z novo.
9. Stehtajte jeklenko s CO2. Teža naj ne odstopa za več kot +/-2 g od navedene teže. Če teža odstopa za več, nadomestite jeklenko z novo.
10. Preverite varnostne zatiče na ventilu.
11. Preverite sprožilni mehanizem
12. Preverite rok uporabe jeklenke. Če bo kmalu potekel, kartušo nadomestite z novo.

Ponovna aktivacija po uporabi jopiča

Samonapihljivi varnostni jopiči niso namenjeni le enkratni uporabi. Uporabljamo jih lahko večkrat. Po vsaki uporabi jih je treba ponovno usposobiti za delovanje.

1. Jopič po uporabi dobro izperite s sladko vodo in posušite.
2. Odstranite staro – uporabljeno jeklenko CO2 in avtomatski vložek.
3. Preverite, da ni potekel rok uporabe jeklenke CO2 in da le-ta ni preluknjana.
4. Namestite novo jeklenko CO2 in nov avtomatski vložek.
5. Preverite, ali so nameščeni zeleni varnostni zatiči.
6. Če imate na varnostnem jopiču ventil Argus, potem preverite oba indikatorja. Če ste jeklenko in avtomatski vložek namestili pravilno, bosta oba zelene barve.
7. Zložite varnostni jopič po navodilih proizvajalca in ga vložite v ogrodje jopiča.

Kontrola roka uporabe jeklenk CO2

Vse jeklenke s CO2 so označene z datumom roka uporaba. Za označevanje se uporabljajo večinoma trije različni sistemi označevanja.

1. Oznaka MMYY

Štirimestna oznaka na prvih dveh mestih (MM) označuje mesec in na drugih dveh (YY) mestih leto zadnje uporabe jeklenke. Če je oznaka na primer 0723, pomeni, da je jeklenka uporabna do 07 meseca (julija) leta 2023. Do tega datuma jo lahko uporabljamo, nato pa jo je treba nadomestiti z novo.

1. Oznaka YYDDD

Drug način zapisa, ki se pogosto uporablja pri oznakah jeklenk, oznaka leta (YY) in oznaka dneva (DDD), ko je bila jeklenka izdelana. Dnevi so šteti od prvega dneva leta, 1.1. je prvi dan. Če je oznaka na primer 2050, pomeni, da je bila jeklenka izdelana 50. dan leta 2020 oziroma 19. februarja leta 2020. Jeklenka ima življenjsko dobo 4 leta. Uporabljamo jo lahko do 19. 2. 2023.

1. Oznaka MMMDD YYHCR

Ta oznaka je najlažje prepoznavna. Na primer Feb19 20HCR pomeni, da je bila jeklenka izdelana 19. 2. 2020.

Pomembno:

Jeklenke imajo življenjsko dobo 4 leta. Za rekreacijsko uporabo je priporočeno, da se zamenja najkasneje po treh letih od prve namestitve oziroma najkasneje pred potekom roka uporabe.

Samonapihljive jopiče blagovne znamke Baltic in vse nadomestne dele dobite pri slovenskem zastopniku Burin Boats, d. o. o., tel.: 01 436 30 60.

Otok Ugljan je prvi otok Zadrskega arhipelaga. Od celine je oddaljen vsega 2 nmi in ima dobro povezavo s kopnim. Most ga povezuje še z otokom Pašman na jugu, zaradi česar otoka skupaj delujeta kot en otok.

Zgodovina

Otok je naseljen vse od mlajše kamene dobe. Na njem so našli številne predmete, katerih starost je več kot 3000 let. V doslej neraziskani jami Karinja in pečini na Furču pričakujejo, da bodo našli ostanke, ki so še starejši. V starih zapisih se otok pojavi pod imenom Lissa, kot otok, ki je nasproti Zadra. Prvi po imenu poznani prebivalci otoka so bili Liburni, ilirsko pleme. V 4. stoletju pred novim štetjem so zgradili vas na hribu Čelinjak. Nekaj starih liburnijskih hiš se je ohranilo do danes. Drugo naselje so zgradili na hribu Kunaj. Prebivalci so se ukvarjali predvsem s poljedelstvom, živinorejo in ribolovom.

