Plovilo je očiščeno in polirano, kazijo pa ga umazani bokobrani. Če jih ne očistimo dobro, bodo zelo hitro umazali ali celo poškodovali gel coat trupa plovila.

Umazanija se nabira tudi na bokobranih. Če jih ne očistimo dobro, bodo hitro umazali trup plovila, če je na njih groba umazanija, pa lahko celo poškodujejo trup plovila.

Bokobrani so ves čas v stiku s trupom plovila. Ko zapiha veter, začnejo nihati ob trupu plovila. Z njih se prenaša umazanija in pravkar spoliran trup plovila se hitro umaže. Na bokobranih se lahko nabere tudi groba umazanija, ki lahko poškoduje površino – gel coat plovila. Groba umazanija so lahko solne kapljice, ki ostanejo na površini bokobranov, ko se posuši morska voda, puščavski prah, ki ga prinese dolgotrajen jugo ali grobi prašni delci.

Vso to grobo umazanijo lahko z bokobranov odstranimo hitro in enostavno. Potrebujemo le vodo in krpo. Nekoliko več težav pa bomo imeli z odstranjevanjem umazanije, ki se je prijela bele površine bokobranov. Če želimo bokobrane povrniti v skoraj novo stanje, lahko to opravimo hitro in enostavno brez prevelikega truda.

Čiščenje bokobranov po korakih:

1. Sperite bokobrane s sladko vodo in obrišite s krpo, da odstranite grobo umazanijo.
2. Pustite obešene, da se posušijo.
3. Poškropite jih z univerzalnim čistilom, ki odstranjuje tudi maščobe.
4. Pustite čistilo delovati 5 min.
5. Podrgnite z grobo kuhinjsko krpo.
6. Sperite s sladko vodo in pustite, da se posušijo.
7. Zaščitite jih s sprejem za zaščito vinila, proti porumenitvi in pokanju.

Če vam ni uspelo bokobranov po celotni površini očistiti enakomerno, počakajte, da se posušijo in na delih, ki jih niste dobro očistili, ponovite postopek.

Čistila, ki preverjeno delujejo, so poceni in jih dobimo v večini navtičnih trgovin: Meglio, Rial …

Ko nam je kateri od športov res pri srcu in želimo zanj izkoristiti čim več prostega časa, se nam prej ali slej tudi zgodi, da smo pri tem omejeni na temperaturne razmere.

Včasih nismo imeli na razpolago toliko različnih oblik neoprena, kot jih poznamo danes, zato na našo izbiro vpliva precej različnih dejavnikov, ki jih moramo pri nakupu upoštevati.

Kaj je dobro vedeti … ?

V tem besedilu se največkrat uporablja beseda neopren v različnih uporabah kot so:

• Neopren je poseben material, iz katerega je narejeno neoprensko oblačilo, ki nas ščiti pred zunanjimi temperaturami.
• Neoprenska oblačila se delijo med več razdelkov; hlače, majica, pajkice, obleka, čevlji ..
• Neoprenska obleka; kratka (shorty) ali dolga.

Zakaj je neopren obleka koristna?

• Ker nas greje! neopren je poseben material, ki je zgrajen iz tisočih malih zračnih celic , ki ustvarjajo nekakšno izolacijsko pregrado, ki preprečuje prehodnost toplote in mraza in s tem omogoča, da se znotraj materiala toplota zadržuje.
• Ker nas greje tudi potemo, ko se zmočimo
• Ker nas ščiti pred padci, udarci ob kamne, skale, deske
• Ker nas ščiti pred UV žarki

Ne potrebujemo ga le pozimi, ampak tudi poleti npr. ko veter piha zelo močno ali npr. ko je temperatura zraka sicer topla, a je temperatura vode (morja, jezera, reke) hladna.

Glavne lastnosti pri neopren obleki!

• Neoprenska obleka mora biti oprijeta in udobna. Neopren se mora popolnoma prilagoditi naši postavi, kar pomeni, da se prijetno oprijema na naše telo na vseh delih. Če temu ni tako, voda na netesnih delih nenehno vstopa v neopren, splakuje kožo in neopren nas ne more več greti. Neoprijet neopren ne daje občutka udobnosti, ki je zelo pomemben.
• Neoprenska obleka mora biti topla. Obleka mora biti čimbolj termoizolacijska. Toplota resnično da neoprenu drugo dimenzijo. Neopreni iz boljšega materiala, nam ponujajo možnost, da lahko v vodi zdržimo dlje časa.

Kakšna debelina neoprena je primerna za katere razmere?

Debelina neoprena določa toploto in elastičnost neoprena. Debelejši neopren nas seveda bolj greje, je pa ravno zaradi debeline manj elastičen.

Največji izziv je izbrati neopren s pravim razmerjem med elastičnostjo in toploto, tako da nas bo neopren dovolj grel, ampak hkrati zagotavljal maksimalno fleksibilnost pri izvajanju izbrane vodne aktivnosti.

Kakšno neoprensko oblačilo izbrati v kakšnih okoliščinah?

Ker se večina vodnih športov dogaja na morju ali jezerih, so priporočene debeline neoprena tako določijo glede na temperaturo vode, in sicer:

• 4-11 stopinj celzija: 5/4mm
• 8-17 stopinj celzija: 4/3mm
• 12-20 stopinj celzija: 3/2mm
• 18 – 25 stopinj celzija: kratek neopren

Neoprenskega oblačila ne kupujemo vsak dan in tudi ne uporabljamo vsak dan. Marsikdo se prav zato odloči za cenejšo opcijo, ampak na koncu ni vredno in tega se boste verjetno zavedali že ob prvem stiku z vodo, ko je prepozno.

Naš nasvet je, da obiščete specializirano trgovino, preizkusite čim več različnih modelov in se pozanimajte o tehnologiji.

Lahko pa si predhodno že ogledate modele preko spleta in / ali že opravite nakup svojega neoprena za hladnejše dni.

Ogled neoprenov na zalogi na tej povezavi.

Informacije preko telefona: 0386(0)2 620 26 01 - Sebastjan

Otok Murter je eden izmed tistih hrvaških otokov, ki je s kopnim povezan z mostom. Del svoje otoške narave je zaradi tega izgubil, še vedno pa je ohranil svoj šarm.

