Novice
Novice
Zadnje iz eTrgovine
Litijeve (LiFePO4) baterije so posebej primerne za uporabo na plovilih, kot servisne baterije. Imajo izjemno kapaciteto, majhno težo in izjemno dolgo življenjsko dobo, ki je tudi do desetkrat daljša od klasičnih trakcijskih, gel ali AGM akumulatorjev. Zaradi napredne tehnologije in številnih komponent, ki ščitijo baterijo pred poškodbami, je garancija, ki jo nudijo proizvajalci, bistveno daljša od klasičnih svinčenih baterij. Kvalitetnejše litijeve baterije imajo tudi do 3-letno garancijo.
Nova tehnologija prizmatičnih celic poleg izjemne gostote električne energije zagotavlja tudi izjemno življenjsko dobo. BlueCell 150 Ah baterija omogoča kar 3000 praznjenj baterije več kot 80 %, kar je kar 1000 ciklov več. Seveda omogoča tudi praznjenje do 100 % nazivne kapacitete brez bojazni, da se bo baterija zaradi tega uničila, kot bi se to zgodilo pri svinčeni bateriji. Njihova življenjska doba je več kot 10 let oziroma več kot 6000 ciklov praznjenj preko 50 %.
Za kaj so litijeve baterije prihodnost v navtiki
Litijeve baterije prinašajo največjo prednost kot porabniške oziroma servisne baterije. Njihove največje prednosti so:
- dvakrat večja uporabna kapaciteta
- za polovico manjša teža
- trikrat daljša garancijska doba
- do desetkrat daljša življenjska doba
- samodejni nadzor polnjenja in praznjenja baterije
- zaščita pred kratkim stikom
- možnost priklopa solarnih celic
- možnost vzporedne ali zaporedne vezave več baterij (večja napetost ali kapaciteta sistema)
- zelo nizko praznjenje v času mirovanja
- stabilna napetost baterije vse do 95 % izpraznjenosti
- ni vzdrževanja
Tehnični podatki BlueCell 120Ah 12V:
- Nazivna napetost: 12,8 v
- Nazivna kapaciteta: 150 Ah (pri 0,2C)
- Uporabna kapaciteta: 150 Ah (pri 0,2C)
- Uporabna energija: 1920 Wh
- Samodejno praznjenje: <3,5% mesečno
- Življenjska doba: > 3000 pri praznjenju preko 80%
- Življenjska doba: > 6000 pri praznjenju preko 50%
- Tok polnjenja: 150 A
- Tok praznjenja: 150 A
- Tok praznjenja (do 3 s): 200 A
- Izklop nizka napetost: 10 V
- Temperaturno območje praznjenja: od -10°C do +75°C
- Temperaturno območje polnjenja: od -0°C do +65°C
- Vodoodpornost: IP55
- Teža: 17,2 kg
- Dimenzije (DxŠxV): 485x172x240 mm
Garancija na baterije BlueCell je 3 leta!
BlueCell 150Ah 12V - Navtična Litijeva baterijaNakup novega plovila je skrbno premišljena odločitev. Izbor velikosti, tipa plovila in opreme odloča o udobju na krovu, namenu in uporabnosti. Ko sprejmete to odločitev, ste šele na polovici poti. Izbrati je treba še primeren motor.
Izbira motorja je enako pomembna odločitev kot izbira plovila. Proizvajalci so dolžni za vsako plovilo določiti največjo moč motorja, ki jo lahko namestite. Običajno določijo tudi najmanjšo moč motorja, s katero boste še vedno lahko izkoristili vse potenciale plovila in si zagotovili varno plovbo.
Kaj pa dejansko lahko pričakujete? Razponi med najmanjšo in največjo močjo so pogosto kar dvakratnik. Največja moč motorja je lahko na primer 200 KM, najmanjša pa le 100 KM. Seveda se postavi vprašanje, kaj lahko pričakujete, če se odločite za motorje v tem razponu. Kakšna bo plovba z najšibkejšim, kakšna z najmočnejšim in kaj dejansko potrebujete. Če bi želeti to vedeti, bi morali na eno plovilo namestiti vse tri različne motorje in jih testirati. Testiranje
Testiranje različnih motorjev je potekalo s plovilom Flipper 600 SC, ki ga v Sloveniji prodaja in zastopa podjetje Vrtinc Navtika, d. o. o. Pri proizvajalcu so na tri enaka plovila namestili tri različne motorje in izvedli test. Test je potekal v enakih pogojih. Na plovilo Flipper 600 SC je dovoljeno namestiti najmočnejši zunajkrmni motor z močjo 150 KM, najmanjši, ki bo še zadostoval za pogon plovila, pa naj bi imel 80 KM. Da bo izbor lažji, so na tretje plovilo namestili motor z močjo 115 KM, ki je po moči ravno med najmočnejšim in najšibkejšim.
V času testa je pihal veter med 4 in 12 vozli. Višina valov je bila med 0,2 in 0,8 m. Na plovilu sta vedno bili dve osebi, v rezervoarju je bili približno 50 l goriva. Motorji so bili opremljeni s standardnimi propelerji. Menjava propelerjev vpliva na rezultate testa.
Rezultati
Med testom je bilo plovilo obremenjeno manj kot polovično. Na krovu sta bili le dve osebi. Ni bilo dodatne opreme, pijače in hrane, ki jo običajno vzamemo na plovbo. Rezultati testa bi bili v tem premeru nekoliko drugačni, so pa dovolj dobri za primerjavo razlike med različnimi močmi motorja.
