Novice
Novice
Zadnje iz eTrgovine
Litijeve (LiFePO4) baterije so posebej primerne za uporabo na plovilih, kot servisne baterije. Imajo izjemno kapaciteto, majhno težo in izjemno dolgo življenjsko dobo, ki je tudi do desetkrat daljša od klasičnih trakcijskih, gel ali AGM akumulatorjev. Zaradi napredne tehnologije in številnih komponent, ki ščitijo baterijo pred poškodbami, je garancija, ki jo nudijo proizvajalci, bistveno daljša od klasičnih svinčenih baterij. Kvalitetnejše litijeve baterije imajo tudi do 3-letno garancijo.
Nova tehnologija prizmatičnih celic poleg izjemne gostote električne energije zagotavlja tudi izjemno življenjsko dobo. BlueCell 150 Ah baterija omogoča kar 3000 praznjenj baterije več kot 80 %, kar je kar 1000 ciklov več. Seveda omogoča tudi praznjenje do 100 % nazivne kapacitete brez bojazni, da se bo baterija zaradi tega uničila, kot bi se to zgodilo pri svinčeni bateriji. Njihova življenjska doba je več kot 10 let oziroma več kot 6000 ciklov praznjenj preko 50 %.
Za kaj so litijeve baterije prihodnost v navtiki
Litijeve baterije prinašajo največjo prednost kot porabniške oziroma servisne baterije. Njihove največje prednosti so:
- dvakrat večja uporabna kapaciteta
- za polovico manjša teža
- trikrat daljša garancijska doba
- do desetkrat daljša življenjska doba
- samodejni nadzor polnjenja in praznjenja baterije
- zaščita pred kratkim stikom
- možnost priklopa solarnih celic
- možnost vzporedne ali zaporedne vezave več baterij (večja napetost ali kapaciteta sistema)
- zelo nizko praznjenje v času mirovanja
- stabilna napetost baterije vse do 95 % izpraznjenosti
- ni vzdrževanja
Tehnični podatki BlueCell 120Ah 12V:
- Nazivna napetost: 12,8 v
- Nazivna kapaciteta: 150 Ah (pri 0,2C)
- Uporabna kapaciteta: 150 Ah (pri 0,2C)
- Uporabna energija: 1920 Wh
- Samodejno praznjenje: <3,5% mesečno
- Življenjska doba: > 3000 pri praznjenju preko 80%
- Življenjska doba: > 6000 pri praznjenju preko 50%
- Tok polnjenja: 150 A
- Tok praznjenja: 150 A
- Tok praznjenja (do 3 s): 200 A
- Izklop nizka napetost: 10 V
- Temperaturno območje praznjenja: od -10°C do +75°C
- Temperaturno območje polnjenja: od -0°C do +65°C
- Vodoodpornost: IP55
- Teža: 17,2 kg
- Dimenzije (DxŠxV): 485x172x240 mm
Garancija na baterije BlueCell je 3 leta!
BlueCell 150Ah 12V - Navtična Litijeva baterijaOtok Silba je bil vedno izjemno priljubljen. Priljubljen je med navtiki kot dopustniška destinacija, v zadnjih letih pa se vse večje število ljudi odloča, da si na njem uredijo nepremičnino.
Odgovor na vprašanje, zakaj je Silba tako privlačna, mogoče lahko najdemo v številnih legendah z otoka. Nekatere so bolj resnične, nekatere manj, nekatere žalostne, nekatere vesele.
Legenda o stolpu ljubezni
Silba je bila v času svojega razcveta obljuden otok, na katerem je živelo več kot 1000 ljudi. Bili so pravi svetovljani. Moški so bili večinoma mornarji in kapitani na ladjah. Pluli so po Jadranu, Sredozemlju, številnim pa so bili domači tudi daljni kraji, kot so Severna in Južna Amerika, , Daljni vzhod in celo Avstralija. Moški so bili večinoma na morju. Zato so za domove skrbele žene, otroci in starejši pa so se ukvarjali s poljedelstvom, živinorejo in ribolovom.
Mlad mornar je bil tudi Petar Marinić. Na otoku si je našel svojo ljubezen z imenom Antonija Mauro. Bila je lepa in mlada. Ljubezen je cvetela in Petar jo je zasnubil. Tudi on je bil zaželen mladenič, pred katerim je bila obetajoča pomorska kariera. Pred odhodom na dolgo potovanje ji je obljubil, da jo poroči, ko se vrne s poti. Obljubil ji je, da ji bo pred hišo zasadil lep vrt in zgradil stolp, s katerega bo lahko videla cel otok ter odprto morje. Ko bo pogledala proti morju, bo lahko opazila njegovo ladjo in bo točno vedela, kdaj se bo vrnil domov. Na dan odhoda je poljubil zaročenko v upanju na čimprejšnjo vrnitev in poroko.
Leta so minevala, Petar je plul po širnih oceanih sveta. A napočil je dan, ko se je njegova ladja vrnila v Jadran in zaplula proti pristanišču na otoku Silba. Domačini so bili seveda navdušeni nad prihodom ladje, kar ni bil ravno vsakdanji dogodek. Vsi otroci so tekli v pristanišče, da pričakajo mornarje. Med njimi je bila tudi ljubka deklica. Bila je neverjetno podobna njegovi ljubezni Antoniji. Takoj, ko je stopil na kopno, jo je vzel v naročje in povprašal, kdo je. Povedala mu je, da ji je ime Domenika in je hčerka Antonije Mauro.
Petar je bil razočaran. Prepričan je bil, da ga njegova zaročenka čaka in da je končno prišel čas, ko se bo poročil. A žal je ugotovil, da si je izbranka v času njegove odsotnosti našla drugega in da je njune velike ljubezni konec. A Petar ni obupal. Odločil se je, da bo počakal, da hčerka odraste in jo poroči, ker tega ni storila njena mati. Bil je moški trdne volje. Čakal je dvajset let, da je hčerka odrasla in se razvila v lepo žensko, kot je bila njena mati. Petar je v tem času napredoval. Na otok se je vrnil kot kapitan. Poleg hiše, ki stoji še danes na eni izmed najvišjih točk otoka, je zgradil kamniti stolp, okrog hiše je postavil kamnit zid in zasadil razkošen vrt. Kljub temu da je bil 30 let starejši, je Domenika privolila in kmalu sta se poročila. S prstanom na roki je stopila na prekrasen vrt, ob katerem se je dvigoval stolp. Živela sta srečno življenje. Mlada Domenika je lahko vsak dan s stolpa opazovala prelep otok in pogledovala proti odprtemu morju, da bi vedela, kdaj se bo s plovbe vrnil soprog. Po zapisih iz matične knjige naj bi se Petar in Domenika poročila 9. februarja leta 1858. Plod njune ljubezni je bilo kar trinajst otrok.
Njena mati Antonija, ki je pozabila obljubo Petru, naj ne bi nikoli stopila na vrt in naj se ni bi nikoli povzpela na stolp, ki bi moral biti zgrajen njej. Stolp, spomenik velike ljubezni stoji še danes. Domačini ga imenujejo Marinićev stolp, Tureta oziroma stolp ljubezni. Trenutno je v slabem stanju in se nanj ni več možno povzpeti.
Legenda o vampirju
V hiši poleg kapitana Petra Marinića je živel Pankogulo Badurina. Pankogulo ni bil običajen prebivalec otoka. Bil je vampir in pil je kri. Po pripovedih otočanov so v cerkvi ugasnile vse sveče, ko se je Pankogulo pojavil pred cerkvenimi vrati.