Otok in otočani so večini poznani po ribičih, ki so lovili na območju Kornatov, na njih zgradili majhne ribiške hiše, v katerih so danes odprte gostilne. A Murterani, kot se imenujejo, niso le ribiči. Prebivalci iz kraja Tisno na vzhodu otoka, so bili dobri poljedelci, prebivalci Jezer so znani kot pomorci, domačini iz Betine pa kot izjemni graditelji plovil.

Zgodovina otoka

Murter je v svoji zgodovini zamenjal številna imena. V zgodovinskih zapisih je prvič omenjen v delih Ptolomeja, ki ga imenuje Scardon. Hrvaško ime Srimač je dobil leta 1251. Madžarsko-hrvaški kralj Bela ga je tako poimenoval, ko je določil meje Šibeniške komune. V 14. stoletju otok dobi novo ime. Ker naj bi bila plovba okoli otoka zahtevna, se ga je prijelo imel Insula Mortari. Z leti se je ime počasi spreminjalo in leta 1740 skrajšalo na današnje ime otoka Murter. Nekateri menijo, da je ime otoka povezano s smrtjo, a obstajajo razlage, da ime izvira še iz antike. Mortarium je namreč iz kamna izdolbljeno korito, ki se je uporabljalo poleg preše za stiskanje oliv in izdelavo oljčnega olja.

Antično mesto Colentum je prva omemba kraja na toku Murter. Stal je pod hribom Gradine na območju današnjega kraja Murter oziroma marine Hramina. Mesto je svoj razcvet doživljalo za časa vladavine rimskega cesarje Nerona. Mesto je bilo tipično antično. Imelo je cisterno za vodo, hiše z nadstropjem, terme ter tlakovane ozke ulice. V 2. stoletju naj bi mesto oropali gusarji in ga porušili. Obstaja tudi možnost, da je otok prizadel potres, zaradi katerega se je mesto porušilo. Natančnih zapisov niso našli. Del mesta je bil kasneje obnovljen, a nikoli ni doživel ponovnega razcveta.

V srednjem veku so Murter poselili Slovani. Nastali sta dve mesti. Villa Magna (Velika Vas) današnji Murter in Jezera. Kraja Betina in Tisno sta nastala kasneje v času osmanskih napadov. Ker je bil otok dostopen zgolj z ladjami, se je razvijal na poseben način. Na območju današnje Hramine so že v srednjem veku zgradili ogromno marino, ki naj bi bila v tistem času največja na Jadranu. V njej naj bi bilo privezanih največ lesenih ladij in največ ladij s tradicionalnimi jadri.

Otok danes

Murter je danes turistično mesto. Most, ki ga povezuje s kopnim, zagotavlja enostaven dostop in neodvisnost od trajektnih povezav. Zato se je razvil v priljubljeno turistično destinacijo. Na njem so na voljo številne počitniške kapacitete. Od hotelov, apartmajev in kampov. Romantična primorska mesta, ki so se razvila ob bolje zaščitenih zalivih, so center dogajanja na otoku. V njih so nastale tudi tri velike marine, zaradi česar je otok izjemno zanimiv tudi za navtike. Poleg varnih marin pa ima otok tudi številne zalive, kjer je možno varno sidrati ali pa se celo privezati na obalo v posameznih lukah. Oglejmo si, kje vse se je možno varno zasidrati ali privezati na otoku.

Plovba

Če našo pot po otoku začnemo pri znamenitem mostu v Tisnem, se lahko privežemo bočno na utrjeni obali južno od mostu. Obala je obnovljena in omogoča privez vse do luke Tisno, ki pa je namenjena komunalnemu privezu. V neposredni bližini, le skok čez cesto in že ste v centru dogajanja. Številne restavracije, bari in trgovine ponujajo vse, kar boste potrebovali. Približno miljo južno je kraj Jezera z marino Jezera. Marina ima več kot 200 privezov. Večina je zasedena s plovili, ki so na letnem privezu, a je tudi sredi sezone možno dobiti prost privez. Privez v marini si lahko zagotovite s spletno rezervacijo kar na Jezera. Marina je dobro opremljena. Ima restavracijo, bar, navtično trgovino in bencinsko črpalko. V njeni neposredni bližini so številne restavracije, bari in trgovine ter pestro poletno dogajanje.

Če plovbo nadaljujemo v smeri proti jugovzhodu otoka Murter, priplujemo do zaliva Gušica, ki z vzhoda ščiti otok Bošnjak. Zaliv je izjemno priljubljen. V njem so poleti zasidrana številna manjša plovila, ki so prišla zgolj na dnevno kopanje. V večernih urah ga večina zapusti in sidranje v zalivu bo mirno. Nekoliko bolj miren je zaliv Sveti Nikola, na jugozahodni strani otoka. Je zelo priljubljen med navtiki, saj nudi zelo dobro zaščito pred vetrovi. V zalivu je možno sidrati, krmo pa je možno privezati na obalo.

Slabi dve milji v smeri severozahoda je izjemno priljubljen zaliv Koširina. V zalivu je velik kamp. Ker pa je zaliv velik, boste v njem vedno našli primeren od obale dovolj oddaljen prostor, kjer se boste lahko varno zasidrali in prenočili.

V severnem delu otoka sta na njegovi zahodni strani zaliva Slanica in Podvršak. Slanica je nekoliko manjši in nudi manj zaščite pred vetrovi, medtem ko Podvršak s svojim polotokom nudi zaščito na eni strani pred severnimi in vzhodnimi vetrovi, na drugi pa pred južnimi in vzhodnimi. Dno je povsod peščeno in sidro drži dobro.

Plovbo okrog otoka lahko nadaljujemo skozi ožino me otokoma Murter in Prišnjak, na katerem stoji svetilnik Prišnjak, ki je bil postavljen davnega leta 1886.