Hitrost plovbe
Najšibkejši motor z močjo 80 KM pri največji obremenitvi potisne plovilo do hitrosti dobrih 30 vozlov. Optimalna hitrost plovbe je med 17,5 in 26 vozli, ko plovilo potroši okrog 0,8 l goriva na prepluto navtično miljo. Plovilo je izglisiralo pri 3000 obratih/min.
Nekoliko močnejši motor z močjo 115 KM zagotavlja hitrost plovbe okrog 36 vozlov. Optimalna hitrost plovbe je med 19 in 24 vozli, ko poraba znaša 0,75 l goriva na prepluto navtično miljo. Motor ima dovolj navora, da plovilo izglisira pri 2700 obratih.
Najmočnejši motor s 150 KM omogoča največjo hitrost plovbe okrog 45 vozlov. Optimalna hitrost plovbe je med 18 in 25 vozli, ko poraba znaša 0,75 l na prepluto navtično miljo. Plovilo z najmočnejšim motorjem izglisira že pri 2500 obratih.
Poraba
Najšibkejši motor potroši pri najvišji obremenitvi 27 l/h oziroma 0,87 l/nmi. Pri potovalni hitrosti je poraba 0,75 l/nmi. Motor s 115 KM pri potovalni hitrosti potroši enako količino goriva na prepluto miljo kot najmanjši. Pri najvišji hitrosti poraba naraste na 1,10 l/nm oziroma 40 l/h.
Najmočnejši motor pri potovalni hitrosti porabi praktično enako kot šibkejša. Pri 25 vozlih poraba celo pade na 0,72 l/nmi in je nižja od manjših motorjev. Pri najvišji obremenitvi potroši 55 l/h oziroma 1,2 l/nmi.
Če povzamemo, močnejši motorji zagotavljajo višjo hitrost plovbe. Kako hitro želimo pluti, je odvisno od nas samih. Potovalne hitrosti gliserjev v normalnih vremenskih razmerah običajno znašajo okrog 25 vozlov. Vsi trije motorji pri teh hitrostih potrošijo približno enako količino goriva. Vsi motorji imajo največjo porabo pri največji obremenitvi. Kljub temu pri 30 vozlih (kolikor je največja hitrost, ki jo dosežemo z najmanjšim motorjem) motorji porabijo enako količino goriva. Močnejši motorji se bodo bolje izkazali, ko bomo imeli na krovu več oseb, ko bomo vlekli smučarja, lažje in hitreje bodo izglisirali, medtem ko se bodo med plovbo obnašali podobno. Seveda s šibkejšimi motorji ne bomo mogli pluti tako hitro kot z močnejšimi.
Zunajkrmni motor 80 KM
Zunajkrmni motor 115 KM
Zunajkrmni motor 150 KM
Kaj vse dodatno vpliva na učinkovitost plovbe:
- pravilno trimanje motorja
- pravilni trimanje plovila
- pravilna razporeditev teže
- obremenitev plovila (osebe na krovu, oprema,…)
- vremenski pogoji (veter, valovi, tokovi)
- stanje podvodnega dela trupa plovila (antivegetacijski premaz, poraščenost,…)
- dimenzije propelerja
- …
Preberite tudi:
- Kako pravilno uravnavamo plovilo med glisiranjem (trimanje)
- 10 nasvetov za zmanjšanje porabe goriva med plovbo
- Koliko potrošijo navtični motorji - poraba goriva plovil
- Prednosti in slabosti dveh motorjev v primerjavi z enim
Več o plovilih Flipper na: Vrtinc navtika d.o.o.
Testiranje plovil: Bella Boats
Je tudi pri vas spet prišel čas za pregled čolna?
Da, vsako lastništvo prinaša tudi obveznosti. Kot je potrebno vsako leto poskrbeti za registracijo avtomobila in seveda tudi za tehnični pregled, pri plovilih ni nič drugače. In kot lastnik plovila, se boste strinjali, da tehnična brezhibnost in opremljenost plovila pomeni ne samo večjo varnost za vas in vašo družino, ampak tudi za vse ostale udeležence na morju.
Obveznost pregleda in njegova pogostost je odvisna od vrste plovila in namena uporabe. Osnovni pregled morajo opraviti vsa plovila ped njihovim prvim vpisom. Izvzeta so plovila, ki spadajo k drugim plovilom in pa čolni krajši od 3 metrov (razen če moč motorja ne presega 3,75kw).
PREGLED ČOLNA MORATE OPRAVITI NA VSAJ VSAKIH 5 LET!
Periodično se opravljajo redni pregledi čolni takole:
- Za osebno rabo vsakih 5 let.
- Za čolne za gospodarsko rabo vsaki 2 leti.
- Javni prevoz oseb – 1 leto.
KAKO PREVERITI KDAJ POTEČE?
Na vpisnem listu svojega plovila lahko vedno preverite, do kdaj vam velja plovno dovoljenje oziroma kdaj boste morali opraviti naslednji redni pregled čolna.
KDO LAHKO OPRAVI PREGLED ČOLNA?
Če imate plovilo krajše od 12 m, vam lahko pregled opravi Uprava Republike Slovenija za pomorstvo ali pooblaščen klasifikacijski zavod, pregled daljšega plovila pa vam lahko opravi samo pooblaščen klasifikacijski zavod.
KJE LAHKO OPRAVIM REDNI PREGLED PLOVILA?
Uprava Republike Slovenije za pomorstvo opravlja preglede čolnov, dolžine do 12 m, na svojem sedežu v Kopru in njenih izpostavah v Izoli in Piranu, kar pomeni, da je lahko logističen zalogaj tudi precej drag.
