V seznamu so vsa sidrišča, ki imajo na dan 18. 6. 2018 izdano veljavno koncesijsko dovoljenje. Če sidrišča ni na seznamu, zanj ni izdana koncesija za letošnje leto. Sidrišča, ki so označena z zeleno, smo preverili na terenu, pridobili kontaktne podatke, natančno število plovk in ceno za leto 2019. Če na terenu najdete neskladja, jih vpišite v komentar in obvestite o tem še druge navtike. V pomoč vam bo tudi članek PRAVILA OBNAŠANJA V KONCESISKIH SIDRIŠČIHv katerem so navedene vaše pravice in obveznosti v koncesijskih sidriščih.

Sidrišča, ki so označena z modro, nudijo poseben popust za naročnike eNavtike. Vaučerje za popust prejmete na tej povezavi.

Zadnja posodobitev: 17.7.2019

eNavtika skrbi za nižje cene priveza v sidriščih

V letošnjem letu smo za nekatera sidrišča že zagotovili vaučerje s katerimi bo prenočevanje cenejše. Število sidrišč je vedno večje. Vaučerji so za naročnike eNavtike brezplačni. Potrebna je zgolj registracija.

Vaučerje prevzamete na naslednji povezavi: 

Letos spet prihaja do sprememb pri koncesijskih sidriščih na Hrvaškem. Nekatera sidrišča so nova, nekaterih letos ne bo več. Do nobene spremembe ni prišlo le na območju Istrske županije. Ker tudi letos ni bilo izkazanega nobenega interesa za postavitev sidrišča, na njihovem območju ni legalnih sidrišč. Lahko so le na območju luk, kjer koncesije podeljuje Luška uprava in so običajno del luke, kot je na otoku Prvič v Luki Prvič.

Na območju Primorsko-Goranske županije so letos podeljene koncesije za vsa sidrišča, tako kot lani. Na novo je podeljena koncesija za polje Krivica 2 na otoku Lošinj. V zalivu Krivica je bilo doslej eno koncesijsko polje, v katerem je bilo le 12 plovk, novo polje Krivica 2 pa se razprostira preko večine zaliva. Zaradi povečanja koncesijskega območja bo letos dovolj prostora za 60 plovk. Vsa koncesijska območja na otoku Lošinj je prevzel novi koncesionar Jadranka, d. d. Podjetje sedaj upravlja sidrišča Krivica1 in Krivica 2, Balvanida in Englez na otoku Koludarac.

Na območju Zadarske županije letos ne bo štirih sidrišč, ki smo jih poznali doslej, odpirajo pa se tri nova. Tako nimajo veljavne koncesije na otoku Silba pred luko Mul na vzhodni strani otoka. Sidrišče je sicer postavljeno in privez zaračunavajo. Na Zadarski županiji so nam zagotovili, da veljavne koncesije za leto 2019 za to sidrišče niso izdali. V primeru, da se boste privezali na plovko ali sidrali v bližini in bodo od vas zahtevali plačilo, zahtevajte veljavno koncesijsko dovoljenje za letošnje leto. To je vaša pravica. Če vam ga ne pokažejo, niste dolžni plačati priveza. Glej članek: PRAVILA OBNAŠANJA V KONCESIJSKIH SIDRIŠČIH. Koncesija trenutno še ni izdana za sidrišče Griparica na otoku Škarda. Postopek še poteka. Prav tako ne bo sidrišč na območju zaliva Široka na otoku Ist ter Lučina na Dugem otoku. V prejšnjih letih sta pred Sukošanom obstajali dve koncesijski polji Zlatna luka 1 in 2. Letos bo na voljo le Zlatna luka 1, kjer je na voljo 10 privezov za večja plovila in 30 za plovila do 6 m.

Na novo bodo letos postavljena sidrišča Poforča pri Kaliju na otoku Ugljan in Stržna pri kraju Brbinj na Dugem otoku. Znova pa bodo nameščene plovke v sidrišču Soline (severni in južni del zaliva) na zahodni strani otoka Pašman. V obeh poljih skupaj bo na voljo 51 plovk.