Že v 1. stoletju novega štetja so otok osvojili Rimljani. Po imenu osvajalca Gellia je otok dobil ime Gellianum Posum. Spadal je pod Zadar. Celotno površino otoka so razkosali v kvadrate, ki so merili 714 x 714 m in jih dali v uporabo domačinom, ali pa so jim jih prodali. Dotedanji domačini ilirskega plemena so se pomaknili na obrobje mesta in se še naprej ukvarjali z živinorejo in ribolovom, nekateri pa so se odločili za delo pri novih rimskih priseljencih kot pomožna delovna sila. Rimljani so začeli na otoku graditi vile. Še danes najdemo njihove ostanke. V kraju Muline na severu otoka se je poleg vile Stivona ohranil tudi mlin za mletje oliv.

V zgodnjem srednjem veku so otok začnejo poseljevati Slovani oz. Hrvati. Zemljišča otoka so pripadala mestu Zadru. V 16. in 17. stoletju so jih dodelijo najbolj znanim zadrskim plemiškim družinam, ki so na otoku zgradile svoje dvorce, ki so služili kot stanovanjska in gospodarska poslopja. Konec 19. stoletja so se številni domačini odločili za odhod z otoka. Postali so pomorci ali pa so se odpravili preko oceana. V začetku 20. stoletja so domačini postali lastniki zemlje, ki so jo do tedaj obdelovali za veleposestnika Medovića. To jim je omogočilo, da so si prislužili dovolj denarja, s katerim so si lahko zgradili moderni hiše, katerih večina stoji še danes in v njej še vedno prebivajo domačini.

Navtika na otoku

Otok je večinoma poseljen na vzhodni strani, kjer so luke. Na zahodni strani so le majhni zaselki, običajno v lepih zalivih otoka. Plovbo okrog otoka lahko začnemo na jugozahodu v kraju Kukljica. Kukljica je majhna luka, ki ima 50 priveznih mest za plovila v tranzitu. Je majhen kraj z bogato turistično ponudbo, številnimi restavracijami in bari. Luka je izjemno priljubljena med jadralci, ki se skozi prehod Ždrelac vračajo proti marinam Dalmacija Sukošan ali Zadar po tedenskih počitnicah na Kornatih. Luka je zato ob petkih običajno hitro zasedena. Zaplujemo iz luke v Zadrski kanal in nato obrnemo proti severu. Prva luka, ki jo bomo srečali, je ribiška luka Batalaža. Plovilo lahko privežemo bočno na pomol. Večina privezov je namenjenih ribiškim ladjam. Luka je na južni strani kraja Kali, ki je znan po olivnem olju in več oljarnah. Na severni strani kraja je še luka Kali. Tudi v njej so le komunalni privezi in nekaj prostora za privez plovil. Pristati je skoraj nemogoče. Le miljo severneje pa je luka in marina Preko. V luki se lahko oskrbite z gorivom, plovilo pa varno privežete v marini Preko. V okolici marine so restavracije, bari in trgovine, v katerih lahko oskrbite plovilo. Če bi raje prenočevali v bolj mirnem okolju, potem zaplujte še dobro milje naprej, do zaliva Sutomiščica v katerem je lepa zasebna marina Olive Island. Marina je dobro zaščitena. Kljub temu da je večina privezov zasedena, pa lahko tudi med sezono dobite privez. Predlagamo, da si ga rezervirate, kar preko online rezervacije na naši spletni strani.