Plovbo okrog otoka in proti Hramini moramo nadaljevati skozi kanal med otokoma Murter in Žminjak. Med otoki Murter, Veli Vinik, Tegina in Mali Vinik so globine pod 1 m. Zato je treba zapluti povsem na vzhod in proti marini Hramina vpluti s severovzhodne smeri, med otokom Tegina na naši desni in rtom Gradina na naši levi. Marina Hramina ima več kot 370 privezov. V poletnem času jo lahko rezervirate in si zagotovite prost privez kar preko spleta na povezavi Hramina. V njej so restavracija, trgovina in bencinska črpalka. V južnem delu zaliva je kraj Murter, kjer so številne restavracije, bari in več samopostrežnih trgovin. Peš se lahko sprehodimo do marine Betina. Loči ju le polotok Gradina. Če nameravate vpluti v marino Betina, pa ne bo odveč nekaj previdnosti ob vplutju. Vanjo je treba vpluti med zelenim svetilnikom Betina G in rdečim Betina E3209. Globina med zelenim svetilnikom in otokom je pod 2 m in vplutje v napačnem delu se ne bo končalo dobro. Tu vsako leto naredi napako več navtikov, ki nasedejo. Potrebno bo reševanje. Iz marine Betina lahko plovbo nadaljujemo v smeri proti jugu in zaplujemo v Murterski kanal. Na naši desni bomo takoj opazili mesto Betina z luko Betina, ki nudi privez za približno 20 plovil. Luko obdajajo številne dalmatinske restavracije z dobro lokalno ponudbo.

Miljo južneje v Murterskem kanalu je zaliv Plitka Vala. Že samo ime pove, da je zaliv plitek. Globine so pod 2 m in z jadrnico bomo morali sidrati pred zalivom. Za jadralce je bolj primeren zaliv Lovišča, kjer so globine med 2 in 10 m. Dno v zalivu je peščeno in sidro drži dobro. Nasproti zaliva Lovišča je majhna marina Tisno, v kateri je 30 privezov. Krog okrog otoka Murter sklenemo pri mostu Tisno. Most se v sezoni odpira dvakrat dnevno, ob 9.00 in ob 17.00 uri. Globina v kanalu je 2,4 m. Zunaj sezone most dvignejo le trikrat tedensko ob 9.00 uri. Plovbo skozi kanal si lahko ogledate na tej povezavi.

Videoposnetki marin, luk in zalivov posneti iz zraka

V soboto, 9.5.2020, vas vabimo na naslednjo 30 minutno brezplačno navtično delavnico v živo.

Tema dneva

Zakaj bi imeli svoj čoln pod tujo zastavo?

Pričnemo točno ob 20.00

Svoj čoln lahko vpišemo v vpisnik morskih čolnov v Sloveniji in v tem primeru so vse formalnosti jasne, saj jih je moral vsak voditelj čolna poznati že ob opravljanju izpita. Kdaj lahko čoln pluje pod tujo zastavo in zakaj bi ga registrirali pod tujo zastavo pa se bomo pogovorili s Ferdom Rakušo iz Bravo Yachtinga, ki ima na tem področju konkretne izkušnje.

Prejšnje delavnice tega tedna

Na kaj vse moramo pomisliti ob najemu jadrnice?

Jadrnice se v pretežni meri najemajo za najmanj teden dni. Zato moramo biti pri izbiri jadrnice, izhodišča in drugih pogojev najema previdni. Potrebna je torej racionalna odločitev glede na posadko, razpoložljivi čas, vremenske okoliščine itd. O vseh teh dejavnikih in preteklih izkušnjah najemnikov jadrnic se bomo pogovorili s Ferdom Rakušo iz Bravo Yachtinga, ki nudi najem jadrnic praktično po celem svetu..

Pretekle delavnice prejšnjih tednov: 

Večerne navtične delavnice 1. del

Večerne navtične delavnice 2. del

Večerne navtične delavnice 3. del

Večerne navtične delavnice 4. del

Večerne navtične delavnice 5. del

Večerne navtične delavnice 6. del

Otok Silba je bil vedno izjemno priljubljen. Priljubljen je med navtiki kot dopustniška destinacija, v zadnjih letih pa se vse večje število ljudi odloča, da si na njem uredijo nepremičnino.

Odgovor na vprašanje, zakaj je Silba tako privlačna, mogoče lahko najdemo v številnih legendah z otoka. Nekatere so bolj resnične, nekatere manj, nekatere žalostne, nekatere vesele.

Legenda o stolpu ljubezni

Silba je bila v času svojega razcveta obljuden otok, na katerem je živelo več kot 1000 ljudi. Bili so pravi svetovljani. Moški so bili večinoma mornarji in kapitani na ladjah. Pluli so po Jadranu, Sredozemlju, številnim pa so bili domači tudi daljni kraji, kot so Severna in Južna Amerika, , Daljni vzhod in celo Avstralija. Moški so bili večinoma na morju. Zato so za domove skrbele žene, otroci in starejši pa so se ukvarjali s poljedelstvom, živinorejo in ribolovom.

Mlad mornar je bil tudi Petar Marinić. Na otoku si je našel svojo ljubezen z imenom Antonija Mauro. Bila je lepa in mlada. Ljubezen je cvetela in Petar jo je zasnubil. Tudi on je bil zaželen mladenič, pred katerim je bila obetajoča pomorska kariera. Pred odhodom na dolgo potovanje ji je obljubil, da jo poroči, ko se vrne s poti. Obljubil ji je, da ji bo pred hišo zasadil lep vrt in zgradil stolp, s katerega bo lahko videla cel otok ter odprto morje. Ko bo pogledala proti morju, bo lahko opazila njegovo ladjo in bo točno vedela, kdaj se bo vrnil domov. Na dan odhoda je poljubil zaročenko v upanju na čimprejšnjo vrnitev in poroko.

Leta so minevala, Petar je plul po širnih oceanih sveta. A napočil je dan, ko se je njegova ladja vrnila v Jadran in zaplula proti pristanišču na otoku Silba. Domačini so bili seveda navdušeni nad prihodom ladje, kar ni bil ravno vsakdanji dogodek. Vsi otroci so tekli v pristanišče, da pričakajo mornarje. Med njimi je bila tudi ljubka deklica. Bila je neverjetno podobna njegovi ljubezni Antoniji. Takoj, ko je stopil na kopno, jo je vzel v naročje in povprašal, kdo je. Povedala mu je, da ji je ime Domenika in je hčerka Antonije Mauro.