Na območju Šibenika bo letos bistveno manj sidrišč. Podjetje Adria Bove, ki je imelo v preteklih letih sidrišča v zalivu Pišljivica, Obinuš Mali, Nozdra vel na otoku Kaprije in Pinizel na otoku Žut, nima več koncesije. Koncesije prav tako ni več na območju Vozarice in Srednje Drage pri Skradinu, kjer je lani imelo koncesijo podjetje ACI, d. d. Tako bo letos na območju Šibenika pet sidrišč manj oziroma kar 99 plovk manj.

Na območju Splita je sprememb manj. Letošnje leto ni koncesije za območje Borče (pri Milni) na otoku Hvar, v zalivu Luka pri Povlji (Pučišča) pa je podeljena koncesija za dodatno polje.

Na območju Dubrovniške županije je letos vse drugače, kot je bilo. Sidrišč v zalivih Bad, Kneža-Papnut, luka Korčula in Badija ni več. Dve koncesiji v zalivu Skrivena luka na otoku Lastovo ostajata enako kot lani, dodano pa je tretje koncesijsko območje, ki ga upravlja javno podjetje Naravni park Lastovo. Poleg območja v Skriveni luki imajo letos koncesijo tudi v zalivih Saplun, Vejo Lago, Zaklopatica.

Seznam koncesijskih sidrišč s kontaktnimi podatki, cenami priveza na tej povezavi.

(Vsebina je dostopna le registriranim uporabnikom.)

Vaučerji za cenejši privez v koncesijskih sidriščih in hrana v restavracijah na tej povezavi.

(Vsebina je dostopna le registriranim uporabnikom.)

Tudi letos za naročnike eNavtike cenejši privezi v sidriščih na Jadranu.

Letos nam je znova uspelo za naše naročnike zagotoviti cenejše priveze na nekaterih sidriščih na Jadranu. Za sidrišča smo zagotovili vaučerje. Nižjo cena sidranja si zagotovite s tiskanim vaučerjem, ki ga predložite ob plačilu priveza ali pa z elektronskim, ki ga enostavno pokažete na svoji mobilni napravi.

Vaučerje prevzamete na naslednji povezavi: 

(samo registrirani uporabniki enavtike)

Vaučerji so na voljo le naročnikom na eNavtiko. Če ste že registriran uporabnik naše spletne strani, se je treba zgolj prijaviti na spletno stran. Če še niste registriran uporabnik, se je treba najprej registrirati in registracijo potrditi preko vašega elektronskega naslova. Registracija je potrebna le enkrat. Postopek je v celoti brezplačen.

Opravi registracijo na tej povezavi.

Opravi prijavo na tej povezavi.

V letošnjem letu smo zagotovili nižjo ceno priveza plovila na plovko v naslednjih sidriščih:

1. Jadriščica
2. Paprenica
3. Sveti Ante
4. Južni porat
5. Mesarine
6. Marina Mali Lošinj
7. Restavracija Marina v Malem Lošinju
8. Sidrišče Podkujni, otok Unije

Vaučerji so na voljo le naročnikom na eNavtiko (registrirani uporabniki na spletni strani).

Koko izkoristim vaučerje?

Pokažite ta članek z odgovarjajočim vaučerjem koncesionarju pred plačilom priveza.

Če ni interneta?

Vaučerje si lahko shranite tudi na svojo mobilno napravo in zgolj pokažete vaučerje, ki so v obliki slike (jpg format). Vaš mobilni telefon jih bo avtomatsko prepoznal kot sliko, ko jih enkrat shranite.

Kako pomagam krmarjem in prijateljem?

Pošljite povezavo do članka. Če še niso registrirani uporabniki, bodo morali izvesti registracijo, nato pa si bodo lahko tudi sami zagotovili brezplačne vaučerje.

Tiskani vaučerji

V obtoku so na voljo tudi tiskani vaučerji. Prevzamete jih lahko brezplačno v naših prostorih: eNavtika, Litostrojska 44d, 1000 Ljubljana (2. nadstropje.)

Želimo vam mirno morje in poceni privez!