Poljski brezdomec Pan Koguli je na otok Silba prišel v sredini 19. stoletja. Ker ni imel ničesar, so mu domačini našli delo zvonarja v mestni cerkvi, da bi se lahko preživljal. Na otoku so ga sprejeli za svojega. Spoznal je svojo ljubezen in se poročil. Leta 1895 se mu je zmešalo. Ubil naj bi svojo ženo, otroke, nato pa je sodil še sebi. Grehi, ki jih je storil, mu niso dali miru niti po smrti. Postal je vampir. Moral je piti kri. Nekega dne je na otoku prišlo do pokola živine. Domačini so se zbrali in poskušali ugotoviti, kdo bi lahko storil tako grozovito dejanje. Takrat se je iz grma oglasil Pankogulo in jih vprašal, ali želijo v dvoje ali v štiri. Zbrani domačini so mu odgovorili, da v štiri. In tisto noč je Pankogulo pobil vso živino na otoku, ki je hodila po štirih nogah. Prizadeti in prestrašeni domačini so se zbrali v cerkvi in prosili Boga in Devico Marijo, da jih osvobodita zla. Takrat je v cerkev svetega Marka priletel kozji meh. Navzoči so ga prebodli z noži in z njega je špricnila kri. Cerkev so po neverjetnem dogodku zaprli za štirideset dni. O dogodku so znali meščani govoriti še dolgo časa. Staroste otoka so o tem govorili še po drugi svetovni vojni.
Legenda o vragu
Druga legenda prav tako govori o vampirju Pankoguli. Po njej naj bi Pankogulo živel na mestnem pokopališču. Bil je nesramen, nenasiten, škodoželjen in podoben hudiču. Od domačinov je zahteval, da mu vsak mesec prinesejo enega otroka.
Nekega dne so se domačini odločili, da mu ne bodo več darovali otroka. Pankogulo je ostal lačen. Ko se je stemnilo, se je odpravil proti vasi in ugrabil vsakega otroka, ki ga je srečal na poti. Meščani so bili šokirani in prestrašeni. Odločili so se, da združijo moči. Oborožili so se in se odpravili proti pokopališču poleg cerkve svetega Marka. Poiskali po Pankogula in ga s skupnimi močmi ubili.
Po legendi naj bi še danes bil pod preprogo v cerkvi madež Pankogulove krvi.
Legenda o koncesionarju
Niso vse legende nastale pred sto ali več leti. Legende nastajajo vsak dan. Med novejšimi je tudi legenda o koncesionarju z otoka Silba.
V zadnjem desetletju smo vajeni postavljanja koncesioniranih sidrišč po hrvaškem Jadranu. Med njimi je tudi sidrišče pred luko Mul na vzhodni strani otoka Silba, ki je znano po koncesionarju.
Lepega poletnega dne se je v bližino sidrišča zasidrala italijanska jadrnica. Ker je v sidrišču na voljo manjše število plovk, so se zasidrali na lastno sidro (sidranje od sidrišča do obale in 150 m na odprto morje je prepovedano). V popoldanskem času je proti jadrnici priplul koncesionar. Ker so Italijani zavrnili plačilo sidranja v višini 50 % cene priveza na plovki, jih je hotel iz sidrišča odgnati. Vztrajni Italijani tega seveda niso hoteli. Po navedbah očividcev naj bi koncesionar poklical pomorsko policijo in policiste povprašal za nasvet. Kaj so mu svetovali, ni znano. Koncesionar je preprosto priplul nazaj do plovila, z vrvjo privezal sidrno verigo jadrnice za svoje plovilo in jih odvlekel stran od sidrišča.
Italijanska posadka na jadrnici je posnela celotno akcijo. Kdo je delal prav in kdo grešil, bomo težko sodili. Vsaka medalja ima dve plati. Videoposnetek pa si lahko ogledate na tej povezavi.
V torek, 5.5.2020, vas vabimo na naslednjo 30 minutno brezplačno navtično delavnico v živo.
Tema dneva
Na kaj vse moramo pomisliti ob najemu motornega čolna?
Pričnemo točno ob 20.00
Poldnevni ali celodnevni najem motornega čolna je ob sprehodu mimo privezov čolnov, ki se oddajajo, zelo vabljiv. In s tem ni seveda nič narobe. Vendarle pa je potrebna racionalna odločitev glede na posadko, razpoložljivi čas, vremenske okoliščine itd. O vseh teh dejavnikih in preteklih izkušnjah najemnikov motornih čolnov se bomo pogovorili z Robertom iz RNavtika, ki nudi najem čolnov pred portoroškim Bernardinom.
Pretekle delavnice tega tedna
Kaj vse moramo vedeti o strelah, preden se odpravimo na morje?
Tudi plovila so izpostavljena strelam, jadrnice pa imajo strele sploh rade, saj so zelo podobne strelovodom že same po sebi. Pogledali si bomo kaj vse moramo vedeti o strelah, da se lahko pred njimi ustrezno zaščitimo. Pogovorili pa se bomo tudi s Ferdom Arnušem, lastnikom plovila, ki je utrpelo udar strele.
Pretekle delavnice prejšnjih tednov:
Večerne navtične delavnice 1. del
Večerne navtične delavnice 2. del
Večerne navtične delavnice 3. del
Večerne navtične delavnice 4. del
Večerne navtične delavnice 5. del
Črna smrt ali kuga je bila največja pandemija, ki je kdaj prizadela svet. Po ocenah naj bi zahtevala med 75 in 200 milijonov življenj. Razsajala je predvsem v Evropi, Aziji in severni Afriki. Obdobje kuge je trajalo kar štiri leta. Začelo se je leta 1347 in končalo šele 1351.
Izvor kuge je bil v centralni oziroma vzhodni Kitajski. V Evropo naj bi prišla s karavanami, ki so potovale po svilni cesti. V Evropi naj bi se najprej pojavila na polotoku Krim. Bakterijo je prenašala bolha, ki je uspevala na podganah, ki so bile zelo pogost potnik na trgovskih ladjah italijanske Genove. Z ladjami se je bakterija razširila preko Sredozemlja. V vzhodni del Evrope je prišla preko Konstantinopla, današnjega Istanbula, v zahodno Evropo pa preko Italije. V 14. stoletju naj bi na svetu živelo 475 milijonov prebivalcev. Kuga je populacijo zmanjšala na okrog 350 milijonov prebivalcev.
Karantena
Karantena kot ukrep je poznana še iz bibličnih časov in je bil uporabljen večkrat skozi zgodovino. Ukrep je svoje ime dobil v času kuge. V Beneški republiki so se zavedali, da bolezen prihaja v državo s trgovskimi ladjami, zato so želeli preprečiti njihov dostop do kopnega. Vse ladje, ki so priplule do pristanišč, so morale 40 dni ostati v izolaciji, preden so se lahko posadka in potniki izkrcali na obalo. Italijanska beseda za štirideset je quaranta, ki je izvor besede quarantine oziroma slovensko karantena.
Ladje duhov
Iz tega obdobja izvira še en izraz, ki ga uporabljamo, a njegovega izvora večina ne pozna.
Ladje duhov ali angleško Ghost Ship izvirajo iz istega obdobja. Trgovske ladje so proti svojemu cilju plule več mesecev. Zaloge hrane in pijače na krovu so bile omejene, ko so priplule pred obalo ciljnega pristanišča, so morali pred izkrcanjem 40 dni počakati v karanteni. Zgodilo se je, da je celotna posadka umrla, preden so se lahko izkrcali. Pogosto je bila razlog bolezen, ne pa vedno. Ljudje in živali so na krovu umirali tudi od lakote in žeje. Te ladje je občasno prineslo na obalo, kjer so nasedle ali pa jih je odneslo na odprto morje. Ker na krovu ni bilo žive posadke, so ladje dobile ime ladje duhov.