Petar je bil razočaran. Prepričan je bil, da ga njegova zaročenka čaka in da je končno prišel čas, ko se bo poročil. A žal je ugotovil, da si je izbranka v času njegove odsotnosti našla drugega in da je njune velike ljubezni konec. A Petar ni obupal. Odločil se je, da bo počakal, da hčerka odraste in jo poroči, ker tega ni storila njena mati. Bil je moški trdne volje. Čakal je dvajset let, da je hčerka odrasla in se razvila v lepo žensko, kot je bila njena mati. Petar je v tem času napredoval. Na otok se je vrnil kot kapitan. Poleg hiše, ki stoji še danes na eni izmed najvišjih točk otoka, je zgradil kamniti stolp, okrog hiše je postavil kamnit zid in zasadil razkošen vrt. Kljub temu da je bil 30 let starejši, je Domenika privolila in kmalu sta se poročila. S prstanom na roki je stopila na prekrasen vrt, ob katerem se je dvigoval stolp. Živela sta srečno življenje. Mlada Domenika je lahko vsak dan s stolpa opazovala prelep otok in pogledovala proti odprtemu morju, da bi vedela, kdaj se bo s plovbe vrnil soprog. Po zapisih iz matične knjige naj bi se Petar in Domenika poročila 9. februarja leta 1858. Plod njune ljubezni je bilo kar trinajst otrok.

Njena mati Antonija, ki je pozabila obljubo Petru, naj ne bi nikoli stopila na vrt in naj se ni bi nikoli povzpela na stolp, ki bi moral biti zgrajen njej. Stolp, spomenik velike ljubezni stoji še danes. Domačini ga imenujejo Marinićev stolp, Tureta oziroma stolp ljubezni. Trenutno je v slabem stanju in se nanj ni več možno povzpeti.

Legenda o vampirju

V hiši poleg kapitana Petra Marinića je živel Pankogulo Badurina. Pankogulo ni bil običajen prebivalec otoka. Bil je vampir in pil je kri. Po pripovedih otočanov so v cerkvi ugasnile vse sveče, ko se je Pankogulo pojavil pred cerkvenimi vrati.

Poljski brezdomec Pan Koguli je na otok Silba prišel v sredini 19. stoletja. Ker ni imel ničesar, so mu domačini našli delo zvonarja v mestni cerkvi, da bi se lahko preživljal. Na otoku so ga sprejeli za svojega. Spoznal je svojo ljubezen in se poročil. Leta 1895 se mu je zmešalo. Ubil naj bi svojo ženo, otroke, nato pa je sodil še sebi. Grehi, ki jih je storil, mu niso dali miru niti po smrti. Postal je vampir. Moral je piti kri. Nekega dne je na otoku prišlo do pokola živine. Domačini so se zbrali in poskušali ugotoviti, kdo bi lahko storil tako grozovito dejanje. Takrat se je iz grma oglasil Pankogulo in jih vprašal, ali želijo v dvoje ali v štiri. Zbrani domačini so mu odgovorili, da v štiri. In tisto noč je Pankogulo pobil vso živino na otoku, ki je hodila po štirih nogah. Prizadeti in prestrašeni domačini so se zbrali v cerkvi in prosili Boga in Devico Marijo, da jih osvobodita zla. Takrat je v cerkev svetega Marka priletel kozji meh. Navzoči so ga prebodli z noži in z njega je špricnila kri. Cerkev so po neverjetnem dogodku zaprli za štirideset dni. O dogodku so znali meščani govoriti še dolgo časa. Staroste otoka so o tem govorili še po drugi svetovni vojni.

Legenda o vragu

Druga legenda prav tako govori o vampirju Pankoguli. Po njej naj bi Pankogulo živel na mestnem pokopališču. Bil je nesramen, nenasiten, škodoželjen in podoben hudiču. Od domačinov je zahteval, da mu vsak mesec prinesejo enega otroka.

Nekega dne so se domačini odločili, da mu ne bodo več darovali otroka. Pankogulo je ostal lačen. Ko se je stemnilo, se je odpravil proti vasi in ugrabil vsakega otroka, ki ga je srečal na poti. Meščani so bili šokirani in prestrašeni. Odločili so se, da združijo moči. Oborožili so se in se odpravili proti pokopališču poleg cerkve svetega Marka. Poiskali po Pankogula in ga s skupnimi močmi ubili.

Po legendi naj bi še danes bil pod preprogo v cerkvi madež Pankogulove krvi.

Legenda o koncesionarju

Niso vse legende nastale pred sto ali več leti. Legende nastajajo vsak dan. Med novejšimi je tudi legenda o koncesionarju z otoka Silba.

V zadnjem desetletju smo vajeni postavljanja koncesioniranih sidrišč po hrvaškem Jadranu. Med njimi je tudi sidrišče pred luko Mul na vzhodni strani otoka Silba, ki je znano po koncesionarju.

Lepega poletnega dne se je v bližino sidrišča zasidrala italijanska jadrnica. Ker je v sidrišču na voljo manjše število plovk, so se zasidrali na lastno sidro (sidranje od sidrišča do obale in 150 m na odprto morje je prepovedano). V popoldanskem času je proti jadrnici priplul koncesionar. Ker so Italijani zavrnili plačilo sidranja v višini 50 % cene priveza na plovki, jih je hotel iz sidrišča odgnati. Vztrajni Italijani tega seveda niso hoteli. Po navedbah očividcev naj bi koncesionar poklical pomorsko policijo in policiste povprašal za nasvet. Kaj so mu svetovali, ni znano. Koncesionar je preprosto priplul nazaj do plovila, z vrvjo privezal sidrno verigo jadrnice za svoje plovilo in jih odvlekel stran od sidrišča.

Italijanska posadka na jadrnici je posnela celotno akcijo. Kdo je delal prav in kdo grešil, bomo težko sodili. Vsaka medalja ima dve plati. Videoposnetek pa si lahko ogledate na tej povezavi.

V torek, 5.5.2020, vas vabimo na naslednjo 30 minutno brezplačno navtično delavnico v živo.

Tema dneva

Na kaj vse moramo pomisliti ob najemu motornega čolna?

Pričnemo točno ob 20.00

Poldnevni ali celodnevni najem motornega čolna je ob sprehodu mimo privezov čolnov, ki se oddajajo, zelo vabljiv. In s tem ni seveda nič narobe. Vendarle pa je potrebna racionalna odločitev glede na posadko, razpoložljivi čas, vremenske okoliščine itd. O vseh teh dejavnikih in preteklih izkušnjah najemnikov motornih čolnov se bomo pogovorili z Robertom iz RNavtika, ki nudi najem čolnov pred portoroškim Bernardinom.