VAUČERJI

Za plovbo po Nacionalnih parkih in Naravnih parkih na Hrvaškem je treba kupiti vstopnico. Z letom 2018 so parki Kornati, Lastovo, Mljet in Telaščica poenotili način zaračunavanja vstopnine in prodajajo kombinirane vstopnice, s katerimi si lahko ogledate več oziroma vse parke.

Spremembe v letošnjem letu

Cena vstopnice je odvisna od dolžine plovila, časa bivanja v parku, sezone in nakupa v predprodaji ali v parku samem. Lani so bile na voljo vstopnice za 1, 3 ali pa 7 dni. Letos ukinjajo vstopnico za 7 dni in jo nadomeščajo s 5-dnevno. Sedemdnevna vstopnica, ki je nekoliko dražja od petdnevne, omogoča obisk obeh nacionalnih parkov, Kornati in Mljet, ter dveh naravnih parkov, Telaščica in Lastovo.

Cene dnevnih vstopnic v predprodaji se niso spremenile. Znižale so se cene 3-dnevnih vstopnic. Cena 5-dnevnih je primerno manjša od lanskih 7-dnevnih. Prav tako je letos možno kupiti cenejšo petdnevno vstopnico za plovila dolžine do 7 m, kar lani ni bilo možno

Dnevne vstopnice kupljene v parku (cene so v HRK)

Dnevne vstopnice kupljene v predprodaji (cene so v HRK)

Tridnevne vstopnice kupljene v predprodaji (cene so v HRK)

Petdnevne vstopnice kupljene v predprodaji (cene so v HRK)

Večdnevne vstopnice kupljene v predprodaji za več parkov hkrati (cene so v HRK)

Nakup vstopnice v predprodaji:

Online na tej povezavi: https://www.parkovihrvatske.hr/webshop

Večdnevne vstopnice v predprodaji je možno kupiti le preko zgornje povezave.

Redno vzdrževano in čisto plovilo je želja vsakega lastnika plovila. Da bo plovilo dolgo časa ohranilo videz novega plovila, ga je treba redno čistiti in vsaj enkrat letno polirati. Za plovilo dolžine do 12 m si bo treba vzeti kar cel dan. A verjemite po nekaj letih vam ne bo žal, da ste opravljali to delo. Površina vašega plovila ob rednem in kakovostnem delu bo tudi po desetih in več letih enaka kot takrat, ko je bilo plovilo novo.

Zakaj je potrebno poliranje

Plovila, ki so izdelana iz stekloplastike, imajo zunanji sloj izdelan iz posebne snovi imenovane gelcoat. To je tanek zaščitni sloj, ki ščiti trup plovila pred zunanjimi dejavniki in trupu daje njegovo barvo. Ker je izpostavljen zunanjim dejavnikom, se sčasoma umaže, obrabi in s tem izgubi svojo zaščitno funkcijo. Zaradi tega ga je treba primerno vzdrževati in obnavljati. Naše plovilo bo najbolje zaščiteno, ko bo njegova površina čista, gladka in sijoča. Z rednim poliranjem odstranjujemo mikro poškodbe, ki so nastale na površini, mu vračamo sijaj in s pravimi polirnimi sredstvi vračamo njegove zaščitne lastnosti. Če poliranja ne izvajamo redno, bodo mikro poškodbe postale poškodbe, ki jih bomo le s težavo rešili. Trup plovila bo izgubil sijaj, površina bo porozna. Potrebno bo fino brušenje in nato še poliranje.

Zunanji dejavniki, ki škodijo površini plovila

• morska voda,
• sončna svetloba (predvsem UV),
• prašni delci,
• onesnažene padavine.

Kaj potrebujemo za poliranje

Za poliranje plovila potrebujemo primerno polirno pasto, stroj za poliranje, polirne pene in večje število krpic. Polirne paste se razlikujejo glede na snov, iz katere so izdelane in glede na granulacijo abrazivnih delcev. Izdelane so lahko na vodni osnovi ali na osnovi kerozina (zemeljskega olja) in naftalena. Po granulaciji se ločijo kot polirne paste za odstranjevanje globljih poškodb površine (P800), srednje grobe polirne paste (P1000) in fine polirne paste, ki jih uporabljamo za manj poškodovane površine (P1500 ali P2000) oziroma naknadno po odstranjevanju globljih poškodb z bolj grobimi polirnimi pastami.