Ugljan, ki je približno 3,5 nmi severneje, je majhna komunalna luka. S plovilom lahko pristanemo le bočno na notranjo stran valobrana, kjer je dovolj prostora za dve do tri plovila. Notranji del luke je izjemno plitek in rezerviran za plovila domačinov. V luki je gostilna, ki ima za svoje goste tudi priveze. A žal je možno pristati zgolj z manjšimi plovili z ugrezom do 1 m.

Luka Ugljan je najbolj severna luka na vzhodni obali otoka. Iz luke plovbo nadaljujemo proti severovzhodu, do rta Sveti Peter, ga obplujemo in se obrnemo proti jugozahodu. Zaplujemo skozi kanal med otokoma Uglan in Rivanj. Že po dobri milji plovbe priplujemo do luke Muline, ki je dobro zaščitena pred vsemi vetrovi, razen pred severnimi. Če čez dan piha maestral, ne skrbite. Proti večeru bo padel in prenočevaje v luki bo mirno. Če pa je napovedana nevihta, luka ni primerna za privez, odpravite se raje v zaliv Južna Luka, kjer boste lahko sidrali v zaščiti pred tramontano. V zalivu je peščeno dno in sidro drži dobro. Južna Luka je eden izmed številnih privlačnih zalivov na zahodni strani otoka, kjer ni nobene večje luke. Za ljubitelje prenočevanja na sidru je vzhodni del otoka idealen. Majhna luka Pavlešina je v celoti namenjena komunalnemu privezu. Pristati je možno le z manjšimi plovili na glavi valobrani. V luki je drča za splovitev manjših plovil. Dobri 2 nmi južneje sta zaliva Kobiljak in Prtljug. Imata peščeno dno, sta odlična za dnevno kopanje in primerna tudi za prenočevanje. Prtljug je nekoliko večji in dobro zaščiten pred vsemi vetrovi, razen pred južnimi.

Ko nadaljujemo plovbo proti jugu otoka, do rta Japlenički ni primernih priveznih mest. Na skrajnem jugu pa spet najdemo zalive primerne za sidranje. Luka Lamjana Vela, na jugozahodu, je globok zaliv, v katerem je ladjedelnica in več industrijskih obratov. Zaliv je sicer primeren tudi za sidranje, a industrijska okolica ni privlačna. Poleg njega je zaliv Lamjana mala, ki je večji od zaliva Lamjana Vela. V jugozahodnem delu so ribogojnice, kjer se lahko ustavite in kupite sveže ribe za večerjo. Iz morja naravnost na krožnik. Sidrati je možno v celotnem zalivu. Najbolj primeren je severni del, kjer so globine med 2 in 10 m. Zaliv je zelo dobro zaščiten pred vsemi, razen pred južnimi vetrovi. Če pride do spremembe vremena in zapiha jugo, se lahko zasidrate na južni strani zaliva Velika Sabusa v delu imenovanem Kunčabok. Če je napovedano dolgotrajnejše obdobje slabega vremena, zaplujte skozi prehod Ždrelac Mali in se zasidrajte med otokoma Ugljan in Pašman. Vendar previdno. Most, ki povezuje otoka, ima višino zgolj 16,5 m. Če ste na jadrnici, dvakrat preverite višino vašega jambora. V zalivu med otokoma lahko sidrate na severni strani prehoda v delu Ždrelac Mali, ki nudi zaščito pred vsemi vetrovi, razen pred južnimi, ali v južnem delu Ždrelac, ki nudi zaščito pred južnimi vetrovi.

V prehodu Ždrelac Mali je čez dan veliko pomorskega prometa. Vsa plovila, ki iz Zadra plujejo proti Kornatom, plujejo skozenj. Ponoči je bistveno bolj mirno, a ne bodite presenečeni, če vas bodo na sidru ponoči presenetili valovi plovil.

S tem smo sklenili celoten krog okrog otoka Ugljan. Ugljan ni navtično oblegan otok. Zato boste vedno našli miren kotiček, luko ali marino za privez plovila.

Videoposnetki otoka Ugljan posneti iz zraka