V kolikor prihajate iz štajerskega dela Slovenije in okolice, imate v naslednjih mesecih možnost, da prihranite stroške s prevozom plovila na Obalo, saj podjetje MOTO-NAUTIKA d.o.o. iz Miklavža pri Mariboru, v sodelovanju z Upravo Republike Slovenije, organizira SKUPNE PREGLEDE PLOVIL.
KDAJ?
- 31. marec 2021 (sreda), od 10.00 do 14.00
- 28. april 2021 (sreda), od 10.00 do 14.00
- 12. maj 2021 (sreda), od 10.00 do 14.00
TOČNA LOKACIJA?
- Ptujska cesta 63, Miklavž na Dravskem polju (Prodajni center Moto-nautika)
KAKO LAHKO REZERVIRAM?
- S telefonskim klicem na: 02 629 04 00 ali 031 386 951
- Preko emaila: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
POHITITE S PRIJAVAMI, KER SE TERMINI HITRO POLNIJO!!
Za izvajanje športnega ali rekreacijskega ribolova na območju Hrvaške je obvezen nakup ribolovne dovolilnice. Ribolov brez dovolilnice lahko izvajajo osebe stare do 14 let, z eno napravo za lovljenje rib, ki je lahko s palico ali brez nje.
Pri športnem ribolovu je uporaba puške dovoljena le osebam starejšim od 16 let. Uporaba potapljaške opreme je prepovedana. Posamezen športni ribič ima lahko največ dve napravi za lovljenje. Enodnevne in večdnevne dovolilnice za športni ribolov so na voljo le osebam, ki so člani neke nacionalne zveze za športni ribolov. Letne dovolilnice za športni ribolov pa so na voljo le članom Hrvaške zveze za športni ribolov. Letne ribolovne dovolilnice veljajo za koledarsko leto.
Vrste ribolovnih dovolilnic
- dnevne ribolovne dovolilnice
- večdnevne ribolovne dovolilnice (3 dni ali 7 dni)
- letne ribolovne dovolilnice
Posebne dovolilnice
- posebne dovolilnice za lov z ostmi, vršami, stoječim parangalom in uporabo umetne razsvetljave – izdajo se le ob nakupu letne ribolovne dovolilnice
- ribolov na veliko ribo – izdaja se samo ob nakupu letne ribolovne dovolilnice
- posebne dovolilnice za ribolov na zaščitenih področjih (nacionalni parki, rezervati, naravni parki). Pogoje za nakup in cene določajo javne ustanove, ki sprejmejo akte.
Cenik
Vrsta dovolilnice | Športni ribolov (v HRK) | Rekreacijski ribolov (v HRK) |
Dnevna dovolilnica 1 dan | 60 | 60 |
Dnevna dovolilnica 3 dni | 150 | 150 |
Dnevna dovolilnica 7 dni | 300 | 300 |
Dovolilnica za lov na veliko ribo 1 dan | 120 | se ne izdaja |
Dovolilnica za lov na veliko ribo 3 dni | 300 | se ne izdaja |
Dovolilnica za lov na veliko ribo 7 dni | 600 | se ne izdaja |
Letna za mladoletne osebe* | 10 | 100 |
Letna za upokojence in osebe nad 65 let* | 60 | 100 |
Letna za polnoletne osebe do 65. leta* | 350 | 500 |
Posebna za stoječi parangal** | 200 | 200 |
Posebna za lov z vršami** | 200 | 200 |
Posebna za lov z ostmi** | 100 | 100 |
Posebna za lov z uporabo umetne svetlobe** | 100 | 100 |
Posebna za lov na veliko ribo** | 700 | se ne izdaja |
* - veljajo za koledarsko leto. Nakup je možen od 1. 12. preteklega leta do 1. 3. tekočega leta ** - veljajo za koledarsko leto. Nakup je možen od 1. 12. preteklega leta do konca tekočega leta |
Dovoljene količine ulova
V športnem in rekreacijskem ribolovu je dovoljeno uloviti do 5 kg rib in drugih morskih organizmov na posameznega ribiča. Dnevna količina ulova je lahko večja za težo ene ribe oziroma drugega morskega organizma, ki presega 5 kg.
Dovoljeno je nabiranje morskih organizmov kot do školjke in polži. Dnevni ulov ne sme presegati 2 kg, razen klapavice, ki jih je dovoljeno nabrati do 5 kg.
Najmanjše velikosti rib oziroma morskih organizmov
S pravilnikom o ribolovu so predpisane minimalne velikosti posameznih morskih organizmov, ki jih je dovoljeno loviti oziroma nabirati.
Znanstveni naziv | Hrvaški naziv | Slovenski naziv | Najmanjša velikost | |
1. Ribe | ||||
Dentex dentex | zubatac | zobatec | 30 cm | |
Mustelus asterias | pas mekaš | navadni morski pes | 80 cm | |
Seriola dumerili | gof | gof | 45 cm | |
Sarda sarda | palamida | palamida | 45 cm | |
Sciaena umbra | kavala | grbe | 30 cm | |
Scorpaena scrofa | škrpina | škarpena | 30 cm | |
Spondyliosoma cantharus | kantar | kantar | 18 cm | |
Squalus acanthias | kostelj | trnež | 66 cm | |
2. Školjke | ||||
Arca noe | kunjka | Noetova barčica | 5 cm | |
Mytilus galloprovincialis | dagnje | klapavica | 6 cm | |
Ostrea edulis | kamenica | ostriga | 7 cm | |
3. Glavonožci | ||||
Octopus vulgaris | hobotnica | hobotnica | 1 kg |
Označevanje ulova športnega oziroma rekreacijskega ribolova
Ves ulov ujet s športnim ali rekreacijskim ribolovom je potrebno označiti na predpisan način. Ulov je potrebno označiti takoj po ujetju ali najkasneje pred zapuščanjem ribolovnega mesta. Ribe se označujejo tako, da se odreže spodnji del repne plavuti, glavonožce pa je potrebno prerezati z globokim rezom glave med očmi. Izjema so lignji, ki so namenjeni za žive vabe, katerih dolžina plašča ne sme presegati 20 cm.