Večina današnjih sredstev za poliranje vsebuje več komponent. Z njihovo uporabo istočasno odstranjujemo poškodbe površine, osvežimo gelcoat, zaščitimo pred UV-svetlobo in zagotovimo izjemen sijaj površine. Če je le možno, izberite takšno polirno pasto, s katero boste v enem koraku naredili vse.

Poliranje plovila lahko izvedemo ročno ali s polirnim strojčkom. Delo s strojčkom bo opravljeno bistveno bolj kakovostno in hitrejše. Za enostavno delo potrebujete strojček, na katerem lahko nastavljate obrate vrtenja polirne plošče. Poliramo običajno med 900 in 1500 obrati. Naprave, pri katerih števila obratov ne moremo nastavljati in se med delovanjem vrtijo z več obrati (tipično od 2500–3500), se vrtijo prehitro in kakovostno poliranje ni možno.

Priprava pred poliranjem

Kot vedno je dobra priprava polovica opravljenega dela. Zato si vzemite potreben čas in plovilo primerno pripravite na poliranje. Prihranili boste veliko časa in rezultat poliranja bo navdušujoč.

Prvo in najpomembnejše opravilo, ki ga moramo izvesti, je čiščenje delov plovila, ki jih nameravamo polirati. Odstraniti moramo grobo nesnago in predvsem sol. Oboje lahko enostavno naredimo z izpiranjem s sladko vodo. Potrebujemo mehko ščetko in veliko količino vode. Najbolje, če imamo pri roki tekočo vodo. Za čiščenje lahko uporabimo tudi katerega izmed biološko razgradljivih šamponov za plovila, ki bo pomagal s površine odstraniti tudi finejše nečistoče in maščobe. Če boste uporabili polirno pasto, ki tudi čisti, potem ne potrebujete dodatnega pranja plovila s šamponom.

Razsoljevanje je izjemno pomembno. Če bodo na površinah, ki jih nameravate polirati, ostali sledovi soli, si boste naredili dodatno delo. Sol namreč pokvari strukturo polirne paste, zaradi česar na mestu, kjer je bila sol, ostanejo temni madeži. Teh vam ne bo uspelo odstraniti s polirno pasto. Potrebno bo brušenje s finim brusnim papirjem (P1000–P2000) in nato še poliranje s polirno pasto.

Pred poliranjem je treba zaščititi dele, za katere ne želimo, da bi prišli v stik s polirnimi sredstvi. To so vsi plastični in gumijasti deli. Ti materiali hitro vpijejo tekočine iz polirne paste, ki povzročijo njihovo hitrejše propadanje. Drobni delci polirne paste se zadržijo na njihovi površini in jih je izjemno težko odstraniti. Problem je najbolje viden pri plastikah ali gumah temne barve.

Manj skrbi pa je potrebne pri drugih delih. Z modernimi polirnimi pastami lahko poleg gelcoata polirate tudi kovine in barvane dele plovila, ki jih ni treba zaščititi. Lahko jih polirate z isto pasto. Za poliranje kovinskih delov namenite druge krpe, kot so namenjene za poliranje gelcoata. Pri poliranju kovine se odstranjujejo drobni kovinski delci, ki jih lahko s krpico prenesemo na gelcoat, ki ga bo treba znova polirati.

Poliranje plovila

Ko smo plovilo dobro pripravili na poliranje, se lahko končno lotimo najtežjega dela. Če boste poliranje izvajali na improviziranem odru, bodite prepričani, da stoji trdno.

Preden odprete polirno pasto, jo dobro pretresite, da se komponente dobro premešajo. Na polirni strojček namestite polirno peno in nanjo nanesite manjšo količino paste. Nanašajte jo na sredino polirne pene. Centripetalna sila bo poskrbela, da se bo sama razporedila po celotni površini. Polirno peno položite na površino plovila, ki jo nameravate polirati in šele nato vključite vrtenje strojčka. Na ta način se boste izognili nepotrebnemu brizganju polirne paste po zraku.

