V zadnjem času se na trgu pojavlja vedno več programov za pametne telefone, ki so namenjeni tudi za navtike. Med njimi je tudi program za sidrni alarm.

Nekatere navigacijske naprave imajo alarm že vgrajen, vendar nam njegova funkcionalnost ne pride v poštev, če se ne nahajamo na plovilu, vseeno pa bi bili radi opozorjeni, če nam je sidro slučajno popustilo.

V tem primeru pa nam prav pridejo pametni telefoni.

Kako delujejo programi?

Programi za sidrni alarm uporabljajo telefonov GPS-sprejemnik. Kar pomeni, da za uporabo aplikacij potrebujete pametni telefon, ki ima GPS-sprejemnik, ali pa tablični računalnik z GPS-sprejemnikom in 3G-povezavo. Program spremlja GPS pozicijo plovila. V primeru, da se pozicija plovila spremeni, za več kot smo nastavili, nam to pametni telefon ali tablica javita z alarmom. Ta telefon mora biti ves čas na plovilu, kjer nemoteno sprejema GPS-signal. Če želimo, da bo alarm kar najbolj natančen, je najbolje, da pozicijo označimo tam, kjer so vrgli sidro, neto pa določimo razdaljo, ki je še dopustna, da se plovilo prosto giblje. Na primer, če spustimo 20 m sidrne verige, potem je dovolj, če določimo 25 m varnega območja, po katerem se giblje plovilo. Pri uporabi naprav moramo upoštevati tudi napako določanja GPS-pozicije. Nekateri programi nam sporočajo natančnost določanja GPS-pozicije. Ta podatek uporabimo pri nastavitvi varnega območja, da se nam ne bo potem zgodilo, da se bo alarm neprestano vključeval.

Javljanje alarma

V primeru, da se je plovilo premaknilo iz nastavljenega območja, se bo sprožil alarm. Če smo na plovilu, bomo zvočni alarm slišali. Kaj pa če nismo na plovilu? Prednost aplikacij je ravno v tem, da so uporabne tudi, ko nismo na plovilu. V aplikacijo lahko dodate številko drugega mobilnega telefona, ki ga boste ves čas nosili s seboj. Aplikacija bo poslala SMS-sporočilo in vas obvestila o premiku plovila.

Previdnost ne bo odveč

Pri uporabi aplikacij je potrebna previdnost. Vse mobilne naprave pri sprejemanju GPS-signala porabijo relativno veliko električne energije. Samostojnost naprav brez zunanjega napajanja je praviloma le nekaj ur. Če napravo uporabljate za sidrni alarm, je pametno, da jo priključite na zunanji vir napajanja oziroma polnilec.

Kako do aplikacije

Številne aplikacije so na voljo za android in iOS operacijske sisteme. Nekateri so brezplačni, nekateri brezplačni z omejenimi funkcijami v plačljivi verziji pa s polno funkcionalnostjo. Poiščete jih lahko v spletni prodajalni. Uporabite iskalni niz »anchor alarm«.

Foto: posnetek zaslona

Nakup novega plovila je skrbno premišljena odločitev. Izbor velikosti, tipa plovila in opreme odloča o udobju na krovu, namenu in uporabnosti. Ko sprejmete to odločitev, ste šele na polovici poti. Izbrati je treba še primeren motor.

Izbira motorja je enako pomembna odločitev kot izbira plovila. Proizvajalci so dolžni za vsako plovilo določiti največjo moč motorja, ki jo lahko namestite. Običajno določijo tudi najmanjšo moč motorja, s katero boste še vedno lahko izkoristili vse potenciale plovila in si zagotovili varno plovbo.

Kaj pa dejansko lahko pričakujete? Razponi med najmanjšo in največjo močjo so pogosto kar dvakratnik. Največja moč motorja je lahko na primer 200 KM, najmanjša pa le 100 KM. Seveda se postavi vprašanje, kaj lahko pričakujete, če se odločite za motorje v tem razponu. Kakšna bo plovba z najšibkejšim, kakšna z najmočnejšim in kaj dejansko potrebujete. Če bi želeti to vedeti, bi morali na eno plovilo namestiti vse tri različne motorje in jih testirati. Testiranje

Testiranje različnih motorjev je potekalo s plovilom Flipper 600 SC, ki ga v Sloveniji prodaja in zastopa podjetje Vrtinc Navtika, d. o. o. Pri proizvajalcu so na tri enaka plovila namestili tri različne motorje in izvedli test. Test je potekal v enakih pogojih. Na plovilo Flipper 600 SC je dovoljeno namestiti najmočnejši zunajkrmni motor z močjo 150 KM, najmanjši, ki bo še zadostoval za pogon plovila, pa naj bi imel 80 KM. Da bo izbor lažji, so na tretje plovilo namestili motor z močjo 115 KM, ki je po moči ravno med najmočnejšim in najšibkejšim.