V sredo, 29.4.2020, vas vabimo na naslednjo 30 minutno brezplačno navtično delavnico v živo.
Tema dneva
Kdaj bom potreboval cenitev ali izvedensko mnenje za plovilo?
Pričnemo točno ob 20.00
Pretekle delavnice tega tedna:
Ali se moram pri plovbi ozirati tudi na morske tokove?
Katerim stroškom se ne moremo izogniti med plovbo po Hrvaških vodah?
Kako poskrbeti za plovilo na privezu v primeru prihoda slabega vremena?
Pretekle delavnice prejšnjih tednov:
Večerne navtične delavnice 1. del
Večerne navtične delavnice 2. del
Večerne navtične delavnice 3. del
Večerne navtične delavnice 4. del
Otoki Silba, Olib in Premuda so trije izjemno priljubljeni otoki severnega dela Zadarskega akvatorija, ki so že desetletja priljubljeni pri navtičnih turistih. Spadajo med tiste otoke, ki po krivici ne veljajo za obvezno destinacijo ob obisku hrvaškega morja. Če bi rekli, da v poletni sezoni niso obiskani, bi se seveda zlagali. A tudi na vrhuncu sezone otoki niso prenatrpani. Vedno je možno najti privez, sidrišče ali gostilno.
Izbira izhodišča
V neposredni bližini te otočne skupine ni čarterskih baz. Najbližja je marina Cres, kjer je plovil relativno malo. Večje baze so v Puli, marina Punat na otoku Krk, ter marine v zadarski regiji. Razdalje otokov do vseh baz so med 30 in 45 nmi, zato bomo opisali vse tri možnosti glede na izhodišče, ki ga boste izbrali za najem plovila.
Izhodišče v na jugu Istre (marina Pula, Veruda, Pomer,...)
1. dan: Izhodiščna marina – Unije, 20–25 nmi plovbe, 4 ure
Če ste plovilo najeli v eni izmed južnoistrskih marin (Pula, Pomer, Veruda), bo treba prvi dan plovbe prečkati Kvarner. Ker boste lahko izpluli šele v popoldanskem času, bodo najbližje možnosti za prenočevaje v prvi noči na drugi strani Kvarnerja, na otokih Susak ali Unije. Pred izplutjem najprej preverite vremensko napoved. Če je v Kvarnerju napovedana burja, ki bo pihala z več kot 20 vozli, je smiselno razmisliti, ali obstaja možnost, da se prečkanje Kvarnerja prestavi za en dan. Kvarner je zelo izpostavljen burji in plovba tedaj ni prijetna. Če nimate izkušene posadke, in vam čas dopušča, se na plovbo odpravite, ko burja pade pod 20 vozlov.
Po uspešnem prečkanju Kvarnerja se lahko zasidrate na otoku Unije ali na otoku Susak. Unije nudijo dve možnosti priveza. V lepem vremenu se lahko zasidrate pred luko Unije, ki je dobro zaščitena tudi, kadar piha jugo. Če bo vreme bolj nestabilno in obstaja možnost nevihte ali burje, potem se lahko zasidrate v sidriščih Maračol ali Podkujni, ki sta dobro zaščitena pred burjo. Za obe sidrišči je podeljena koncesija. Sidranje je treba plačati. Če se odločite za sidranje na lastnem sidru, se lahko varno zasidrate v zalivu Vognišča (vzhodno od zaliva Podkujni), kjer lahko sidrate na lastnem sidru in plačilo sidranja ni potrebno.
Druga možnost za prenočevanje je otok Susak. Na otoku je možen privez na obalo v luki Susak, sidranje v sidrišču Bok s plovkami ali sidranje v zalivu na lastnem sidru v zalivu Porat Susak. V luki Susak je plovilo možno privezati na muring znotraj luke. Globina morja je le 2 m in je primerna za motorna plovila in jadrnice z ugrezom do 2 m. Če ima vaše plovilo ugrez večji od 2 m, se lahko privežete bočno na novozgrajeni pomol. Če bi noč raje preživeli na plovki, je jugozahodno od luke sidrišče Bok. Če je vreme lepo in preko noči niso napovedani vetrovi, lahko varno sidrate na lastnem sidru v zalivu Porat Susak.
2. dan: Unije – Premuda, 15–20 nmi, 3–4 ure plovbe
Če je napovedan maestral, počakajte na izplutje do 11. ure. Dvignite sidro in zaplujte v smeri jugovzhoda. Maestral vas bo ponesel naravnost na otok Premuda. Z otoka Unije je dobrih 20 nmi plovbe, z otoka Susak slabih 15. Če ste prenočevali na otoku Unije, predlagamo postanek na otoku Susak, ki ga lahko izkoristite za kopanje ali obisk edinega otoka na Hrvaškem, ki je sestavljen pretežno iz mivke. Nadaljevanje 2. dan – Prihod na otok Premuda.
Izhodiščna marina (Punat, otok Krk)
1. dan: Punat otok Krk – Jadriščica otok Cres, 25 nmi, 4 ure plovbe
Če ste plovilo najeli v marini Punat na otoku Krk, vas do otoka Premuda loči 40 nmi plovbe. Pametno jo je opraviti v dveh dneh. Po prevzemu plovila izplujte iz Puntarske drage v smeri juga proti rtu Punta križa na jugozahodni strani otoka Cres. Ta del otoka nudi številne možnosti za sidranje. V zalivu Jadriščica je sidrišče s pontoni. Sidrišče je opremljeno z vodo, elektriko in Wi-Fi-omrežjem. V neposredni bližini je gostilna, do katere vas bodo zapeljali mornarji iz sidrišča s svojim plovilom.
Če raje sidrate na lastnem sidru, lahko izbirate med zalivi v neposredni bližini. Če ni napovedan jugo, lahko sidrate v zalivih Baldarin ali Meli, ki sta zaščitena pred vsemi vetrovi, razen pred jugom. Če je napovedan jugo, predlagamo sidrišči Pod Sveti Križ ali Ul, ki sta zaščiteni pred jugom.
2. dan: Jadriščica – Premuda, 17 nmi, 3 ure plovbe
V dopoldanskem času dvignite sidro in odplujte v smeri proti jugu. Kurz naravnajte na otok Vele Orjule, kjer se lahko ustavite za kopanje. Ker vas do cilja loči le 10 nmi plovbe, lahko z otoka Vele Orjule zaplujete v smeri jugozahoda, mimo otoka Kozjac in zaplujete v kanal med otokoma Ilovik in Sveti Petar. Ko preplujete kanal, nadaljujte plovbo v smeri juga. Do cilja vas loči le še 6 nmi plovbe. Nadaljevanje – 2. dan – Prihod na otok Premuda.
Izhodiščne marine Zadar, Sukošan, Biograd
1. dan: Izhodiščna marina – Murter, 20–30 nmi, 5 ur plovbe
Od vseh izhodiščnih marin je najbolj oddaljena marina Kornati v Biogradu. Do otoka Premuda je 45 nmi. Marina Dalmacija Sukošan je oddaljena 37 nmi, zadarska marina Tankerkomerc pa je še 5 nmi bliže. Po izplutju iz marine, plujte v smeri severozahoda skozi Pašmanski kanal in nato skozi Zadarski kanal. Plujte vse do severa otoka Sestrunj. Spremenite smer plovbe proti zahodu. Zaplujte med otokoma Tun Mali in Tun Veli, nato pa smer plovbe spremenite proti severozahodu in vplujte v Brguljski zaliv na otoku Molat. S plovilom lahko pristanete v luki Molat, sidrate v sidrišču Brgulje ali pa na lastnem sidru v zalivih Podgarbe, Luka Molat.