Polirajte manjše površine. Polirna pasta mora biti med poliranjem mokra. Če jo nanesete na večjo površino, bodo komponente hitro izhlapele s površine in učinek poliranja bo slab. Polirajte s krožnimi gubi in se počasi premikajte po površini. Pomikajte se v različnih smereh, da bo poliranje čim bolj enakomerno. Če uporabljate polirno pasto, ki je izdelana na vodni osnovi, se bo ta med poliranjem posušila. Abrazivni deli paste se bodo spremenili v suh prah in bodo med poliranjem sami odpadli s površine. Naknadno brisanje površine z mehko krpo ne bo potrebno. Če ne uporabljate paste na vodni osnovi, bodo abrazivni delci paste ostali na površini plovila. Pustite nekaj minut, da se polirani del plovila popolnoma posuši, nato pa ostanek paste zbrišite z mehko krpo.

Ste natančni?

Ko boste končali s poliranjem površine in odstranili ostanke polirne paste, si podrobno oglejte površino plovila. Med poliranjem ste lahko določene dele premalo polirali, še niso čisti oziroma še nimajo želenega sijaja. Površino si vedno oglejte iz dveh nasprotnih strani. Če je površina z ene lepo sijoča, še ne pomeni, da je taka tudi z druge. Na mestih, kjer še ni želenega sijaja, ponovite poliranje.

Poliranje težko dostopnih delov

Ne jezite se, če s polirnim strojem ne boste dosegli vseh površin na plovilu. Niste edini. Z gotovostjo lahko trdimo, da še niso zgradili plovila, kjer bi bile vse površine dostopne s strojem. V roke bo treba vzeti krpico in se dela lotiti ročno. Krpica, na katero boste nanesli pasto, naj bo majhna. Če bo velika, bo sama vpila tekočine iz polirne paste, zato boste porabili več paste in ne boste mogli polirati težko dostopnih površin.

Po končanem delu

Ko zaključimo poliranje plovila, si lahko oddahnemo. Učinek našega dela lahko dolgoročno povečamo s ponovnim nanosom polirne paste po 30 dneh. S tem povečamo zaščitni sloj in zagotovimo dolgotrajnejši učinek našega dela. Za dodatno zaščito lahko takoj po poliranju nanesemo tudi različne voske.

Vse uporabljene polirne pene in krpice prepojene s polirno pasto odložite na primerno mesto med odpadki. Polirne paste so povečini zdravju škodljive.

Pred plovbo je treba posebno pozornost nameniti motorju, osnovnemu pogonskemu sredstvu. Ker si želimo, da bi motor med plovbo normalno deloval, je treba pred izplutjem motor preventivno pregledati in ga pripraviti na plovbo.

1. Pregled nivoja motornega olja

Pred vsakim izplutjem in še posebej pred občasnimi ali daljšimi plovbami moramo obvezno kontrolirati in po potrebi doliti v motor motorno olje. Poraba motornega olja je namreč pri motorjih za plovila večja, kot pri motorjih za avtomobile. Na plovilu je zato smiselno imeti posodo z manjšo zalogo motornega olja za dolivanje. V primeru, da se nivo motornega olja občutno zmanjšuje, je treba ugotoviti vzrok za nadpovprečno porabo motornega olja in ga čim prej odpraviti.

2. Pregled nivoja hidravlične tekočine

Pri motorjih s premikajočo se peto z vijakom (Z motorji, zunajkrmni motorji …) moramo preveriti nivo hidravlične tekočine, ki služi za uravnavanje naklona pete z vijakom.

3. Pregled nivoja olja v servo-krmilnem sistemu

Olje v servo-krmilnem sistemu omogoča delovanje servo-krmilnega sistema, s katerim je opremljena večina plovil na rekreacijski pogon. Na takih plovilih je treba pregledati nivo olja v servo-krmilnem sistemu.