Pretekle delavnice tega tedna

Kaj vse moramo vedeti o strelah, preden se odpravimo na morje?

Tudi plovila so izpostavljena strelam, jadrnice pa imajo strele sploh rade, saj so zelo podobne strelovodom že same po sebi. Pogledali si bomo kaj vse moramo vedeti o strelah, da se lahko pred njimi ustrezno zaščitimo. Pogovorili pa se bomo tudi s Ferdom Arnušem, lastnikom plovila, ki je utrpelo udar strele.

Pretekle delavnice prejšnjih tednov: 

Večerne navtične delavnice 1. del

Večerne navtične delavnice 2. del

Večerne navtične delavnice 3. del

Večerne navtične delavnice 4. del

Večerne navtične delavnice 5. del

Črna smrt ali kuga je bila največja pandemija, ki je kdaj prizadela svet. Po ocenah naj bi zahtevala med 75 in 200 milijonov življenj. Razsajala je predvsem v Evropi, Aziji in severni Afriki. Obdobje kuge je trajalo kar štiri leta. Začelo se je leta 1347 in končalo šele 1351.

Izvor kuge je bil v centralni oziroma vzhodni Kitajski. V Evropo naj bi prišla s karavanami, ki so potovale po svilni cesti. V Evropi naj bi se najprej pojavila na polotoku Krim. Bakterijo je prenašala bolha, ki je uspevala na podganah, ki so bile zelo pogost potnik na trgovskih ladjah italijanske Genove. Z ladjami se je bakterija razširila preko Sredozemlja. V vzhodni del Evrope je prišla preko Konstantinopla, današnjega Istanbula, v zahodno Evropo pa preko Italije. V 14. stoletju naj bi na svetu živelo 475 milijonov prebivalcev. Kuga je populacijo zmanjšala na okrog 350 milijonov prebivalcev.

Karantena

Karantena kot ukrep je poznana še iz bibličnih časov in je bil uporabljen večkrat skozi zgodovino. Ukrep je svoje ime dobil v času kuge. V Beneški republiki so se zavedali, da bolezen prihaja v državo s trgovskimi ladjami, zato so želeli preprečiti njihov dostop do kopnega. Vse ladje, ki so priplule do pristanišč, so morale 40 dni ostati v izolaciji, preden so se lahko posadka in potniki izkrcali na obalo. Italijanska beseda za štirideset je quaranta, ki je izvor besede quarantine oziroma slovensko karantena.

Ladje duhov

Iz tega obdobja izvira še en izraz, ki ga uporabljamo, a njegovega izvora večina ne pozna.

Ladje duhov ali angleško Ghost Ship izvirajo iz istega obdobja. Trgovske ladje so proti svojemu cilju plule več mesecev. Zaloge hrane in pijače na krovu so bile omejene, ko so priplule pred obalo ciljnega pristanišča, so morali pred izkrcanjem 40 dni počakati v karanteni. Zgodilo se je, da je celotna posadka umrla, preden so se lahko izkrcali. Pogosto je bila razlog bolezen, ne pa vedno. Ljudje in živali so na krovu umirali tudi od lakote in žeje. Te ladje je občasno prineslo na obalo, kjer so nasedle ali pa jih je odneslo na odprto morje. Ker na krovu ni bilo žive posadke, so ladje dobile ime ladje duhov.

V sredo, 29.4.2020, vas vabimo na naslednjo 30 minutno brezplačno navtično delavnico v živo.

Tema dneva

Kdaj bom potreboval cenitev ali izvedensko mnenje za plovilo?

Pričnemo točno ob 20.00

Pretekle delavnice tega tedna: 

Ali se moram pri plovbi ozirati tudi na morske tokove?

Katerim stroškom se ne moremo izogniti med plovbo po Hrvaških vodah?

Kako poskrbeti za plovilo na privezu v primeru prihoda slabega vremena?

Pretekle delavnice prejšnjih tednov: 

Večerne navtične delavnice 1. del

Večerne navtične delavnice 2. del

Večerne navtične delavnice 3. del

Večerne navtične delavnice 4. del

Otoki Silba, Olib in Premuda so trije izjemno priljubljeni otoki severnega dela Zadarskega akvatorija, ki so že desetletja priljubljeni pri navtičnih turistih. Spadajo med tiste otoke, ki po krivici ne veljajo za obvezno destinacijo ob obisku hrvaškega morja. Če bi rekli, da v poletni sezoni niso obiskani, bi se seveda zlagali. A tudi na vrhuncu sezone otoki niso prenatrpani. Vedno je možno najti privez, sidrišče ali gostilno.

Izbira izhodišča

V neposredni bližini te otočne skupine ni čarterskih baz. Najbližja je marina Cres, kjer je plovil relativno malo. Večje baze so v Puli, marina Punat na otoku Krk, ter marine v zadarski regiji. Razdalje otokov do vseh baz so med 30 in 45 nmi, zato bomo opisali vse tri možnosti glede na izhodišče, ki ga boste izbrali za najem plovila.

Izhodišče v na jugu Istre (marina Pula, Veruda, Pomer,...)

1. dan: Izhodiščna marina – Unije, 20–25 nmi plovbe, 4 ure

Če ste plovilo najeli v eni izmed južnoistrskih marin (Pula, Pomer, Veruda), bo treba prvi dan plovbe prečkati Kvarner. Ker boste lahko izpluli šele v popoldanskem času, bodo najbližje možnosti za prenočevaje v prvi noči na drugi strani Kvarnerja, na otokih Susak ali Unije. Pred izplutjem najprej preverite vremensko napoved. Če je v Kvarnerju napovedana burja, ki bo pihala z več kot 20 vozli, je smiselno razmisliti, ali obstaja možnost, da se prečkanje Kvarnerja prestavi za en dan. Kvarner je zelo izpostavljen burji in plovba tedaj ni prijetna. Če nimate izkušene posadke, in vam čas dopušča, se na plovbo odpravite, ko burja pade pod 20 vozlov.