V času testa je pihal veter med 4 in 12 vozli. Višina valov je bila med 0,2 in 0,8 m. Na plovilu sta vedno bili dve osebi, v rezervoarju je bili približno 50 l goriva. Motorji so bili opremljeni s standardnimi propelerji. Menjava propelerjev vpliva na rezultate testa.

Rezultati

Med testom je bilo plovilo obremenjeno manj kot polovično. Na krovu sta bili le dve osebi. Ni bilo dodatne opreme, pijače in hrane, ki jo običajno vzamemo na plovbo. Rezultati testa bi bili v tem premeru nekoliko drugačni, so pa dovolj dobri za primerjavo razlike med različnimi močmi motorja.

Hitrost plovbe

Najšibkejši motor z močjo 80 KM pri največji obremenitvi potisne plovilo do hitrosti dobrih 30 vozlov. Optimalna hitrost plovbe je med 17,5 in 26 vozli, ko plovilo potroši okrog 0,8 l goriva na prepluto navtično miljo. Plovilo je izglisiralo pri 3000 obratih/min.

Nekoliko močnejši motor z močjo 115 KM zagotavlja hitrost plovbe okrog 36 vozlov. Optimalna hitrost plovbe je med 19 in 24 vozli, ko poraba znaša 0,75 l goriva na prepluto navtično miljo. Motor ima dovolj navora, da plovilo izglisira pri 2700 obratih.

Najmočnejši motor s 150 KM omogoča največjo hitrost plovbe okrog 45 vozlov. Optimalna hitrost plovbe je med 18 in 25 vozli, ko poraba znaša 0,75 l na prepluto navtično miljo. Plovilo z najmočnejšim motorjem izglisira že pri 2500 obratih.

Poraba

Najšibkejši motor potroši pri najvišji obremenitvi 27 l/h oziroma 0,87 l/nmi. Pri potovalni hitrosti je poraba 0,75 l/nmi. Motor s 115 KM pri potovalni hitrosti potroši enako količino goriva na prepluto miljo kot najmanjši. Pri najvišji hitrosti poraba naraste na 1,10 l/nm oziroma 40 l/h.

Najmočnejši motor pri potovalni hitrosti porabi praktično enako kot šibkejša. Pri 25 vozlih poraba celo pade na 0,72 l/nmi in je nižja od manjših motorjev. Pri najvišji obremenitvi potroši 55 l/h oziroma 1,2 l/nmi.

Če povzamemo, močnejši motorji zagotavljajo višjo hitrost plovbe. Kako hitro želimo pluti, je odvisno od nas samih. Potovalne hitrosti gliserjev v normalnih vremenskih razmerah običajno znašajo okrog 25 vozlov. Vsi trije motorji pri teh hitrostih potrošijo približno enako količino goriva. Vsi motorji imajo največjo porabo pri največji obremenitvi. Kljub temu pri 30 vozlih (kolikor je največja hitrost, ki jo dosežemo z najmanjšim motorjem) motorji porabijo enako količino goriva. Močnejši motorji se bodo bolje izkazali, ko bomo imeli na krovu več oseb, ko bomo vlekli smučarja, lažje in hitreje bodo izglisirali, medtem ko se bodo med plovbo obnašali podobno. Seveda s šibkejšimi motorji ne bomo mogli pluti tako hitro kot z močnejšimi.

Zunajkrmni motor 80 KM

Zunajkrmni motor 115 KM

Zunajkrmni motor 150 KM

Kaj vse dodatno vpliva na učinkovitost plovbe:

• pravilno trimanje motorja
• pravilni trimanje plovila
• pravilna razporeditev teže
• obremenitev plovila (osebe na krovu, oprema,…)
• vremenski pogoji (veter, valovi, tokovi)
• stanje podvodnega dela trupa plovila (antivegetacijski premaz, poraščenost,…)
• dimenzije propelerja
• …

Preberite tudi:

• Kako pravilno uravnavamo plovilo med glisiranjem (trimanje)
• 10 nasvetov za zmanjšanje porabe goriva med plovbo
• Koliko potrošijo navtični motorji - poraba goriva plovil
• Prednosti in slabosti dveh motorjev v primerjavi z enim

Več o plovilih Flipper na: Vrtinc navtika d.o.o.