4. Prezračevanje motorja

Pri čolnih z vgradnimi motorji sodi med obvezna opravila prezračevanje motornega prostora, kar je zelo pomembno predvsem za plovila z bencinskimi motorji. Prezračevanje je večinoma izvedeno prisilno z električnim ventilatorjem, ki ga moramo vklopiti vsaj dve do tri minute pred zagonom motorja in ga pustiti vklopljenega tudi med plovbo, še posebej če je ta počasnejša. Bencinski hlapi, ki se nabirajo v motornem prostoru in imamo z njimi opraviti predvsem pri motorjih z uplinjačem, so namreč eksplozivni. Brez prezračevanja vgradnih bencinskih motorjev tvegamo požara ali eksplozije.

5. Pregled raznih priključkov na motorju

Občasno je dobro pregledati tudi različne priključke na motorju, med katere sodijo tudi gumijasta cev za dovod goriva ter cevi za dovod in odvod morske vode pri odprtem sistemu hlajenje oziroma dovod in odvod hladilne tekočine pri zaprtem sistemu hlajenja.

6. Pregled kaluže

Redno je treba preverjati kalužo in s tem sproti detektirati morebitno puščanje raznih tekočin na plovilu, tudi iz motorja (hladilna morska voda, hladilna tekočina, olja, gorivo).

7. Vizualni pregled filtra za morsko vodo

Redno pregledovanje filtra za morsko vodo je pomembno za preprečevanje prehoda nečistoč (npr. morska trava) v hladilni sistem. Če plujete pretežno na nižjih globinah, še posebno tam kjer je morsko dno obraščeno z morsko travo, je smiselno pogostejše čiščenje filtra za morsko vodo.

8. Vizualni pregled filtra goriva oziroma sistema za filtracijo goriva

Ob normalnih pogojih, ko s kontaminacijo goriva nimamo težav, se filter za gorivo menjuje zgolj preventivno ob rednih servisih motorja. V primeru težav z gorivom pa se nam navadno najprej začne mašiti filter goriva, če vzroka ne odpravite pa lahko zaradi kontaminiranega goriva ostanete celo brez pogona. Pregledovanje filtra goriva je torej predvsem preventivne narave.

9. Pregled zobatega jermena

Občasno je dobro pregledati napetost zobatega jermena in ga po potrebi ustrezno zategniti, saj se sicer prekomerno obrablja.

10. Pregled količine goriva in načrtovanje njegove nabave

Pred izplutjem je treba preveriti količino goriva in narediti dober načrt plovbe ter oceniti predvideno porabo goriva. Načrtovanje nabave goriva je eno pomembnejših opravil, saj lahko brez premišljenega načrtovanja ostanete brez goriva.

11. Pregled napetosti v akumulatorjih

Za zagon velike večine motorjev na plovilih je potrebna električna energija iz akumulatorjev. Zato morate redno spremljati napetost v akumulatorjih in poskrbeti za njihovo pravočasno polnjenje med plovbo z motorjem oziroma na obali.

Po zagonu motorja je treba motor pustiti v prostem teku delovati nekaj minut, da se ogreje na delovno temperaturo. Medtem preverite kroženje hladilne morske vode in spremljate indikatorje, ki prikazujejo temperaturo v motorju, tlak motornega olja, napetost akumulatorjev, itd… Na koncu preventivno preverite še prisotnost morebitnih svežih tekočin v kaluži.

Besedilo: spinaker.si

Varnostni klic (angl. Safety Call) se na radijskih postajah VHF uporablja za oddajanje sporočil, ki so neposredno povezana z varnostjo na morju. Če npr. preslišite sporočilo o tovoru, ki je padel s krova tovorne ladje (hlodovina, kontejnerji ipd.), ga lahko ne opazite in v najslabšem primeru potopite svoje plovilo.

Predstavljajte si, da se točno na vaši začrtani plovni poti v morju nahaja hlod, ki je padel iz tovorne ladje in plava na vodni površini. Ali bi ga pravočasno opazili, če vas nanj ne bi nihče opozoril? Dejstvo je, da smo ob ugodnih vremenskih razmerah in redkem prometu manj pozorni na vodno površino pred nami, zato je takrat največja verjetnost, da takšne nenadejane slabo vidne delno potopljene ovire ne bi pravočasno opazili.