Po uspešnem prečkanju Kvarnerja se lahko zasidrate na otoku Unije ali na otoku Susak. Unije nudijo dve možnosti priveza. V lepem vremenu se lahko zasidrate pred luko Unije, ki je dobro zaščitena tudi, kadar piha jugo. Če bo vreme bolj nestabilno in obstaja možnost nevihte ali burje, potem se lahko zasidrate v sidriščih Maračol ali Podkujni, ki sta dobro zaščitena pred burjo. Za obe sidrišči je podeljena koncesija. Sidranje je treba plačati. Če se odločite za sidranje na lastnem sidru, se lahko varno zasidrate v zalivu Vognišča (vzhodno od zaliva Podkujni), kjer lahko sidrate na lastnem sidru in plačilo sidranja ni potrebno.

Druga možnost za prenočevanje je otok Susak. Na otoku je možen privez na obalo v luki Susak, sidranje v sidrišču Bok s plovkami ali sidranje v zalivu na lastnem sidru v zalivu Porat Susak. V luki Susak je plovilo možno privezati na muring znotraj luke. Globina morja je le 2 m in je primerna za motorna plovila in jadrnice z ugrezom do 2 m. Če ima vaše plovilo ugrez večji od 2 m, se lahko privežete bočno na novozgrajeni pomol. Če bi noč raje preživeli na plovki, je jugozahodno od luke sidrišče Bok. Če je vreme lepo in preko noči niso napovedani vetrovi, lahko varno sidrate na lastnem sidru v zalivu Porat Susak.

2. dan: Unije – Premuda, 15–20 nmi, 3–4 ure plovbe

Če je napovedan maestral, počakajte na izplutje do 11. ure. Dvignite sidro in zaplujte v smeri jugovzhoda. Maestral vas bo ponesel naravnost na otok Premuda. Z otoka Unije je dobrih 20 nmi plovbe, z otoka Susak slabih 15. Če ste prenočevali na otoku Unije, predlagamo postanek na otoku Susak, ki ga lahko izkoristite za kopanje ali obisk edinega otoka na Hrvaškem, ki je sestavljen pretežno iz mivke. Nadaljevanje 2. dan – Prihod na otok Premuda.

Izhodiščna marina (Punat, otok Krk)

1. dan: Punat otok Krk – Jadriščica otok Cres, 25 nmi, 4 ure plovbe

Če ste plovilo najeli v marini Punat na otoku Krk, vas do otoka Premuda loči 40 nmi plovbe. Pametno jo je opraviti v dveh dneh. Po prevzemu plovila izplujte iz Puntarske drage v smeri juga proti rtu Punta križa na jugozahodni strani otoka Cres. Ta del otoka nudi številne možnosti za sidranje. V zalivu Jadriščica je sidrišče s pontoni. Sidrišče je opremljeno z vodo, elektriko in Wi-Fi-omrežjem. V neposredni bližini je gostilna, do katere vas bodo zapeljali mornarji iz sidrišča s svojim plovilom.

Če raje sidrate na lastnem sidru, lahko izbirate med zalivi v neposredni bližini. Če ni napovedan jugo, lahko sidrate v zalivih Baldarin ali Meli, ki sta zaščitena pred vsemi vetrovi, razen pred jugom. Če je napovedan jugo, predlagamo sidrišči Pod Sveti Križ ali Ul, ki sta zaščiteni pred jugom.

2. dan: Jadriščica – Premuda, 17 nmi, 3 ure plovbe

V dopoldanskem času dvignite sidro in odplujte v smeri proti jugu. Kurz naravnajte na otok Vele Orjule, kjer se lahko ustavite za kopanje. Ker vas do cilja loči le 10 nmi plovbe, lahko z otoka Vele Orjule zaplujete v smeri jugozahoda, mimo otoka Kozjac in zaplujete v kanal med otokoma Ilovik in Sveti Petar. Ko preplujete kanal, nadaljujte plovbo v smeri juga. Do cilja vas loči le še 6 nmi plovbe. Nadaljevanje – 2. dan – Prihod na otok Premuda.

Izhodiščne marine Zadar, Sukošan, Biograd

1. dan: Izhodiščna marina – Murter, 20–30 nmi, 5 ur plovbe

Od vseh izhodiščnih marin je najbolj oddaljena marina Kornati v Biogradu. Do otoka Premuda je 45 nmi. Marina Dalmacija Sukošan je oddaljena 37 nmi, zadarska marina Tankerkomerc pa je še 5 nmi bliže. Po izplutju iz marine, plujte v smeri severozahoda skozi Pašmanski kanal in nato skozi Zadarski kanal. Plujte vse do severa otoka Sestrunj. Spremenite smer plovbe proti zahodu. Zaplujte med otokoma Tun Mali in Tun Veli, nato pa smer plovbe spremenite proti severozahodu in vplujte v Brguljski zaliv na otoku Molat. S plovilom lahko pristanete v luki Molat, sidrate v sidrišču Brgulje ali pa na lastnem sidru v zalivih Podgarbe, Luka Molat.

2. dan: Molat – Premuda, 16 nmi, 2,5–3 ure plovbe

V dopoldanskem času dvignite sidro, izplujte iz Brguljskega zaliva v smeri jugozahoda, proti rtu Bonaster. Spremenite smer plovbe proti severozahodu in plujte mimo otokov Molat, Ist in Škarda. Nadaljevanje: 2. dan – Prihod na otok Premuda

2. dan – Prihod na otok Premuda

Ko se boste približevali otoku Premuda, boste na zahodni strani opazili grebene Masarine, ki se dvigajo le dva do tri metre nad morsko gladino. Luko Krijal in sidrišče Masarine ščitijo pred zahodnimi vetrovi. Vplujemo med grebeni in otokom. S plovilom se lahko privežemo na eno izmed plovk. Sidrišče je zaščiteno pred zahodnimi in vzhodnimi vetrovi. V primeru napovedi močnejšega juga, sidranja ne priporočamo. V luki lahko pristanemo bočno, a le za krajši čas, ker v luki pristajata trajekt in katamaran, zato privez v času pristajanja ni možen. V večernem času priporočamo izlet na vrh otoka, kjer je majhno naselje, ali pa celo na drugo stran otoka, kjer je stara luka. Obvezno pa zaplavajte na obalo grebenov Masarine. V srednjem delu grebena je lepa peščena plaža.

V luki so tri gostilne. V vrhuncu sezone priporočamo rezervacijo. Manjše nakupe lahko opravite tudi v trgovini v luki.

