Novice
Novice
Zadnje iz eTrgovine
Solarni paneli na plovilih postajajo del nujne opreme. Zagotavljajo večjo samostojnost od postankov na kopnem ali gnanja motorja zgolj zaradi porabe električne energije. Ker pa smo na plovilu omejeni s prostorom in površine niso ravne, pridejo v poštev fleksibilni solarni paneli, ki imajo visoke izkoristke in so upogljivi.
Solarni panel BlueCell 180Wp zagotavlja širok spekter uporabe: Zelo je primeren za polnjenje 12-voltnih svinčenih akumulatorjev in litijevih baterij. Za polnjenje 24- ali 48-voltnih akumulatorjev je mogoče zaporedno povezati več panelov. Panele je potrebno priključiti preko solarnega regulatorja polnjenja.
Številne možnosti uporabe
Upogljivi solarni panel omogoča krivljenje do polmera 40 cm. Namestite ga lahko na plovila, prikolice, koče, šotore, osebna in tovorna vozila, jahte, strehe ali katero koli drugo nepravilno oblikovano površino.
Visoka učinkovitost pretvorbe
Visokoučinkovite monokristalne sončne celice z edinstveno tehnologijo zadnjih kontaktov (back-contact) odpravljajo potrebo po elektrodah na sprednji strani celic, ki bi sicer blokirale sončno svetlobo, s čimer se učinkovitost pretvorbe solarnega panela poveča za do 30 % v primerjavi z običajnimi izvedbami.
Kakovostni materiali
Solarni panel je izdelan iz materiala ETFE. Ta material odlikujeta večja prepustnost svetlobe in daljša življenjska doba v primerjavi z običajnimi materiali, kar zagotavlja vrhunsko delovanje dan za dnem. Hrbtna stran panela je izdelana iz materiala TPT, ki omogoča dobro odvajanje toplote, je vodoodporen, odporen na visoke temperature.
Tehnični podatki:
- Največja moč (Wp): 180W
- Napetost (Voc): 24,30V
- Napetost (Vmp): 19,20V
- Tok (Isc): 10,25A
- Tok (Imp): 9,38A
- Sistemska napetost (max): 1000V
- Toleranca: 3%

Zagotovite si brezskrbne počitnice.
Ste se kdaj vprašali, kaj ko odpove motor na plovilu, nam zmanjka goriva, nam v plovilo začne vdirati voda, se strga sidrna veriga, ali se zgodi najhuje in nas vrže na obalo?
Obstaja služba, ki nam bo pomagala v vseh teh primerih in tudi drugih nezgodah, ki se nam lahko pripetijo na morju.
Na hrvaškem nekomercialne službe za pomoč (Luške kapitanije, pomorska policija, obalna straža ...) opravljajo pomoč na morju le še v primerih, ko je ogroženo življenje. V vseh drugih primerih vas bo reševalo komercialno podjetje za reševanje. Zavedati pa se moramo, da so reševanja na morju lahko zelo draga. Zato si je pred odhodom na plovbo pametno zagotoviti, da se izognemo dragi pomoči in da si zagotovimo dodatno varnost, ko gre nekaj narobe.
EmergenSea je služba za pomoč na morju. Njihove baze se nahajajo po celotnem Jadranu, tako na vzhodni kot tudi na zahodni obali. V Sredozemlju pokrivajo celotno zahodno obalo Italije in otoka Sardinijo in Sicilijo.
Kako deluje pomoč na morju?

Kot smo že omenili, državne službe za pomoč opravljajo le še reševanje v primeru, da so na plovilu ogrožena življenja. Za druge nezgode aktivirajo komercialno službo. Ko opravite nujen klic preko kanala VHF 16, bodo kontaktirali službo EmergenSea. Le-ta bo na vašo lokacijo poslala svoje hitro plovilo iz baze, ki bo najbliže vaši lokaciji. Glede na to, da ima podjetje EmergenSea svoje baze vse od Portoroža v Sloveniji do Tivata v Črni gori, lahko do vaše lokacije priplujejo v zelo kratkem času. V vseh njihovih posadkah so izkušeni morjeplovci in reševalci. Poleg samega reševanja znajo popraviti tudi manjše okvare na motorju, vžgati motor, če smo izpraznili akumulatorje, odrezati vrvi, ki so se nam med plovbo zavile v propeler in še marsikaj drugega. Če potrebujemo njihovo pomoč, jih lahko pokličemo tudi preko mobilnega telefona na številko +385 996 112 112, kjer so nam na voljo 24 ur dnevno. Z letošnjim letom so svojo dostopnost povečali še z mobilno aplikacijo, s katero lahko z dvema klikoma pokličete na pomoč in ne zgubljate dragocenega časa.
Članstvo v klubu Emergensea
Pomoč na morju deluje podobno, kot smo vajeni pomoči na cesti. Včlanimo se v Mrežo pomoči na morju EmergenSea in že lahko uporabljamo njihove storitve. V letno članarino je vključena določena količina pomoči, ki jo lahko izkoristimo brez dodatnega plačila. Letni strošek je odvisen od paketa, za katerega se odločimo in velikosti našega plovila. Najcenejše članstvo za obdobje enega leta znaša le 36 EUR, najdražje pa le 220 EUR. Za plovilo veliko med 8 in 11 m bomo letno odšteli 120 EUR.
Zagotovi si brezskrbno plovbo
Več o pomoči na morju Emergensea: Emergensea.net
Včlani se: Postani član Emergensea