Vrste ulovljenih rib, ki jih je potrebno označevati
Grafični prikaz načina označevanja ulova |
Znanstveni naziv | Hrvaški naziv | Slovenski naziv | |
Dentex dentex | zubatac | zubatec | |
Dicentrarchus labrax | lubin (brancin) | brancin | |
Diplodus puntazzo | pic | pic | |
Diplodus sargus | šarag | šarg | |
Diplodus vulgaris | fratar | fratrc | |
Epinephelus spp. | kirnje | kirnije | |
Lithognathus mormyrus | ovčica | ovčica | |
Merluccius merluccius | oslić | oslič | |
Pagellus erythrinus | arbun | ribom | |
Pagrus pagrus | pagar | pagar | |
Polyprion americanus | kirnja glavulja | orjaška kirnja, brodolomčar | |
Sarda sarda | palamida | palamida | |
Sciaena umbra | kavala | grbe | |
Seriola dumerili | gof | gof | |
Scorpaena scrofa | škrpina | škarpena | |
Sparus aurata | komarča (orada, podlanica) | orada, zlatobrov | |
Spondyliosoma cantharus | kantar | kantar | |
Zeus faber | kovač | kovač |
Nakup ribolovnega dovoljenja - rekreacijski ribolov |
Nakup ribolovnega dovoljenja - športni ribolov |
Članek je bil posodobljen 22.2.2021 in upošteva aktualno zakonodajo.
Fastnet Rock, Skala Fastnet ali kratko Fastnet, je majhen otoček, ki je 5 nmi oddaljen od južne obale Irske.
Na njem so leta 1853 začeli graditi svetilnik, ki je prvi svetlobni signal oddal v letu 1854. Prvotno je bil visok 27,7 m. Izdelan je bil iz železa in opek. Leta 1891 so ga prenovili, ker so ugotovili, da oddaja prešibko svetlobo predvsem pri plovbi iz Atlantika. Nov svetilnik so zgradili iz 4300 ton granita. Zaradi obsežnih gradbenih del je bil dokončan šele leta 1904. Sedaj je visok 44,5 m, svetlobo pa oddaja z višine 48,5 m. Oddaja kratke svetlobne bliske dolge samo 0,14 s, interval pa dolg 5 s. Prvotno je v njem gorel parafin, ki pa so ga leta 1969 nadomestili z električno žarnico. Do leta 1989 je za njegovo nemoteno delo skrbel svetilničar, nato pa so ga avtomatizirali in za njegovo pravilno delovanje skrbijo daljinsko.
V močni megli svetilnik poleg svetlobe oddaja tudi zvok. Vsako minuto odda 4 piske s frekvenco 300 HZ, ki se slišijo kar 40 nmi daleč.
Zaradi njegove impresivne višine je njegova luč vidna kar 25 nmi daleč (50 km).
Legenda o visokem valu
Leta 1985 je svetilnik zadel izjemno visok val. V višino naj bi meril neverjetnih 48 metrov, kar pomeni, da je segal skoraj do samega vrha svetilnika.
Impozanten svetilnik je možno obiskati in si ga ogledati. Iz mesta Cape Clear na istoimenskem otoku pluje ladja s katero se je možno prepeljati na otok in ogledati svetilnik.
Rolex Fastnet regata
Okrog slavne skale znamenita regata Rolex Fastnet Race. V začetku meseca avgusta iz mesta Cowes na otoku Isle of Wight izpluje več 100 jadrnic. Plujejo mimo južne angleške obale proti zahodu, se obrnejo proti severozahodu, proti Irski, obplujejo svetilnik Fastnet in se vrnejo v pristanišče Cherbourg na severu Francije. Jadralci morajo prepluti 695 nmi. Del plovbe poteka v Angleškem kanalu, kjer so močni morski tokovi, del pa po Atlantiku, kjer se jadralci srečajo z oceansko plovbo.
Foto: Rolex Fastnet Race - Kurt Arrigo, Carlo Borlenghi
Raznolik otok Pašman vsakemu obiskovalcu lahko ponudi tisto, kar išče na svojem navtičnem popotovanju po Zadrskem arhipelagu. Njegovi dobro zaščiteni zalivi so priljubljeni pri vseh križarjenjih, ki se začnejo ali končajo v Zadrski regiji.
Zgodovina
Otok Pašman je bil naseljen že v prazgodovini. Naseljen je bil v antiki in v času Rimske republike, o čemer pričajo številni ostanki rimske arhitekture, kamniti napisi in najdeni kovanci iz tistega obdobja. Prva omemba otoka v pisnih dokumentih je iz leta 990. Ime Katan naj bi ustrezalo današnjemu kraju z imenom Tkon. Po dosedanjih podatkih naj bi mesto obstajalo že od leta 950. Sledili so mu Pašman leta 990, 1067 Neviđane, 1284 Dobropoljana in leta 1446 Ždrelac. Na otoku so imeli svoja posestva številni premožni prebivalci mesta Zadar in Biograd, zadrska nadškofija in zadrski benediktinci. V mestu Kraj na otoku je od leta 1390 frančiškanski samostan, ki hrani številne dokumente, ki opisujejo bogato zgodovino otoka.