Če ne želite sidrati na plovki, temveč na lastnem sidru, lahko sidrate 150 m severno ali južno od sidrišča. Če pa ste ljubitelji osamljenih zalivov, potem zaplujte 1 nmi proti jugovzhodu in se zasidrajte v zalivu Premuda. Zaliv ima tri krake in nudi zaščito pred praktično vsemi vetrovi. V primeru juga sidramo v južnem kraku, v primeru napovedi burje ali tramontane pa v severnem.

3. dan: Premuda – Škarda – Silba, 9 nmi, 1,5 ure plovbe

Izplujte v dopoldanskem času. Ker bo današnja plovba kratka, je časa dovolj. Plujte v smeri jugovzhoda ob otoku Premuda. Ko dosežete južni rt Lopata, zaplujte skozi Premudska vrata med otokoma Premuda in Škarda. Plovbo nadaljujte v isti smeri. Zaplujte do zaliva Trate na severu otoka in se zasidrajte. Omamno turkizna morska voda vas bo očarala. Na dnu je mivka in sidro dobro drži. Izkoristite dan za kopanje in sončenje.

V popoldanskem času dvignite sidro in zaplujte v smeri severovzhoda. Plujte proti Grebenom, trem majhnim otočkom. Med njimi so globine dovolj velike, da je plovba varna. Po le 4 nmi plovbe boste prispeli do otoka Silba. Zaliv Sveti Ante je izjemno priljubljen med navtiki. V njem so nameščene plovke. Če bi raje sidrali na lastnem sidru, se lahko zasidrate v zalivu Južni Porat, za katerega v zadnjih letih ni podeljena koncesija. V obeh zalivih koncesionar dvakrat dnevno dostavlja hrano in pijačo iz trgovine. V večernem času lahko na plovilo naročite večerjo iz gostilne na otoku. Iz obeh zalivov vodi proti mestu pešpot. Razdalja je približno 1,5 km in jo boste prehodili v slabe pol ure. Pot je dobro utrjena in enostavno prehodna.

4. dan: Silba–Olib, 10 nmi, 2 uri plovbe

Izplujte z otoka Silba. Plujte proti jugovzhodu. Ob južnem rtu otoka Silba, kjer je nameščena kardinalna oznaka JUG, spremenite smer plovbe proti vzhodu, proti otoku Olib. Če želite preko noči plovilo privezati v luki, potem najprej zaplujte proti južnemu rtu otoka Zubinin. Ko se mu boste približali, se bo pred vami odprl zaliv Južna Slatina. Zaliv je eden izmed zalivov otoka, kjer lahko uživate v turkizni vodi, morsko dno je peščeno, kjer sidro drži dobro. Zaliv je idealen za dnevno kopanje in užitke v vodnih športih. V poznih popoldanskih urah dvignite sidro in zaplujte v Olibski kanal. Če bi radi noč preživeli na plovki, se lahko zasidrate v zalivu Sv. Nikola, iz katerega vodi pešpot do mesta Olib, če pa bi se radi privezali v luki nadaljujte plovbo skozi kanal. Ob rtu Tale je postavljena kardinalna oznaka ZAHOD. Mimo oznake plujte po zahodni strani, nato pa smer plovbe spremenite proti vzhodu, proti luki Olib. V luki se lahko privežete na enega izmed muringov ali pa bočno na notranjo stran trajektnega pomola. V luki so na voljo voda, elektrika, odvoz smeti, bar in več gostiln. Če ste pripluli prepozno, se lahko pred luko zasidrate na lastnem sidru. Izkrcajte se na obalo in se sprehodite po mestu Olib. Če nameravate večerjati v restavraciji, je pametno rezervirati mizo, ker na otoku ni veliko kapacitet.

5. dan: Olib – Morovnik – Silba, 18 nmi, 3 ure plovbe

V dopoldanskem času dvignite sidro in odplujte proti jugu otoka. Obplujte južni rt Ploče, nato pa zaplujte proti severu, proti zalivu Slatinica. Slatinica je eden izmed tistih zalivov, ki jih moramo obiskati, če priplujemo na otok Olib. Ima izjemno lepo peščeno plažo, svetlo mivko in v severnem delu veliko plitvino, ki bo najbolj navdušila najmlajše člane posadke. Zaliv je v poletnih mesecih zelo obiskan. Ker do njega vodi pešpot iz mesta, ga obiščejo tudi turisti, ki prebivajo na otoku. Če bi raje uživali v manj obljudenem zalivu, je v neposredni bližini, le 1 nmi proti severovzhodu zaliv Slatina. Zaliv ima enako lepo peščeno plažo, na morskem dnu je mivka in sidro drži dobro. V zgodnjih popoldanskih urah izplujte iz zaliva.

Plovbo nadaljujte proti severu otoka, proti rtu Garmina. Ko ga dosežete, spremenite plovbo proti zahodu, proti otoku Morovnik. Majhen otok, katerega najvišja točka ne sega več kot 2 m nad morsko gladino, ni obljuden. Na njem je zgolj svetilnik, ki mu družbo delajo galebi. A na njegovi jugozahodni strani je izjemno lepa laguna, v kateri se morate zasidrati in izkoristiti za popoldansko kopanje. V poznih popoldanskih urah dvignite sidro in zaplujte proti jugu, proti luki Silba. Če boste dovolj zgodnji, boste lahko našli privez v luki Silba, sidrišču Drage pred luko, na lastnem sidru pa lahko sidrate le v severnem delu zaliva na oddaljenosti 150 m od koncesijskega sidrišča. Obiščite otok in si poglejte njegove zanimivosti. Na otoku je več gostiln. Iz luke so dosegljive vse. Od najbližje, ki je v luki, do najbolj oddaljene, ki je v luki Žalič, na drugi strani otoka, je vsega 1 km.

Izhodišče v na jugu Istre (marina Pula, Veruda, Pomer,...)

6. dan: Silba – Lošinj (Unije), 15 (20) nmi, 2–3 ure plovbe

Čaka nas dvodnevna plovba. Če ste na poti iz marine prenočevali prvo noč na otoku Susak, se ob vračanju lahko odločite za Unije ali Lošinj. Na otoku Lošinj lahko sidrate na lastnem sidru v zalivih: Plijeski, Sunfami ali Artatore, na plovki v zalivih Balvanida, Krivica, Englez ali Zabodarski, ali pa zaplujete v luko Mali Lošinj ali marino Mali Lošinj. V poletnih mesecih je v slednjih dveh težko dobiti privez. Pripluti morate v zgodnjih popoldanskih urah.