Kako sem lahko obveščen o oviri na morju?

O oviri smo lahko obveščeni le, če je oviro že nekdo opazil in je sprožil vse potrebne postopke za obveščanje ostalih plovil. Na tem mestu predpostavljajmo, da je ovira bila opažena in je informacija o oviri bila ustrezno posredovana. V tem primeru smo lahko na plovilu o oviri na morju obveščeni na dva načina:

• z varnostnim klicem preko radijske postaje VHF ali
• s pomorskim varnostnim obvestilom preko različnih poti.

V vsakem primeru se vsakršno tovrstno obveščanje najprej začne z varnostnim klicem preko radijske postaje VHF, medtem ko je razpošiljanje pomorskih varnostnih obvestil vezano na urnik razpošiljanja in smo zato lahko s pomorskim varnostnim obvestilom obveščeni prepozno.

Da najhitreje pridemo do informacije o oviri na morju zadošča zgolj vključena radijska postaja VHF (če vaša radijska postaja VHF nima vpisane enolične MMSI-številke, morate obvezno poslušati VHF-kanal 16). Ko boste prejeli varnosti klic, bo vaša postaja začela zvoniti in kmalu zatem boste slišali še govorno sporočilo s podrobnostmi o oviri na morju.

Primer varnostnega klica

Primer varnostnega klica, ki ga je obalna postaja Split Radio občasno ponavljala v angleščini in hrvaščini, dokler ni bila ovira na morju umaknjena.

Kako lahko obvestim ostala plovila, če prvi opazim oviro na morju?

Da bi se tudi druga plovila zagotovo izognila oviri na morju, ki smo jo slučajno opazili, moramo seveda informacijo o oviri ustrezno posredovati naprej.

To storimo z varnostnim klicem preko radijske postaje VHF.

Besedilo: spinaker.si

Zadnja stvar, ki bi si jo želeli med plovbo, je okvara zunajkrmnega motorja. Zaradi njegove okvare lahko obtičite sredi morja, kar je lahko zelo stresno. Kljub vsej preventivi včasih vseeno pride do okvare, zato mora voditelj čolna poznati vsaj nekaj osnov motoroznanstva, da zna ustrezno pristopiti k reševanju težav z zunajkrmnim motorjem.

Čeprav večina navtičnih navdušencev računa, da bodo probleme z zunajkrmnim motorjem že nekako rešili, četudi s pomočjo drugih, je vseeno bolje, da se na te scenarije vnaprej pripravite, da se boste nanje lahko pravilno odzvali. V takšnih primerih je najboljše ‘orodje’, ki ga lahko imate pri sebi, svoje lastno znanje. Pomembno je biti poučen predvsem o najpogostejših težavah in s postopkih za njihovo učinkovito odpravo. Na ta način se izognete tudi čakanju na strokovnjake in s tem povezanim stroškom. V najslabšem primeru vas namreč lahko doleti tudi strošek vleke čolna v pristanišče.

Kaj je zunajkrmni motor?

Zunajkrmni motor je najpogostejša vrsta pogona. Je samostojna enota, ki je pritrjena na krmo čolna. Zunajkrmni motorji imajo lahko različne razpone moči in se navadno uporabljajo za manjša plovila, dolžine do 10 metrov. V primerjavi z ostalimi motorji, vgrajenimi v notranjost plovil, jih lažje servisiramo ali premikamo z enega plovila na drugo. Na večjih plovilih se uporabljajo kot pogon za manjše pomožne čolne.

Poznamo bencinske in električne zunajkrmne motorje. Pri reševanju težav z motorjem je zelo pomembno, da smo seznanjeni z vrsto zunajkrmnega motorja, saj je od tega odvisno pravilno diagnosticiranje in odpravljanja težav.