Otok je po padcu Beneške republike prišel pod oblast Francozov, ki jih je kasneje zamenjala avstrijska oblast vse do padca monarhije. Od leta 1918 je otok del Hrvaške.
Prebivalci otoka so se skozi zgodovino ukvarjali s poljedelstvom, oljkarstvom in ribolovom.
Otok danes
Moderni časi so in bližina mest Zadar in Biograd na celini je dodobra spremenila navade domačinov. Na otoku naj bi jih živelo nekaj več kot 3000. Številni med njimi se dnevno odpravljajo v službo na celino, številni se preživljajo s turizmom, le redki pa s tradicionalnim ribolovom ali poljedelstvom. Pašman je otok, na katerem ni nobene marine, malo tranzitnih privezov v pristaniščih, ima pa številne lepe zalive s sidrišči, ob katerih so zrasle dalmatinske konobe.
Plovba okoli otoka Pašman
Številni najemniki plovil se prvi ali zadnji dan jadranja privežejo v zalivu Zaklopica na skrajni jugozahodni strani otoka Pašman. Zaliv je v neposredni bližini marine Biograd in izjemno primeren za prenočevanje zadnji dan najema. Zjutraj bo treba prepluti le 2,5 nmi, se ustaviti na bencinski črpalki pred marino in plovilo boste lahko oddali še pred 10. uro. Za zaliv je podeljena koncesija. Nameščene so plovke in prenočevanje je treba plačati. V južnem delu zaliva je gostilna.
Ko po vzhodni strani otoka plujemo proti severu, priplujemo do mesta Tkon, ki je trajektna luka in povezuje otok s celino. Nova luka v severnem delu je bila zgrajena leta 2020. Na nasprotni strani je majhno pristanišče, ki ima 10 tranzitnih privezov. Tkon je tipično majhno primorsko mesto, ki v poletni sezoni oživi. Odprti so številni bari in restavracije, v katerih boste lahko okušali tipično dalmatinsko hrano.
Le 1,5 nmi severno je majhna luka Kraj. V pristanišču se je možno privezati bočno. Prostora je za dve plovili. Globine v okolici luke so primerne za sidranje. Dno je peščeno in sidro drži dobro. Severovzhodno od Kraja so otoki Veli Dužac, Mali Dužac in Mutan. Predel proti luki Jesenice je zato zaščiten pred burjo in tramontano. Je izjemno primeren za sidranje v primeru nevihte. Luka Jesenice ne omogoča priveza s plovili, ki imajo ugrez več kot 1 m. Večina privezov je komunalnih in so zasedeni s plovili domačinov. Luka Pašman, ki je le 0,3 nmi severno, omogoča bočni privez. Prostora je za 3 do 4 plovila. Izpostavljena je tramontani in burji, zato privez ob napovedi nevihte ni primeren. Čeprav luka nosi isto ime kot otok, ni največji kraj na otoku. Je majhen in miren kraj, ki oživi le poleti.
Ko plovbo nadaljujemo proti severozahodu in zaplujemo mimo otoka Garmenjak, je na njegovi zahodni strani luka Barotul. Med otokoma je globina morja le 1,3 m. Obplujte ga raje po severni strani. Zaliv Taline je dobro zaščiten pred južnimi vetrovi. Globine so med 2 in 5 m. Dno je peščeno in sidro povsod drži dobro. Na zahodni strani zaliva je luka Mrljane. Majhna luka nudi le bočni privez, prostora je le za plovilo ali dve, in ni namenjena daljšim postankom. Podobno je v luki Neviđane. S plovilom lahko pristanemo le bočno na pomolu, poleg svetilnika. Del pomola na notranji stani valobrana, ki luko ščiti pred burjo, je porušen. Nekoliko boljše možnosti so v luki Dobrapoljana. Severni pomol omogoča bočni privez 4 do 5 plovilom. Privezati se je možno na zunanji in na notranji strani pomola. Globine v luki so največ 2,5 m, zato je za krmarjenje z jadrnico potrebno nekoliko previdnosti.
Na severovzhodni strani otoka sta še luka Banj in Ždrelac. Obe omogočata privez manjšim plovilom in sta kot večina luk na vzhodni strani otoka namenjeni plovilom domačinov. V obeh lukah je možno pristati bočno, po potrebi tudi prenočiti. Iz luke Ždrelac priplujemo do prehoda Ždrelac Mali. V prehodu med otokoma je ogromno prostora za sidranje. Globine so med 2 in 6 m. Dno je povsod peščeno in sidro drži dobro. Zaliv je zaščiten pred vsemi vetrovi. Glede na napoved se je treba le zasidrati v pravem delu zaliva. Ždrelac Mali je med poletno sezono obremenjen prehod. Skozenj plujejo številna plovila, ki v zalivu povzročajo valove. Če ste na plovbi z jadrnico, ne pozabite, da je pod mostom Ždrelac Mali le 16,5 m. Ne zaplujte pod most, če niste prepričani, kolikšna je višina vašega jambora nad morsko gladino. Upoštevaje tudi plimovanje.