2. dan: Molat – Premuda, 16 nmi, 2,5–3 ure plovbe
V dopoldanskem času dvignite sidro, izplujte iz Brguljskega zaliva v smeri jugozahoda, proti rtu Bonaster. Spremenite smer plovbe proti severozahodu in plujte mimo otokov Molat, Ist in Škarda. Nadaljevanje: 2. dan – Prihod na otok Premuda
2. dan – Prihod na otok Premuda
Ko se boste približevali otoku Premuda, boste na zahodni strani opazili grebene Masarine, ki se dvigajo le dva do tri metre nad morsko gladino. Luko Krijal in sidrišče Masarine ščitijo pred zahodnimi vetrovi. Vplujemo med grebeni in otokom. S plovilom se lahko privežemo na eno izmed plovk. Sidrišče je zaščiteno pred zahodnimi in vzhodnimi vetrovi. V primeru napovedi močnejšega juga, sidranja ne priporočamo. V luki lahko pristanemo bočno, a le za krajši čas, ker v luki pristajata trajekt in katamaran, zato privez v času pristajanja ni možen. V večernem času priporočamo izlet na vrh otoka, kjer je majhno naselje, ali pa celo na drugo stran otoka, kjer je stara luka. Obvezno pa zaplavajte na obalo grebenov Masarine. V srednjem delu grebena je lepa peščena plaža.
V luki so tri gostilne. V vrhuncu sezone priporočamo rezervacijo. Manjše nakupe lahko opravite tudi v trgovini v luki.
Če ne želite sidrati na plovki, temveč na lastnem sidru, lahko sidrate 150 m severno ali južno od sidrišča. Če pa ste ljubitelji osamljenih zalivov, potem zaplujte 1 nmi proti jugovzhodu in se zasidrajte v zalivu Premuda. Zaliv ima tri krake in nudi zaščito pred praktično vsemi vetrovi. V primeru juga sidramo v južnem kraku, v primeru napovedi burje ali tramontane pa v severnem.
3. dan: Premuda – Škarda – Silba, 9 nmi, 1,5 ure plovbe
Izplujte v dopoldanskem času. Ker bo današnja plovba kratka, je časa dovolj. Plujte v smeri jugovzhoda ob otoku Premuda. Ko dosežete južni rt Lopata, zaplujte skozi Premudska vrata med otokoma Premuda in Škarda. Plovbo nadaljujte v isti smeri. Zaplujte do zaliva Trate na severu otoka in se zasidrajte. Omamno turkizna morska voda vas bo očarala. Na dnu je mivka in sidro dobro drži. Izkoristite dan za kopanje in sončenje.
V popoldanskem času dvignite sidro in zaplujte v smeri severovzhoda. Plujte proti Grebenom, trem majhnim otočkom. Med njimi so globine dovolj velike, da je plovba varna. Po le 4 nmi plovbe boste prispeli do otoka Silba. Zaliv Sveti Ante je izjemno priljubljen med navtiki. V njem so nameščene plovke. Če bi raje sidrali na lastnem sidru, se lahko zasidrate v zalivu Južni Porat, za katerega v zadnjih letih ni podeljena koncesija. V obeh zalivih koncesionar dvakrat dnevno dostavlja hrano in pijačo iz trgovine. V večernem času lahko na plovilo naročite večerjo iz gostilne na otoku. Iz obeh zalivov vodi proti mestu pešpot. Razdalja je približno 1,5 km in jo boste prehodili v slabe pol ure. Pot je dobro utrjena in enostavno prehodna.
4. dan: Silba–Olib, 10 nmi, 2 uri plovbe
Izplujte z otoka Silba. Plujte proti jugovzhodu. Ob južnem rtu otoka Silba, kjer je nameščena kardinalna oznaka JUG, spremenite smer plovbe proti vzhodu, proti otoku Olib. Če želite preko noči plovilo privezati v luki, potem najprej zaplujte proti južnemu rtu otoka Zubinin. Ko se mu boste približali, se bo pred vami odprl zaliv Južna Slatina. Zaliv je eden izmed zalivov otoka, kjer lahko uživate v turkizni vodi, morsko dno je peščeno, kjer sidro drži dobro. Zaliv je idealen za dnevno kopanje in užitke v vodnih športih. V poznih popoldanskih urah dvignite sidro in zaplujte v Olibski kanal. Če bi radi noč preživeli na plovki, se lahko zasidrate v zalivu Sv. Nikola, iz katerega vodi pešpot do mesta Olib, če pa bi se radi privezali v luki nadaljujte plovbo skozi kanal. Ob rtu Tale je postavljena kardinalna oznaka ZAHOD. Mimo oznake plujte po zahodni strani, nato pa smer plovbe spremenite proti vzhodu, proti luki Olib. V luki se lahko privežete na enega izmed muringov ali pa bočno na notranjo stran trajektnega pomola. V luki so na voljo voda, elektrika, odvoz smeti, bar in več gostiln. Če ste pripluli prepozno, se lahko pred luko zasidrate na lastnem sidru. Izkrcajte se na obalo in se sprehodite po mestu Olib. Če nameravate večerjati v restavraciji, je pametno rezervirati mizo, ker na otoku ni veliko kapacitet.
5. dan: Olib – Morovnik – Silba, 18 nmi, 3 ure plovbe
V dopoldanskem času dvignite sidro in odplujte proti jugu otoka. Obplujte južni rt Ploče, nato pa zaplujte proti severu, proti zalivu Slatinica. Slatinica je eden izmed tistih zalivov, ki jih moramo obiskati, če priplujemo na otok Olib. Ima izjemno lepo peščeno plažo, svetlo mivko in v severnem delu veliko plitvino, ki bo najbolj navdušila najmlajše člane posadke. Zaliv je v poletnih mesecih zelo obiskan. Ker do njega vodi pešpot iz mesta, ga obiščejo tudi turisti, ki prebivajo na otoku. Če bi raje uživali v manj obljudenem zalivu, je v neposredni bližini, le 1 nmi proti severovzhodu zaliv Slatina. Zaliv ima enako lepo peščeno plažo, na morskem dnu je mivka in sidro drži dobro. V zgodnjih popoldanskih urah izplujte iz zaliva.
Plovbo nadaljujte proti severu otoka, proti rtu Garmina. Ko ga dosežete, spremenite plovbo proti zahodu, proti otoku Morovnik. Majhen otok, katerega najvišja točka ne sega več kot 2 m nad morsko gladino, ni obljuden. Na njem je zgolj svetilnik, ki mu družbo delajo galebi. A na njegovi jugozahodni strani je izjemno lepa laguna, v kateri se morate zasidrati in izkoristiti za popoldansko kopanje. V poznih popoldanskih urah dvignite sidro in zaplujte proti jugu, proti luki Silba. Če boste dovolj zgodnji, boste lahko našli privez v luki Silba, sidrišču Drage pred luko, na lastnem sidru pa lahko sidrate le v severnem delu zaliva na oddaljenosti 150 m od koncesijskega sidrišča. Obiščite otok in si poglejte njegove zanimivosti. Na otoku je več gostiln. Iz luke so dosegljive vse. Od najbližje, ki je v luki, do najbolj oddaljene, ki je v luki Žalič, na drugi strani otoka, je vsega 1 km.