7. dan: Lošinj (Unije) – Pula, 30 nmi, 6 ur plovbe

Zadnji dan plovbe izplujte z vašega priveza in se vrnite proti svoji izhodiščni marini. Ne pozabite na postanek na bencinski črpalki pred marino, da boste lahko naslednji dan v jutranjih urah predali plovilo.

Izhodiščna marina (Punat, otok Krk)

6. dan: Silba–Veli Lošinj–Cres, 18 nmi, 3 ure plovbe

Izplujte v dopoldanskem času. Vzdolž vzhodne obale otoka Silba plujte proti severu otoka, nato pa smer plovbe spremenite proti severozahodu. Plujte med otokoma Lošinj in Vele Orjule. Če vam čas dovoljuje, lahko opravite postanek za osvežitev na otoku Male Orjule ali Vele Orjule. Nato nadaljujte plovbo vzdolž otoka Lošinj do luke Veli Lošinj. Kljub temu da se imenuje Veli Lošinj, ima zelo majhno luko. V njej lahko pristanemo bočno na utrjeni obali pod cerkvijo. Preko dneva je tudi v sezoni možno najti prost privez. Izkoristite čas za sprehod po mestu. V popoldanskem času izplujte proti južni strani otoka Cres. Sidrate lahko v zalivih na južni strani. Možnosti so enake, kot so bile pri plovbi proti jugu.

7. dan: Cres – Rab – Punat (Krk), 27 nmi, 4–5 ur plovbe

V dopoldanskem času zapustite sidrišče. Zaplujte mimo otoka Trstenik proti zahodnemu delu otoka Rab. Po slabih 2 urah plovbe boste pripluli do zalivov Sv. Mara, Planka ali Krištofor, kjer se lahko ustavite za dnevno kopanje. Ker vas do cilja loči le še 17 nmi plovbe, lahko iz sidrišča izplujete šele v popoldanskem času. Plujte proti luki Krk, kjer je bencinska črpalka. Do marine Punat vas ločita le še 2 nmi plovbe. Ko plujete proti Krku, bodite pozorni na otok Kormat, ki se dviguje le dober meter nad vodno gladino.

Izhodiščne marine Zadar, Sukošan, Biograd

6. dan: Silba – Dugi otok, 18 nmi, 3 ure plovbe

V dopoldanskem času izplujte s priveza proti jugu. Ko priplujete do južnega rta Arat, spremenite smer plovbe in plujte mimo otočka Križica. Nato zaplujte skozi Škardska vrata med otokoma Škarda in Ist. Zaplujte na odprto morje in grebene in otoke na zahodni strani otokov Ist in Molat pustite na svoji levi. Izkoristite maestral, ki vas bo ponesel proti otoku Vele Lagane, kjer je na globini 5–6 m potopljena ladja WK Michele. V neposredni bližini se lahko zasidrate, vzamete potapljaško masko in se podate na raziskovanje potopljene razbitine. Če se je v vas prebudil raziskovalni duh, nadaljujte plovbo proti jugovzhodu in zaplujte v zaliv Lučica na severu Dugega otoka, kjer sta potopljeni še dve ladji. Tu se lahko privežete na eno izmed plovk. Za zaliv je izdana koncesija in je prenočevanje treba plačati. Ponovno namestite masko, zagrabite podvodni fotoaparat in zaplavajte do severa zaliva. Na globini 2–3 m sta razbitini dveh ladij WK Lučica. Po ogledu razbitine lahko ostanete zasidrani v zalivu ali pa zaplujete v izjemno lep zaliv Pantera, ki je 2 nmi severno. V njem sta dve koncesijski sidrišči Pantera in Slatine – Pantera ter marina Veli Rat. Če bi raje prenočevali na lastnem sidru, pa lahko sidrate v zalivu Lovka ali pa v zalivu Čuna. Izkoristite preostanek dneva za kopanje in neverjeten sončni zahod.

7. dan: Dugi otok – izhodiščna marina, 20 nmi–30 nmi, 4–6 ure plovbe

Zadnji dan bo treba prepluti nekaj milj. Če ste plovilo prevzeli v marini Zadar, boste morali prepluti 20 nmi, če pa ste ga najeli v marini Kornati v Biogradu, bo treba prepluti 30 nmi. Če je napovedan maestral, vas bo ta ponesel proti cilju. V dopoldanskem času izplujte z Dugega otoka in zaplujte skozi prehod Velo Žaplo med otokoma Mal in Veli Tun. Nadaljujte v smeri proti severovzhodu in zaplujte v Zadarski kanal. Spremenite smer plovbe proti jugovzhodu in izkoristite maestral, da vas ponese do izhodiščne marine.

Razdalje in ure plovbe po dnevih

Videoposnetki zalivov in luk na otokih Silba, Olib in Premuda

Opozorilo!

Če ste plovilo najeli v marini v Puli, boste morali prepluti Kvarner. Pred plovbo preverite vremensko napoved. Če je napovedana močna burja v Kvarnerju, bo plovba izjemno zahtevna, če ne celo nevarna. Če nimate primernih izkušenj, počakajte na prečkanje Kvarnerja, dokler burja ne pade pod 20 vozlov in se valovi umirijo.

Če ste plovilo najeli v marini Punat, boste morali prepluti severni Kvarnerič, med otokoma Krk in Rab. Ta predel je poznan po pogosti močni burji, ki se pospeši skozi Senjska vrata (ožina med otokoma Krk in Prvič) in ustvarja visoke valove. Če nimate primernih izkušenj, počakajte na prečkanje severnega Kvarneriča, dokler burja ne pade pod 20 vozlov in se valovi umirijo.

V torek, 21.4.2020, vas vabimo na naslednjo 30 minutno brezplačno navtično delavnico v živo.

Tema dneva

Katere skrite napake vam lahko na barki povzročijo velike težave?

Pričnemo točno ob 20.00

Pretekle delavnice tega tedna: 

Uporaba AIS za varnejšo plovbo

Kaj vse moram vedeti o koncesioniranih sidriščih?

Pretekle delavnice prejšnjih tednov: 

Večerne navtične delavnice 1. del

Večerne navtične delavnice 2. del

Večerne navtične delavnice 3. del