Ko zaplujemo pod mostom skozi prehod, bomo na zahodni obali otoka lahko sidrali v zalivih. Pristanišč na tej strani ni. To pa še ne pomeni, da zahodna stran ni primerna za navtike. Prav nasprotno. Tu je več zalivov, nekaj tudi takih, ki so prazni tudi sredi poletja. Dnevno kopanje ali celo prenočevanje postaneta lahko pravi užitek v miru. Zelo verjetno je, da boste v zalivu sami. Ko zaplujemo proti južnemu delu, lahko vplujemo najprej v zaliv Soline. Za zaliv je podeljena koncesija in sidranje je dovoljeno zgolj na plovkah. Eno sidrišče je v severnem delu, drugo v južnem. V obeh delih sta na obali gostili, ki nudita domačo hrano. Predvsem so na voljo morske jedi iz svežih sestavin. Naslednji zaliv v smeri proti jugu je Žinčena. Zaliv je dobro zaščiten pred vsemi vetrovi, razen pred južnimi. Je izjemno lepo sidrišče. Sidrati je treba na lastnem sidru in plačilo ni potrebno. Tisti, ki raje prenočujete na plovki, odplujte v sosednji zaliv Lanđin. Velik zaliv nudi enako dobro zaščito pred vsemi vetrovi, razen pred južnimi. V njem je nameščenih več kot 30 plovk. Na obali sta dve gostilni, do katerih lahko priplujete s svojim pomožnim plovilom, na željo, pa vas bo prišel iskat tudi gostilničar.
Tudi zaliv Lanđin je pogosta izbira za prenočevanje zadnji dan pred vračanjem najetih plovil v izhodiščno marino. Ker je v njem več plovk, je večja verjetnost, da boste našli privez, tudi če priplujete proti večeru. Tudi v primeru burje boste v zalivu prenočili mirno.
Ko zaključujemo plovbo okoli otoka, bomo pri plovbi proti jugozahodu zapluli mimo ribjih farm, ki so postavljene med jugom otoka Pašmana in otoki Košara, Žižanj in Košarica. Ko priplujemo skozi ožino med otokoma Pašman in Žižanj, se na levi strani odpre velik zaliv Tri luke. Tudi ta zaliv je primeren za prenočevanje. Zaprt je proti vsem vetrovom, razen proti južnim.
Otok Pašman nudi vsakomur nekaj. Primeren je tako za postanek pred vračanjem v izhodiščno marino v zadrski regiji (Biograd, Sukošan, Zadar ...) kot za prenočevanje v primeru, da ste plovilo prevzeli pozno popoldne. Prav tako je Pašman primeren za postanek na plovbi s severa proti jugu ali obratno. Žal pa na otoku ni nobene marine in je oskrba plovila nekoliko težja.
Videoposnetki otoka Pašman posneti iz zraka
>
Na podlagi nove Hrvaške zakonodaje, Pravilnik o brodicama, čamcima i jahtama, ki je bil sprejet 31.1.2020 in je stopil v veljavo 29.4.2020 je potrebno zagotoviti ustrezno obvezno opremo plovila. Oprema plovila se loči glede na Področje plovbe za katerega je registrirano plovilo.
Seznam velja le za plovila, ki so registrirana na Hrvaškem in se uporabljajo v gospodarske namene (oddaja plovil) ali javne namene (prevoz oseb).
NAZIV OPREME |
OBMOČJE PLOVBE |
OPOMBE |
||||||
IV | IIIc | IIIb | IIIa | III | II | I | ||
Trup in oprema trupa |
||||||||
Sidro predpisane mase | ||||||||
Rezervno sidro predpisane mase | ||||||||
Sidrna vrv ali veriga | ||||||||
Rezervna sidrna vrv ali veriga | ||||||||
Plavajoče sidro | ||||||||
Bitva na premcu za vez in vleko | * | * | *Nanaša se tudi na plovila na jet pogon | |||||
Bitva na krmi | Za plovila daljša od 6 m | |||||||
Dodatna bitva na premcu | Za plovila daljša od 12 m | |||||||
Dodatna bitva na krmi | ||||||||
3 privezne vrvi odgovarjajoče dolžine, ne krajše od 5 m | ||||||||
Vrv za vleko dolžine, ki odgovarja štirim dolžinam plovila | ||||||||
2 vesli odgovarjajoče dolžine s 4 vilicami | Za plovila ki nimajo izvenkrmnega ali vgrajenega motorja | |||||||
Krmarjenje v sili | Pri jadrnicah in motornih plovilih z enim vgrajenim pogonskim strojem z daljinskim upravljanjem krmila morajo dodatno obstajati tudi sredstva upravljanja s krmilom v sili pri zmanjšani hitrosti | |||||||
Stroj |
||||||||
Mehansko pogonsko sredstvo | ||||||||
Zračni ventilator u varnostni izvedbi | Zahteva se za vsa plovila ki imajo bencinski pogon ki se nahaja v zaprtem prostoru ali podpalubju | |||||||
Zaščita pred sprožitvijo pogonskega sredstva v delovnem položaju | * | * | Zahteva se za vsa plovila z izvenkrmnim motorjem | |||||
*Nanaša se tudi na plovila z jet motorjem | ||||||||
Sistem za zaustavljanje v sili ki se ga lahko poveže s krmilnim sistemom | * | * | Zahteva se za vsa plovila z izvenkrmnim motorjem upravljan z ročico | |||||
*Nanaša se tudi na plovila z jet motorjem | ||||||||
Sistem za avtomatsko zaustavljanje pogonskega stroja ali avtomatski sistem ki omogoča plovilu krožno gibanje z zmanjšano hitrostjo | * | * | *Nanaša se samo na plovila z jet motorjem | |||||