Testiranje plovil: Bella Boats

Je tudi pri vas spet prišel čas za pregled čolna?

Da, vsako lastništvo prinaša tudi obveznosti. Kot je potrebno vsako leto poskrbeti za registracijo avtomobila in seveda tudi za tehnični pregled, pri plovilih ni nič drugače. In kot lastnik plovila, se boste strinjali, da tehnična brezhibnost in opremljenost plovila pomeni ne samo večjo varnost za vas in vašo družino, ampak tudi za vse ostale udeležence na morju.

Obveznost pregleda in njegova pogostost je odvisna od vrste plovila in namena uporabe. Osnovni pregled morajo opraviti vsa plovila ped njihovim prvim vpisom. Izvzeta so plovila, ki spadajo k drugim plovilom in pa čolni krajši od 3 metrov (razen če moč motorja ne presega 3,75kw).

PREGLED ČOLNA MORATE OPRAVITI NA VSAJ VSAKIH 5 LET!

Periodično se opravljajo redni pregledi čolni takole:

• Za osebno rabo vsakih 5 let.
• Za čolne za gospodarsko rabo vsaki 2 leti.
• Javni prevoz oseb – 1 leto.

KAKO PREVERITI KDAJ POTEČE?

Na vpisnem listu svojega plovila lahko vedno preverite, do kdaj vam velja plovno dovoljenje oziroma kdaj boste morali opraviti naslednji redni pregled čolna.

KDO LAHKO OPRAVI PREGLED ČOLNA?

Če imate plovilo krajše od 12 m, vam lahko pregled opravi Uprava Republike Slovenija za pomorstvo ali pooblaščen klasifikacijski zavod, pregled daljšega plovila pa vam lahko opravi samo pooblaščen klasifikacijski zavod.

KJE LAHKO OPRAVIM REDNI PREGLED PLOVILA?

Uprava Republike Slovenije za pomorstvo opravlja preglede čolnov, dolžine do 12 m, na svojem sedežu v Kopru in njenih izpostavah v Izoli in Piranu, kar pomeni, da je lahko logističen zalogaj tudi precej drag.

V kolikor prihajate iz štajerskega dela Slovenije in okolice, imate v naslednjih mesecih možnost, da prihranite stroške s prevozom plovila na Obalo, saj podjetje MOTO-NAUTIKA d.o.o. iz Miklavža pri Mariboru, v sodelovanju z Upravo Republike Slovenije, organizira SKUPNE PREGLEDE PLOVIL.

KDAJ?

• 31. marec 2021 (sreda), od 10.00 do 14.00
• 28. april 2021 (sreda), od 10.00 do 14.00
• 12. maj 2021 (sreda), od 10.00 do 14.00

TOČNA LOKACIJA?

• Ptujska cesta 63, Miklavž na Dravskem polju (Prodajni center Moto-nautika)

KAKO LAHKO REZERVIRAM?

• S telefonskim klicem na: 02 629 04 00 ali 031 386 951
• Preko emaila: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

POHITITE S PRIJAVAMI, KER SE TERMINI HITRO POLNIJO!!

Za izvajanje športnega ali rekreacijskega ribolova na območju Hrvaške je obvezen nakup ribolovne dovolilnice. Ribolov brez dovolilnice lahko izvajajo osebe stare do 14 let, z eno napravo za lovljenje rib, ki je lahko s palico ali brez nje.

Pri športnem ribolovu je uporaba puške dovoljena le osebam starejšim od 16 let. Uporaba potapljaške opreme je prepovedana. Posamezen športni ribič ima lahko največ dve napravi za lovljenje. Enodnevne in večdnevne dovolilnice za športni ribolov so na voljo le osebam, ki so člani neke nacionalne zveze za športni ribolov. Letne dovolilnice za športni ribolov pa so na voljo le članom Hrvaške zveze za športni ribolov. Letne ribolovne dovolilnice veljajo za koledarsko leto.