Izhodišče v na jugu Istre (marina Pula, Veruda, Pomer,...)
6. dan: Silba – Lošinj (Unije), 15 (20) nmi, 2–3 ure plovbe
Čaka nas dvodnevna plovba. Če ste na poti iz marine prenočevali prvo noč na otoku Susak, se ob vračanju lahko odločite za Unije ali Lošinj. Na otoku Lošinj lahko sidrate na lastnem sidru v zalivih: Plijeski, Sunfami ali Artatore, na plovki v zalivih Balvanida, Krivica, Englez ali Zabodarski, ali pa zaplujete v luko Mali Lošinj ali marino Mali Lošinj. V poletnih mesecih je v slednjih dveh težko dobiti privez. Pripluti morate v zgodnjih popoldanskih urah.
7. dan: Lošinj (Unije) – Pula, 30 nmi, 6 ur plovbe
Zadnji dan plovbe izplujte z vašega priveza in se vrnite proti svoji izhodiščni marini. Ne pozabite na postanek na bencinski črpalki pred marino, da boste lahko naslednji dan v jutranjih urah predali plovilo.
Izhodiščna marina (Punat, otok Krk)
6. dan: Silba–Veli Lošinj–Cres, 18 nmi, 3 ure plovbe
Izplujte v dopoldanskem času. Vzdolž vzhodne obale otoka Silba plujte proti severu otoka, nato pa smer plovbe spremenite proti severozahodu. Plujte med otokoma Lošinj in Vele Orjule. Če vam čas dovoljuje, lahko opravite postanek za osvežitev na otoku Male Orjule ali Vele Orjule. Nato nadaljujte plovbo vzdolž otoka Lošinj do luke Veli Lošinj. Kljub temu da se imenuje Veli Lošinj, ima zelo majhno luko. V njej lahko pristanemo bočno na utrjeni obali pod cerkvijo. Preko dneva je tudi v sezoni možno najti prost privez. Izkoristite čas za sprehod po mestu. V popoldanskem času izplujte proti južni strani otoka Cres. Sidrate lahko v zalivih na južni strani. Možnosti so enake, kot so bile pri plovbi proti jugu.
7. dan: Cres – Rab – Punat (Krk), 27 nmi, 4–5 ur plovbe
V dopoldanskem času zapustite sidrišče. Zaplujte mimo otoka Trstenik proti zahodnemu delu otoka Rab. Po slabih 2 urah plovbe boste pripluli do zalivov Sv. Mara, Planka ali Krištofor, kjer se lahko ustavite za dnevno kopanje. Ker vas do cilja loči le še 17 nmi plovbe, lahko iz sidrišča izplujete šele v popoldanskem času. Plujte proti luki Krk, kjer je bencinska črpalka. Do marine Punat vas ločita le še 2 nmi plovbe. Ko plujete proti Krku, bodite pozorni na otok Kormat, ki se dviguje le dober meter nad vodno gladino.
Izhodiščne marine Zadar, Sukošan, Biograd
6. dan: Silba – Dugi otok, 18 nmi, 3 ure plovbe
V dopoldanskem času izplujte s priveza proti jugu. Ko priplujete do južnega rta Arat, spremenite smer plovbe in plujte mimo otočka Križica. Nato zaplujte skozi Škardska vrata med otokoma Škarda in Ist. Zaplujte na odprto morje in grebene in otoke na zahodni strani otokov Ist in Molat pustite na svoji levi. Izkoristite maestral, ki vas bo ponesel proti otoku Vele Lagane, kjer je na globini 5–6 m potopljena ladja WK Michele. V neposredni bližini se lahko zasidrate, vzamete potapljaško masko in se podate na raziskovanje potopljene razbitine. Če se je v vas prebudil raziskovalni duh, nadaljujte plovbo proti jugovzhodu in zaplujte v zaliv Lučica na severu Dugega otoka, kjer sta potopljeni še dve ladji. Tu se lahko privežete na eno izmed plovk. Za zaliv je izdana koncesija in je prenočevanje treba plačati. Ponovno namestite masko, zagrabite podvodni fotoaparat in zaplavajte do severa zaliva. Na globini 2–3 m sta razbitini dveh ladij WK Lučica. Po ogledu razbitine lahko ostanete zasidrani v zalivu ali pa zaplujete v izjemno lep zaliv Pantera, ki je 2 nmi severno. V njem sta dve koncesijski sidrišči Pantera in Slatine – Pantera ter marina Veli Rat. Če bi raje prenočevali na lastnem sidru, pa lahko sidrate v zalivu Lovka ali pa v zalivu Čuna. Izkoristite preostanek dneva za kopanje in neverjeten sončni zahod.
7. dan: Dugi otok – izhodiščna marina, 20 nmi–30 nmi, 4–6 ure plovbe
Zadnji dan bo treba prepluti nekaj milj. Če ste plovilo prevzeli v marini Zadar, boste morali prepluti 20 nmi, če pa ste ga najeli v marini Kornati v Biogradu, bo treba prepluti 30 nmi. Če je napovedan maestral, vas bo ta ponesel proti cilju. V dopoldanskem času izplujte z Dugega otoka in zaplujte skozi prehod Velo Žaplo med otokoma Mal in Veli Tun. Nadaljujte v smeri proti severovzhodu in zaplujte v Zadarski kanal. Spremenite smer plovbe proti jugovzhodu in izkoristite maestral, da vas ponese do izhodiščne marine.
Razdalje in ure plovbe po dnevih
Izhodišče | Pula | Krk | Zadar | Sukošan | Biograd | |||||
Dan | nmi | h | nmi | h | nmi | h | nmi | h | nmi | h |
1 | 25 | 4 | 25 | 4 | 20 | 3 | 25 | 4 | 30 | 5 |
2 | 20 | 3 | 17 | 3 | 16 | 3 | 16 | 3 | 16 | 3 |
3 | 9 | 1,5 | 9 | 1,5 | 9 | 1,5 | 9 | 1,5 | 9 | 1,5 |
4 | 10 | 2 | 10 | 2 | 10 | 2 | 10 | 2 | 10 | 2 |
5 | 18 | 3 | 18 | 3 | 18 | 3 | 18 | 3 | 18 | 3 |
6 | 20 | 3 | 18 | 3 | 18 | 3 | 18 | 3 | 18 | 3 |
7 | 30 | 6 | 27 | 5 | 20 | 3 | 25 | 4 | 30 | 5 |
SKUPAJ | 132 | 22,5 | 124 | 21,5 | 111 | 18,5 | 121 | 20,5 | 131 | 22,5 |
Videoposnetki zalivov in luk na otokih Silba, Olib in Premuda
Opozorilo!
Če ste plovilo najeli v marini v Puli, boste morali prepluti Kvarner. Pred plovbo preverite vremensko napoved. Če je napovedana močna burja v Kvarnerju, bo plovba izjemno zahtevna, če ne celo nevarna. Če nimate primernih izkušenj, počakajte na prečkanje Kvarnerja, dokler burja ne pade pod 20 vozlov in se valovi umirijo.
Če ste plovilo najeli v marini Punat, boste morali prepluti severni Kvarnerič, med otokoma Krk in Rab. Ta predel je poznan po pogosti močni burji, ki se pospeši skozi Senjska vrata (ožina med otokoma Krk in Prvič) in ustvarja visoke valove. Če nimate primernih izkušenj, počakajte na prečkanje severnega Kvarneriča, dokler burja ne pade pod 20 vozlov in se valovi umirijo.