Izvor električne energije v sili | * | * | Zahteva se za plovila z motorjem vgrajenim v podpalubju | |||||
*Nova in obstoječa plovila morajo biti opremljena z izvorom električne energije za v primeru nuje najkasneje do 31. 12. 2026. | ||||||||
Alarm visokega nivoja kaluže | Zahteva se za plovila ki imajo motor vgrajen u podpalubju | |||||||
Varnostna oprema |
||||||||
Pnevmatski splav za reševanje ali pomožni čoln | ||||||||
Rešilni obroč | ||||||||
Rešilni obroč z samosprožilno svetilko in vrvjo | ||||||||
Rešilni jopič za vse osebe, ki se nahajajo na plovilu v času plovbe (odrasli in otroci) | * | * | *Nanaša se tudi na plovila z jet motorjem | |||||
Rešilni jopič s piščalko in samosprožilno svetilko za vse osebe, ki se nahajajo na plovilu v času plovbe (odrasli in otroci) | * | * | * | * | *Zahteva se za plovila s hitrostjo nad 20 vozlov, ki plujejo ponoči | |||
Plavajoča vrv | Zahteva se za jadrnice | |||||||
Sredstva za zaščito pred izgubo toplote za vse osebe na plovilu | ||||||||
Komplet prve pomoči | ||||||||
Omarice s prvo pomočjo | ||||||||
Varnostna čelada za vse osebe, ki se nahajajo na plovilu | * | * | *Nanaša se izključno na plovila z jet motorjem | |||||
Protipožarna oprema |
||||||||
Bivanjski prostori in kuhinja: | ||||||||
1. prenosne naprave za gašenje požara (min. kapaciteta naprave: 1 kg prahu ali 3 kg CO2 ali 1,8 l pene) | Zahteva se za plovila opremljena z bivanjskimi prostori | |||||||
ali | ||||||||
2. vgrajeni sistem za gašenje požara in ena prenosljiva naprava za gašenje požara (min. kapaciteta naprave: 1 kg prahu ali 3 kg CO2 ali 1,8 l pene). | ||||||||
1. ena prenosna naprava za gašenje požara (min. kapaciteta naprave: 2 kg praha ali 5 kg CO2 ali 1,8 l pene); | Zahteva se za plovila opremljena s kuhinjo | |||||||
ali | ||||||||
2. ena prenosna naprava za gašenje požara (min. kapaciteta naprave: 1 kg praha ali 3 kg CO2 ali 1,8 l pene) in pokrivalo za gašenje plamena; | ||||||||
ali | ||||||||
3. vgrajeni sistem razprševanja (ne sme se uporabljati sistem za razprševanje vode – »sprinkler«). | ||||||||
Strojnica in/ali prostor z rezervoarji za gorivo: | ||||||||
1. Vgrajeni protipožarni sistem | Zahteva se za odprta plovila z benzinskim vgrajenim motorjem z močjo ≤ 120 kW ali diesel vgrajenim motorjem ko so motorji vgrajeni nad višino kokpita | |||||||
ali | ||||||||
2. Prenosna naprava za gašenje požara z zadostno kapaciteto za napolnitev strojnice skozi priključek na pokrovu stroja | ||||||||
Prenosna naprava za gašenje požara min. kapacitete 2 kg prahu ali 5 kg CO2 ali 1,8 l pene | Zahteva se za odprta plovila z izvenkrmnim benzinskim motorjem oz. motorji, z močjo > 25 kW, postavljenimi na krmnem zrcalu in s prenosnimi rezervoarji nameščenimi na prostem | |||||||
1. Vgrajeni protipožarni sistem za gašenje prostora z rezervoarji | Zahteva se za odprta plovila z benzinskim izvenkrmnim motorjem oz. motorji postavljenimi na krmnem zrcalu in prenosnimi rezervoarji nameščenimi v zaprtem prostoru | |||||||
ali | ||||||||
2. Prenosna naprava za gašenje požara zadostne kapacitete za napolnitev prostora z rezervoarji skozi priključek na steni prostora z rezervoarji | ||||||||
Vgrajeni protipožarni sistem | Zahteva se za plovila z benzinskim motorjem ne glede na moč ali z diesel motorji z močjo večjo od 120 kW, nameščenimi pod višino kokpita ali v notranjosti plovila | |||||||
1. Vgrajeni protipožarni sistem | Zahteva se za plovila z diesel motorji z močjo manjšo od 120 kW, nameščenimi pod višino kokpita ali v notranjosti plovila | |||||||
ali | ||||||||
2. Prenosna naprava za gašenje požara zadostne kapacitete za napolnitev strojnice skozi priključek na pokrovu stroja | ||||||||
Radio-oprema |
||||||||
VHF radijska postaja | * | Zahteva se nanaša na plovila grajena pred 1.7.2006. | ||||||
VHF DSC radijska postaja | * | Zahteva se za plovila zgrajena po 1.7.2006. in obstoječa plovila grajena pred 1.7.2006 če vgrajujejo novo radijsko postajo. Radijska postaja je lahko klase D. | ||||||
Sredstva za signalizacijo in pripomočki za navigacijo |
||||||||
Navigacijske luči | * | * | Zahteva se za vsa plovila ko plujejo ponoči ali v primeru zmanjšane vidljivosti | |||||
*Nanaša se tudi na plovila z jet motorji, ko plujejo ponoči | ||||||||
Dnevne oznake | ||||||||
Sredstvo za zvočno oglašanje | Plovila daljša od 12 m morajo biti opremljena s piščalko v skladu s Pravilima za statutarnu certifikaciju pomorskih brodova, Sredstva za signalizaciju | |||||||
Ročne bakle (rdečee) | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | |||