Vrste ribolovnih dovolilnic

• dnevne ribolovne dovolilnice
• večdnevne ribolovne dovolilnice (3 dni ali 7 dni)
• letne ribolovne dovolilnice

Posebne dovolilnice

• posebne dovolilnice za lov z ostmi, vršami, stoječim parangalom in uporabo umetne razsvetljave – izdajo se le ob nakupu letne ribolovne dovolilnice
• ribolov na veliko ribo – izdaja se samo ob nakupu letne ribolovne dovolilnice
• posebne dovolilnice za ribolov na zaščitenih področjih (nacionalni parki, rezervati, naravni parki). Pogoje za nakup in cene določajo javne ustanove, ki sprejmejo akte.

Cenik

Dovoljene količine ulova

V športnem in rekreacijskem ribolovu je dovoljeno uloviti do 5 kg rib in drugih morskih organizmov na posameznega ribiča. Dnevna količina ulova je lahko večja za težo ene ribe oziroma drugega morskega organizma, ki presega 5 kg.

Dovoljeno je nabiranje morskih organizmov kot do školjke in polži. Dnevni ulov ne sme presegati 2 kg, razen klapavice, ki jih je dovoljeno nabrati do 5 kg.

Najmanjše velikosti rib oziroma morskih organizmov

S pravilnikom o ribolovu so predpisane minimalne velikosti posameznih morskih organizmov, ki jih je dovoljeno loviti oziroma nabirati.

Označevanje ulova športnega oziroma rekreacijskega ribolova

Ves ulov ujet s športnim ali rekreacijskim ribolovom je potrebno označiti na predpisan način. Ulov je potrebno označiti takoj po ujetju ali najkasneje pred zapuščanjem ribolovnega mesta. Ribe se označujejo tako, da se odreže spodnji del repne plavuti, glavonožce pa je potrebno prerezati z globokim rezom glave med očmi. Izjema so lignji, ki so namenjeni za žive vabe, katerih dolžina plašča ne sme presegati 20 cm.  

Vrste ulovljenih rib, ki jih je potrebno označevati

Grafični prikaz načina označevanja ulova

 Članek je bil posodobljen 22.2.2021 in upošteva aktualno zakonodajo.

Fastnet Rock, Skala Fastnet ali kratko Fastnet, je majhen otoček, ki je 5 nmi oddaljen od južne obale Irske.

Na njem so leta 1853 začeli graditi svetilnik, ki je prvi svetlobni signal oddal v letu 1854. Prvotno je bil visok 27,7 m. Izdelan je bil iz železa in opek. Leta 1891 so ga prenovili, ker so ugotovili, da oddaja prešibko svetlobo predvsem pri plovbi iz Atlantika. Nov svetilnik so zgradili iz 4300 ton granita. Zaradi obsežnih gradbenih del je bil dokončan šele leta 1904. Sedaj je visok 44,5 m, svetlobo pa oddaja z višine 48,5 m. Oddaja kratke svetlobne bliske dolge samo 0,14 s, interval pa dolg 5 s. Prvotno je v njem gorel parafin, ki pa so ga leta 1969 nadomestili z električno žarnico. Do leta 1989 je za njegovo nemoteno delo skrbel svetilničar, nato pa so ga avtomatizirali in za njegovo pravilno delovanje skrbijo daljinsko.

V močni megli svetilnik poleg svetlobe oddaja tudi zvok. Vsako minuto odda 4 piske s frekvenco 300 HZ, ki se slišijo kar 40 nmi daleč.

Zaradi njegove impresivne višine je njegova luč vidna kar 25 nmi daleč (50 km).

Legenda o visokem valu

Leta 1985 je svetilnik zadel izjemno visok val. V višino naj bi meril neverjetnih 48 metrov, kar pomeni, da je segal skoraj do samega vrha svetilnika.

Impozanten svetilnik je možno obiskati in si ga ogledati. Iz mesta Cape Clear na istoimenskem otoku pluje ladja s katero se je možno prepeljati na otok in ogledati svetilnik.

Rolex Fastnet regata

Okrog slavne skale znamenita regata Rolex Fastnet Race. V začetku meseca avgusta iz mesta Cowes na otoku Isle of Wight izpluje več 100 jadrnic. Plujejo mimo južne angleške obale proti zahodu, se obrnejo proti severozahodu, proti Irski, obplujejo svetilnik Fastnet in se vrnejo v pristanišče Cherbourg na severu Francije. Jadralci morajo prepluti 695 nmi. Del plovbe poteka v Angleškem kanalu, kjer so močni morski tokovi, del pa po Atlantiku, kjer se jadralci srečajo z oceansko plovbo.

Foto: Rolex Fastnet Race - Kurt Arrigo, Carlo Borlenghi