V torek, 21.4.2020, vas vabimo na naslednjo 30 minutno brezplačno navtično delavnico v živo.
Tema dneva
Katere skrite napake vam lahko na barki povzročijo velike težave?
Pričnemo točno ob 20.00
Pretekle delavnice tega tedna:
Uporaba AIS za varnejšo plovbo
Kaj vse moram vedeti o koncesioniranih sidriščih?
Pretekle delavnice prejšnjih tednov:
Večerne navtične delavnice 1. del
Danes, 15.4.2020, vas vabimo na naslednjo 30 minutno brezplačno navtično delavnico v živo.
Današnja tema
Kako se maksimalno zavarovati pri najemu plovila?
Pričnemo točno ob 20.00
Pretekle delavnice tega tedna:
Na kaj moramo biti pozorni pri prevzemu plovila?
Pričnemo točno ob 20.00
Najpogostejše nesreče na plovilu in kako se jim izogniti?
Kako se na morju najlažje znajti brez elektronske navigacije?
Pretekle delavnice prejšnjih tednov:
Navedena oprema velja za plovila, ki so registrirana v Sloveniji in plujejo pod slovensko zastavo.
Čoln za javni prevoz oseb v obalnem območju plovbe in območju zavetja, ki prevaža do 12 potnikov, mora imeti naslednjo opremo:
Morski čoln dolžine do 5 metrov in morski čoln brez kabine dolžine nad 5 metrov
- sidro z najmanj 30 metrov dolgo vrvjo ali verigo za sidranje in tri vrvi za privez skupne najmanj 40 metrov dolžine ustrezne jakosti,
- pomožno pogonsko napravo (motor ali jadra) ali VHF GMDSS postajo ali tri rdeče rakete s padalom,
- vedro s korcem ali ročno črpalko,
- luči in dnevne oznake po predpisih o izogibanju trčenju na morju,
- konveksno ogledalo (le gliser, ki se uporablja za smučanje na vodi),
- tri rdeče bakle,
- kompas,
- med plovbo pa tudi rešilne jopiče v tolikšnem številu, kolikor oseb se nahaja na čolnu,
- komplet prve pomoči,
- baterijsko svetilko,
- rešilni obroč z najmanj 25 metrov dolgo vrvjo,
- rešilne jopiče v tolikšnem številu, koliko oseb sme prevažati čoln,
- čolnarski kavelj,
- en prenosni gasilni aparat na prah
Morski čoln s kabino dolžine od 5 do 7 metrov
- sidro primerne teže z najmanj 40 metrov dolgo vrvjo ali verigo za sidranje ter tri vrvi za privez skupne dolžine najmanj 45 metrov ustrezne jakosti,
- pomožno pogonsko napravo (motor ali jadra) ali VHF GMDSS postajo ali tri rdeče rakete s padalom,
- vedro s korcem ali ročno črpalko,
- najmanj en prenosni gasilni aparat na prah,
- luči in dnevne oznake po predpisih o izogibanju trčenju na morju,
- tri rdeče bakle,
- komplet prve pomoči,
- baterijsko svetilko,
- komplet orodja za vzdrževanje mehanskih naprav,
- kompas,
- priročnike za plovbo,
- pomorske karte področja, kjer pluje, s priborom,
- med plovbo pa tudi rešilne jopiče v tolikšnem številu, kolikor oseb se nahaja na čolnu,
- rezervno ročno rudo, če se čoln krmari s krmarsko napravo,
- rešilni obroč z najmanj 25 metrov dolgo vrvjo,
- rešilne jopiče v tolikšnem številu, kolikor oseb sme prevažati čoln,
- protipožarno sekiro,
- platno za zaščito pred soncem.
Morski čoln s kabino dolžine nad 7 metrov
- sidro primerne teže z najmanj 40 metrov dolgo vrvjo ali verigo za sidranje ter tri vrvi za privez skupne dolžine najmanj 45 metrov ustrezne jakosti,
- vitlo ali drugo sredstvo za privez,
- rezervno ročno rudo, če se čoln krmari s krmarsko napravo,
- ročno črpalko in vedro s korcem,
- VHF GMDSS postajo,
- kompas z osvetlitvijo,
- baterijsko svetilko,
- priročnike za plovbo,
- pomorske karte področja, kjer pluje, s priborom,
- luči in dnevne oznake po predpisih o izogibanju trčenju na morju,
- rog za meglo ali drugo zvočno sredstvo,
- šest rdečih bakel in šest rdečih raket,
- protipožarno sekiro,
- najmanj dva prenosna gasilna aparata na prah,
- komplet prve pomoči,
- dva rešilna pasova, vsak z najmanj 25 metrov dolgo vrvjo debeline 6 mm,
- rešilne jopiče v tolikšnem številu, kolikor oseb sme prevažati čoln,
- platno za zaščito pred soncem,
- komplet orodja za vzdrževanje mehanskih naprav na čolnu, s potrebnimi rezervnimi deli,
- čoln dolžine nad 12 metrov mora imeti pnevmatske rešilne splave po tehničnih pravilih pooblaščenega klasifikacijskega zavoda.
Čoln celinske plovbe za javni prevoz oseb mora imeti ne glede na dolžino trupa
- sidro ali drugo sredstvo za sidranje z najmanj 15 metrov dolgo vrvjo ali verigo za sidranje in dvoje vezi za privez skupne dolžine najmanj 30 metrov ustrezne jakosti,
- dve ustrezni vesli ali drug ustrezni pogon,
- vedro s korcem,
- luči in dnevne oznake po predpisih o plovbi po celinskih vodah,
- dva rešilna obroča z najmanj 25 metrov dolgo vrvjo,
- rešilne jopiče v tolikšnem številu, kolikor oseb sme prevažati čoln,
- najmanj en prenosni gasilni aparat na prah, če uporablja za pogon motor ali če se na čolnu uporablja grelne, hladilne ali kuhalne naprave, v primeru da čoln za pogon uporablja motor in hkrati grelne ali hladilne ali kuhalne naprave, mora imeti najmanj dva prenosna gasilna aparata na prah.
Obvezna oprema čolna se razlikuje glede na namen in območje plovbe ter na njegovo dolžino.