Samostan Blaca oziroma Pustinja Blaca, kot jo imenujejo domačini, je star samostan v ozki in strmi dolini jugozahodnega dela otoka Brač. Po smrti zadnjega meniha je samostan pripadel občini Brač, ki je v njem uredila muzej, ki ga moramo obvezno obiskati.
Dostop

Do samostana vodita dve poti. Ena z morske strani iz zaliva Blaca in druga iz kopenske smeri, s parkirišča, ki je urejeno približno 1 km severno od samostana. Pot je treba prehoditi peš.
Če ste na otok pripluli, morate pristati v zalivu Blaca. Sidrati je treba na lastnem sidru. Zaradi številnih plovil, ki bodo priplula med poletno sezono v zaliv, je treba krmo plovila privezati na obalo. Priveznih možnosti na obali je na voljo dovolj. S plovila se izkrcajte s pomočjo pomožnega čolna. Zaliv ima lepo peščeno plažo, na kateri lahko brez težav pristanete, se izkrcate in plovilo pustite na peščeni obali.
Za pot se primerno pripravite
Razdalja, ki jo boste morali prehoditi do samostana, je 2,75 km. Z nadmorske višine 0 m se boste povzpeli na 240 m. Pot je v celoti peščena in relativno položna. Priporočamo lahko športno obutev, plastenko vode in pokrivalo, ki vas bo ščitilo pred soncem. Za pot boste potrebovali med 30 in 45 min, odvisno od vašega tempa hoje.
Zgodovina

Zaradi turških vpadov v 15. stoletju poljiški (Poljice vas v bližini Splita) so glagoljaši pobegnili na otok Brač, kjer jim je braški knez izdal dovoljenje za bivanje. Poklonil jim je zemljo v soteski Blaca. Takoj po naselitvi leta 1552 so začeli obdelovati rodovitno zemljo in rediti živino. Leta 1570 so dobili dovoljenje za izgradnjo cerkve in samostana. Zaradi izjemne podjetnosti je posest ves čas rasla. S svojimi izdelki (med, olivno olje, vino ...) so trgovali z Benetkami in Dunajem. V lasti so imeli tudi svoje lastne ladje. Pustinja Blaca je bila dolgo časa najmočnejši gospodarski subjekt na otoku Braču. V času od 1862 do 1962 so samostan vodili svečeniki Miličevići. Običaj je bil, da je glavnega svečenika vedno nasledil njegov nečak. Zadnji je vodil samostan Nikola Miličević. Bil je astronom, ki je odkril dva asteroida, ki se imenujeta Miličević in Brač. Po njegovi smrti je samostan prešel v last braške občine, ki je samostan preuredila v muzej.
Samostan danes
Samostan, ki je danes muzej, upravljata brata Zoran in Luka Vranjičić. Voden ogled skozi muzej traja približno 45 minut. Poleg zgodovine boste slišali tudi zanimive anekdote.
Čeprav do samostana vodijo le pešpoti, pa se je možno tam tudi okrepčati. Vso hrano in pijačo, ki jo ponujajo, do samostana pritovorijo z osli in konji.
Legenda o Blaci

Nikola Miličević, zadnji svečenik v samostanu Blaca, ni bil navdušen le nad vesoljem. Svojega glasbenega talenta ni nikoli skrival. Ko je v dar dobil klavir, se je soočil s svojevrstnim problemom. Kako ga bodo po slabi poti varno prenesli do samostana. Do zaliva Blaca so ga pripeljali na ladji. Iz zaliva do samostana ga je nosilo 12 krepkih domačinov. V vročini so bili izjemno žejni. Na poti, ki je dolga dobra dva kilometra, jim je uspelo popiti kar 50 l vina.
Video