Rakete s padalom | 3 | 3 | 3 | 3 | ||||
Plavajoči dimni signal | 1 | 2 | ||||||
GNSS sprejemnik | ||||||||
Kompas z osvetlitvijo | * | * | *Zahteva se za plovila za prevoz potnikov | |||||
Daljnogled | * | *Zahteva se za plovila za prevoz potnikov | ||||||
Vodoodporna baterijska svetilka | ||||||||
Osvežene uradne pomorske navigacijske karte in publikacije glede na območje plovbe | ||||||||
Oprema za delo s karto | ||||||||
Peljar za male brodove | ||||||||
Popis svetilnikov in signalov za meglo | ||||||||
2 škatli vžigalic ali vžigalnik (nepremočljivo) | ||||||||
Radarski odbojnik | Zahteva se za vsa plovila s hitrostjo > 20 vozlov in vsa plovila ko plujejo ponoči in v primeru zmanjšane vidljivosti | |||||||
SAT EPIRB COSPAS-SARSAT | ||||||||
Oprema za preprečevanje onesnaževanja |
||||||||
Rezervoarji ali prenosne posode za zbiranje olja ali mešanice, ki vsebuje olje | Zahteva se za plovila ki imajo vgrajen motor | |||||||
Vpojna sredstva za odstranjevanje oljnatih ostankov | Zahteva se za plovila ki imajo vgrajen motor | |||||||
Vgrajene črpalke (ročne ali z mehanskim pogonom) s katerimi se olje ali mešanica olja pretaka v rezervoar ali posodo | Zahteva se za plovila ki imajo vgrajen motor v podpalubju | |||||||
Rezervoar za zadrževanje sanitarnih odpadnih vod | Zahteva se za vsa plovila opremljene s sanitarijami | |||||||
Posoda za zbiranje smeti | ||||||||
Kaluža | ||||||||
Ena ročna kalužna črpalka | * | Zahteva se za odprta plovila in plovila z deloma pokrito palubo | ||||||
* Zahteva se za plovila z neprekinjeno palubo dolžine do 6 m | ||||||||
Ena ročna kalužna črpalka z vsisom najmanj 1,5 m vodnega stolpca | Zahteva se za plovila z neprekinjeno palubo in z odprtim mestom upravljanja | |||||||
ali | ||||||||
ena kalužna ročna, na mehanski pogon ali električna črpalka s tlakom manjšim od 1,5 m v vodnem stolpcu v cevi | ||||||||
in | ||||||||
ena kalužna ročna, na mehanični pogon ali električna pumpa | ||||||||
Posoda/ročka za praznjenje | ||||||||
Sistem za detekcijo plinov |
||||||||
Sistem za detekcijo ogljikovega monoksida | * | * | * | * | * | * | * | |
Detektor utekočinjenih naftnih plinov | Zahteva se za plovila, ki imajo vgrajene plinske uporabnike v zaprtem prostoru |
Tisti, ki trenutno razmišljate o nakupu plovila ali spremljate oglase za plovila, ste najverjetneje opazili, da se prodaja kar nekaj plovil registriranih v Združenem kraljestvu (v nadaljevanju UK), ki se nahajajo v raznih državah Evropske unije (v nadaljevanju EU), kar je v določeni meri tudi posledica brexita. 31. decembra 2020 se konča prehodno obdobje po izstopu UK iz EU. Kot na številnih drugih področjih, tudi na področju plovil in njihovega DDV statusa ni bilo še vse dogovorjeno.
Na splošno bo DDV status plovila po brexitu odvisen od tega, kje se bo plovilo nahajalo konec prehodnega obdobja, torej 31. decembra 2020. Plovila rezidentov UK, ki se bodo 31. decembra 2020 nahajala v EU bo veljalo, da je DDV v EU plačan. Plovila, ki se bodo 31. decembra 2020 nahajala v UK pa bodo izgubila status plačanega DDV v EU in ohranila/pridobila status plačanega DDV v UK. Plovila rezidentov UK, ki se bodo 31. decembra 2020 nahajala tako zunaj UK kot EU, pa bodo imela tri leta časa za ponovno vrnitev v UK (Returned Goods Relief). Plovila, ki se bodo nahajala 31. decembra.2020 v EU in so se v nekem trenutku v preteklosti nahajala v UK, imajo 1 leto časa, da se vrnejo v UK in tam pridobijo status plačanega DDV.
Plovila, ki bodo imela status plačanega DDV v UK (in ne v EU), bodo lahko v EU začasno uvožena za obdobje največ 18 mesecev. Če bo plovilo v EU dlje kot 18 mescev, nastane obveza plačila DDV v EU. To velja za nerezidente EU za plovila za osebne namene.
Če zgoraj napisano na kratko povzamemo s praktičnim primerom: če kupite plovilo registrirano v UK, ki se nahaja 31. decembra 2020 v eni izmed držav EU, bo plovilo kljub brexitu ohranilo status plačanega DDV v EU.
Besedilo: Nataša Kolega (povzeto po Cruising Association)
Najbolj brane novice
Bencinska črpalka v Marini Dalmacija v Sukošanu je zaprta.
Bencinska črpalka v marini se prenavlja. Prenova naj bi bila zaključena do glavne turistične sezone. Upajo, da bo dela uspelo opraviti prej. Zato goriva ni možno natočiti na bencinski črpalki. Marina zato omogoča natakanje goriva s pomočjo prenosne črpalke. Če potrebujete gorivo, morate vsaj 24 ur pred točenjem poklicati v marino in naročiti gorivo. Sporočiti morate točen datum in uro prihoda in okvirno količino goriva.