Oprema čolna za »oceansko« območje plovbe:
- dve sidri s sidrno verigo, ustrezne jakosti in dolžine,
- vrvi za privezovanje petkratne dolžine čolna,
- bokobrane,
- čolnarski kavelj,
- vlečno bitev in vlečno vrv ustrezne jakosti in dolžine,
- viharno sidro,
- dva prenosna gasilna aparata na prah,
- zaprt pnevmatski rešilni splav, katerega kapaciteta mora biti enaka ali večja skupnemu številu oseb na čolnu,
- rešilne jopiče, opremljene s piščalko in odsevnimi trakovi, ustrezne velikosti, v tolikšnem številu, kolikor oseb sme prevažati čoln,
- rešilne pasove, vsaj en rešilni pas mora biti opremljen z vodotesno svetilko in 20 metrov dolgo vrvjo ustrezne jakosti, čoln dolžine nad 12 metrov in do 20 metrov mora imeti najmanj dva rešilna pasova, čoln dolžine nad 20 metrov pa najmanj tri,
- najmanj 30 metrov dolgo plavajočo vrv,
- varnostno vrv in varnostni pas za vsako osebo, katere delovno mesto se nahaja na krovu čolna,
- komplet prve pomoči, z osnovnim medicinskim priborom in zdravili,
- pritrjen, osvetljen in kompenziran magnetni kompas s tabelo deviacij, dodatni ročni kompas ali smerno ploščo, s katero je možno določati pozicijo čolna,
- satelitsko navigacijsko opremo (GPS – global positioning system),
- VHF GMDSS postajo,
- navigacijsko opremo (trikotnik, šestilo, navigacijske karte, navigacijske knjige),
- en sekstant, navtične tablice, navtični almanah,
- LOG ali merilec hitrosti čolna,
- globinomer (lahko tudi ročna utež),
- daljnogled,
- ladijsko uro, barometer in termometer,
- ustrezen radijski sprejemnik, s katerim je možno poslušati vremenske napovedi in NAVTEX,
- vodotesno signalno svetilko,
- signalno sireno,
- štiri rdeče rakete s padalom, štiri rdeče bakle in štiri bele bakle,
- rešilni obroč s kombinirano svetlobno-dimno bojo,
- satelitski EPIRB,
- radar reflektor (montiran čim višje),
- zadostno količino materiala in orodja za popravilo naprav na čolnu (črpalk, električnih in radio naprav) vključno z materialom za krpanje jader in za zaustavitev puščanj vode,
- zasilno krmilno ročico (čolni s krmilnim kolesom),
- eno ročno kalužno črpalko, pritrjeno izven strojnega prostora,
- mehansko kalužno in/ali požarno črpalko sledeče kapacitete: čolni dolžine do 12 metrov najmanj 15 l/min in čolni nad 12 metrov najmanj 30 l/min,
- sekiro za čolne dolžine nad 20 metrov,
- drugo pomožno pogonsko napravo,
- škarje za rezanje jeklenih vrvi (za jadrnice),
- luči in dnevne oznake po predpisih o izogibanju trčenju na morju.
Posodobljeno: 26.3.2020
Vir: Pravilnik o čolnih in plavajočih napravah
Otok Brač je po površini eden izmed večjih hrvaških otokov. Je v bližini Splita, kjer so številne izhodiščne marine za plovbo okrog otoka. V samem mestu Split je ACI marina, v kaštelu Gomilica je marina Kaštela, v Trogiru ACI marina, v Seget Donji marina Baotič, v nekoliko oddaljenem kraju Marina pa še marina Agana. Tudi če plovilo najamete v eni izmed šibeniških marin, kot so Frapa v Rogoznici, marina v Kremiku, ali pa na sosednjem otoku Šolta (Rogač), potem so to vse izhodiščne marine, iz katerih lahko opisano ruto opravite v enem tednu najema plovila.
1. dan: Izhodiščna marina – zahodni del otoka Brač, 10–20 nmi, čas plovbe 2–4 ure
Če ste plovilo najeli v marinah ACI Split v mestu Split, v marini Kaštela ali luki Rogač na otoku Šolta, potem za prvo prenočevanje priporočamo zahodni del otoka Brač. Iz marine Split boste morali prepluti 15 nmi, iz marine Kaštela 20, iz Rogača na otoku Šolta pa le 12 nmi. Na zahodni strani otoka lahko izbirate med prenočevanjem na sidru, v luki ali v marini. V mestu Milna na jugozahodu Brača sta dve marini. Marina Vlaška je na severni strani vhoda v luko Milno, ACI marina Milna pa je v samem mestu. V poletnih časih je običajno zasedena že v zgodnjih popoldanskih urah. Privez v marini si lahko zagotovite z rezervacijo priveza preko naše spletne strani.
V mestu Milna so na voljo številne restavracije, bari in trgovine. Če bi se raje odločili za prenočevanje v mirnem kraju, se lahko odločite za kraj Bobovišča. Majhen zaliv obdajajo stare kamnite hiše. Idilična okolica in majhna luka z 20 privezi je idealna za tiste, ki želite na dopustu uživati stran od gneče, na varnem privezu in bližini domače dalmatinske gostilne ali kot jo domačini imenujejo konobe. Pred luko je tudi sidrišče Viča s plovkami. Do luke se lahko pripeljete z lastnim gumenjakom ali pa se za prevoz dogovorite s koncesionarjem sidrišča, ki vas bo z veseljem prepeljal v obe smeri.
Za ljubitelje sidranja na lastnem sidru so na zahodni strani otoka številni zalivi, ki omogočajo varno sidranje. Ne glede na vreme boste na razdalji 1–2 nmi našli varen in zaščiten prostor za sidranje. Na skrajnem severozahodnem delu otoka je zaliv Stipanska, ki nudi odlično zaščito pred vsemi vetrovi, razen pred južnimi. Zaliva Stiniva in Tiha sta nekoliko slabše zaščitena. Valove povzročajo zahodniki, poleti predvsem maestral, ki pa bo proti večeru padel in noč na sidru bo mirna. Jugozahodni del otoka, pred luko Milna ima številne zalive, ki nudijo dobro zaščito pred južnimi vetrovi. Sidrati je možno v zalivih Grmine, Platac, Krvača, Mali Bok, Zavrače, Makarac ali Pasika, ki pa je pred samim vhodom v luko Milna.
Če ste plovilo najeli v marini Frapa v Rogoznici, Kremiku ali marina Agana, in ste plovilo prevzeli prepozno, da bi pripluli do otoka Brač, predlagamo, da prvo noč prenočite na otoku Drvenik Veli ali Šolta.
2. dan: Zahodni del otoka Brač – Blaca – Hvar, 20 nmi, 4 ure plovbe
Na otoku Brač nekaterih stvari ne smete izpustiti. Drugi dan dopusta bo primeren za nekaj športnega udejstvovanja, kulture in seveda jadranja. Predlagamo, da privez zapustite v zgodnjih jutranjih urah. Ker smo na dopustu, to nikakor ne pomeni, da se mudi in moramo izpluti ob prvi zori. A osma ura bo primerna. Zaplujemo proti Splitskim vratom, preplujemo ožino med otokoma Brač in Šolta. Pri navigaciji skozi kanal se moramo zavedati, da je v poletnih mesecih pomorski promet izjemno gost. Previdnost ne bo odveč. Kljub gostemu prometu pa ne pozabite pogledati na svojo levo. Na zahodnem rtu otoka Brač, rtu Ražanj stoji impozanten svetilnik iz leta 1874. Je eden redkih svetilnikov, na katerem je še stalna svetilničarska posadka. Plovbo nadaljujemo v smeri jugovzhoda. Po preplutih 10 nmi bomo prispeli do zaliva Blaca. Plovilo pripravimo za vplutje in sidranje na lastnem sidru. Poiščemo primerno mesto za sidranje. V poletni sezoni bomo morali plovilo privezati tudi s krmo na obalo, ker bo v zalivu sidralo več plovil. Oblečemo se pohodniško. Priporočljiva je športna obutev. Z gumenjakom se izkrcamo na obalo in se odpravimo na ogled Pustinje Blaca, starega frančiškanskega samostana, ki ga ne smemo izpustiti. Do njega vodi pešpot, dolga približno 2,7 km, ki se dvigne na dobrih 250 m nadmorske višine. Pot je urejena in enostavno prehodna. Pred odhodom si le zagotovimo primerno količino vode. Za ogled in vrnitev do plovila boste potrebovali približno 3 ure. Po vkrcanju na plovilo izplujte iz zaliva. Plovbo nadaljujte proti jugu, proti mestu Stari Grad na otoku Hvar. Do luke Stari Grad je 12 nmi plovbe, ki jo boste opravili v dveh do treh urah, odvisno od vetra. Pred vplutjem se lahko ustavite v enem izmed zalivov Tiha in si privoščite kopanje. V zalivih so nameščene plovke. Če se privežete le za uro ali dve, vam priveza ne bodo zaračunali.
V luko se odpravite zgodaj. Kljub temu da je na voljo več kot 100 privezov, so ti v sezoni hitro zasedeni. Lahko se zgodi, da so že pred sezono zasedeni ob 16.00 uri. No, pa brez skrbi. Če ne najdete priveza v luki, lahko plovilo privežete v zalivu Zavala ali v zalivih Tiha, kjer so na voljo plovke. Če se odločite sidrati na lastnem sidru, lahko sidrate v zalivu Paklina, tik pred luko. Vse te zalive povezuje taksi plovilo. Pripluli bodo do vas, vas zapeljali v luko in po dogovoru ob želeni uri odpeljali nazaj na vaše plovilo.
Ogled mesta Stari Grad toplo priporočamo. Stari Grad je za domačine najstarejše hrvaško mesto. No, v resnici je najstarejše mesto Vis. Starejše naj bi bilo za 13 let. Več o mestih Vis in Stari Grad na tej povezavi, več o mestu Stari Grad pa na tej povezavi.
3. dan: Hvar – Bol – Sumartin, 20 nmi, 4 ure plovbe
V dopoldanskih urah zapustimo privez v Starem Gradu in zaplujemo do rta Kabal na severovzhodu otoka Hvar. Ko ga obplujemo, spremenimo smer plovbe proti severovzhodu, proti otoku Brač. Po 10 nmi plovbe bomo pripluli do znamenitega rta Zlatni rat. S plovilom se lahko zasidramo zahodno od rta. Globine so med 5 in 20. Dopoldne lahko izkoristimo za kopanje in ogled znamenitega rta. V popoldanskih urah dvignemo sidro in plujemo proti vzhodu otoka. Do kraja Sumartin na jugovzhodu otoka nas loči 10 nmi plovbe. Če bo normalno poletno vreme, bo pihal maestral, ki v Hvarskem kanalu piha v smeri zahod-vzhod. V dveh urah plovbe z vetrom bomo dosegli cilj. Sumartin je majhno zaspano mesto, a ima novo zgrajen pomol, na katerega se je možno privezati bočno. Če priplujete prepozno, pa lahko sidrate v zalivu zahodno od luke.
4. dan: Sumartin – Makarska – Luka (Povlja), 17 nmi, 3 ure plovbe
Po izplutju iz Sumartina, plujte prti vzhodu. Odplujte do starega dalmatinskega mesta pod vznožjem Biokova, Makarske. Prepluti bo treba le 6 nmi. Če boste izpluli okrog 8.00 ure, boste v Makarski pristali pravočasno za jutranjo kavo in sveže brioše. Izkoristite dopoldan za ogled mesta, nato pa izplujte nazaj proti otoku Brač. Plujte v smeri severovzhodnega dela otoka Brač. Po 9 nmi plovbe boste pripluli do globokega zaliva s številnimi kraki. V vzhodnem delu je majhna luka Povlja. Ob obali je več barov in restavracij, kjer si lahko privoščite osvežilen koktajl ali sladoled. Nato plovbo nadaljujemo skozi zaliv proti zahodu. Po 2 nmi plovbe boste pripluli v zaliv imenovan Luka. Gre za razgiban zaliv s številnimi kraki. Na skrajnem zahodu sta dve sidrišči s plovkami ter gostilni, ki ponujata privez na muring. Pred gostilno Pipo je lepa peščena plaža in otroško igrišče. Če bi raje uživali v samoti, se lahko s plovilom zasidrate v severnem delu zaliva nasproti gostiln.
5. dan: Luka (Povlja) – Omiš – Pučišča, 16 nmi, 3 ure plovbe
Izkoristimo dan za izjemne razglede. Izplujte iz zaliva Luka in nadaljujte plovbo proti celini v smerni SZ. Čez dobrih 8 nmi boste pripluli do kraja Omiš. S plovilom lahko pristanete v majhni luki ali pa pred njo sidrate. Če ste ljubitelj edinstvenih razgledov in imate nekaj kondicije, se odpravite na trdnjavo Fortica tik nad starim mestom Omiš. Iz nje boste imeli odličen razgled proti staremu mestu Omiš, otokoma Brač in Šolta. Trdnjava je na višini 262 m nad morsko gladino. Za vzpon po urejeni poti boste potrebovali približno 45 min. Če vam kondicije primanjkuje, potem predlagamo, da si ogledate staro mestno jedro, obiščite staro gusarsko utrdbo Mirabel iz 14. stoletja in se sprehodite ob izlivu reke Cetine v morje. V popoldanskih urah izplujte iz Omiša v smeri jugovzhoda, proti kraju Pučišča na otoku Brač. Kraj Pučišča so v dolgem zalivu luke Pučišča. Na vzhodni strani vhoda v zaliv je znameniti kamnolom braškega kamna. V kraju Pučišča je kamnoseška šola, ki je ob četrtkih odprta za obiskovalce. V dopoldanskih urah si lahko ogledate stare metode obdelave kamna, v luki pa lahko kupite katerega od izdelkov iz braškega kamna. Izdelki so izjemno lični in uporabni.
V luki so na voljo muringi. Opremljeni so z vodo in elektriko, organiziran je odvoz smeti, v neposredni bližini so toaletni prostori. V mestu je več kakovostnih restavracij, trgovine in bari. Ker je celo mesto izdelano iz kamna, privezi pa v središču mesta, bo noč v luki nepozabno doživetje.
6. dan: Pučišča - Stipanska (Supetar), 15 nmi, 3 ure plovbe
V dopoldanskem času izplujte iz luke Pučišča. Ko priplujete iz kanala, spremenite smer plovbe proti zahodu. Plujte vzdolž obale otoka in se po potrebi ustavite za kopanje v zalivih
Težišče, Lovrečina ali Zastup. Nato nadaljujte plovbo proti zahodu in zaplujte v kraj Supetar. V luki so na voljo muringi. V kraju lahko opravite le kratek postanek za ogled, ali pa se odločite za prenočevanje. Če bi raje prenočevali v mirnem zalivu, potem plovbo nadaljujte do zahoda otoka in se zasidrajte v zalivih Martinovica, Stipanska ali Stiniva.
7. dan: Stipanska – izhodiščna marina, 10–18 nmi, 2–3 ure plovbe
Sedmi dan je čas za vrnitev v izhodiščno marino. Če ste plovilo najeli v eni izmed splitskih marin, potem boste morali opraviti obvezen postanek v luki Split, kjer je bencinska črpalka. Skrbno planirajte vaš odhod s sidrišča. Če niste vajeni nočne plovbe in pristajanja, odplujte dovolj zgodaj, da boste v matično marino pripluli pred mrakom. V poletnih mesecih je bencinska črpalka v mestu Split močno obremenjena, zaradi česar boste lahko na gorivo čakali tudi uro ali več.
Videoposnetki otoka Brač iz zraka
Najbolj brane novice
Bencinska črpalka v Marini Dalmacija v Sukošanu je zaprta.
Bencinska črpalka v marini se prenavlja. Prenova naj bi bila zaključena do glavne turistične sezone. Upajo, da bo dela uspelo opraviti prej. Zato goriva ni možno natočiti na bencinski črpalki. Marina zato omogoča natakanje goriva s pomočjo prenosne črpalke. Če potrebujete gorivo, morate vsaj 24 ur pred točenjem poklicati v marino in naročiti gorivo. Sporočiti morate točen datum in uro prihoda in okvirno količino goriva.