5 najpogostejših napak na zunajkrmnem motorju in kako jih odpraviti

Medtem ko je za nekatere težave z motorjem potrebno znanje mehanika, lahko manjše težave enostavno odpravite kar sami. Tukaj izpostavljamo pet najpogostejših napak na zunajkrmnem motorju, ki jih lahko vsak navtik odpravi sam.

1. Motor se ne zažene

Obstaja več različnih vzrokov za nastanek tega problema.

• Rezervoar za gorivo je prazen – Rezervoar za gorivo napolnite z ustreznim gorivom. Če se je motor pregrel in je še vedno vroč, pred polnjenjem rezervoarja počakajte, da se ta ohladi.
• Staro gorivo v rezervoarju – Gorivo, ki je bilo v rezervoarju več kot 30 dni, je treba nadomestiti s čistim svežim gorivom.
• Varnostna objemka ni nameščena – Namestite varnostno objemko (navadno na rdečem kablu), da se vklopi varnostno stikalo, ki omogoči zagon motorja.
• Motor je v prestavi – Menjalnik motorja mora biti pred zagonom motorja v nevtralnem položaju.
• Izpraznjeni akumulatorji – Napolnite akumulatorje, da bodo omogočili zagon motorja. Preverite tudi, ali so poškodovani električni priključki oziroma jih je prizadela korozija.
• Poškodovane vžigalne svečke ali sistem vžiga – Poskusite očistiti vžigalne svečke in jih po potrebi zamenjajte ter testirajte prisotnost električne iskre. Preverite tudi stanje kapic na vžigalnih svečkah in stanje vodnikov, ki vodijo do vžigalne svečke.
• Dovod goriva do motorja je prekinjen – Preverite ventil za dovod goriva. Navadno imate možnost, da izberete med zunanjim rezervoarjem in notranjim rezervoarjem. Če gorivo ne priteče, je lahko vzrok težave zamašena šoba v uplinjaču, ki jo je zato treba očistiti.

2. Pregrevanje zunajkrmnega motorja

Zunajkrmne motorje običajno hladi voda, ki jo motor med delovanjem črpa s pomočjo vodne črpalke iz morja ali celinskih voda (reke, jezera). Če skozi motor ne steče dovolj hladilne vode, pride do pregrevanja motorja.

Za odpravo tega problema je treba najprej ugasniti motor in preveriti, če obstaja kakršnakoli blokada pretoka hladilne vode. Blokado lahko povzročijo razni tujki,kot je npr. trava. Ko je blokada odpravljena in motor ohlajen, ga lahko ponovno zaženete.

Razlog za pregrevanje motorja je lahko tudi poškodovan tekač na vodni črpalki (impeler). Tekač je okrogel gumijast element z lopaticami, ki črpajo vodo in jo potiskajo skozi hladilne kanale. Poškodovan tekač povzroči oslabljen oziroma prekinjen dovod vode do motorja in posledično njegovo pregrevanje. V tem primeru morate tekač zamenjati z novim, zato mora biti tekač med standardnimi rezervnimi deli na vsakem plovilu.

3. Pretirano tresenje zunajkrmnega motorja

Neobičajne vibracije motorja, ki so lahko posledica različnih dejavnikov, izrazito negativno vplivajo na življenjsko dobo motorja. Najpogostejši razlog za pretirano tresenje motorja je poškodovan ali ohlapen vijak (propeler). V tem primeru najprej preverite, če je vijak dobro pritrjen. Pri tem preverite tudi njegove morebitne poškodbe ali prisotnost razpok. Če je vijak ohlapen, ga morate močneje priviti. Če je vijak poškodovan, ga zamenjajte z novim.

Možen razlog za pretirano tresenje motorja so lahko tudi obrabljene gume, ki stabilizirajo motor oziroma njegovo ohišje. Preverite stanje gumijastih elementov motorja (tudi izolacijskih podložk) in jih po potrebi zamenjajte z novimi.

4. Vijak (propeler) se ne vrti

Kadar se vijak ne vrti, kljub temu da je menjalnik motorja v prestavi, je krivec za to praviloma zlomljen varnostni zatič na peti motorja. V tem morate najprej ustaviti motor, peto motorja dvigniti iz vode, odviti vijak (propeler) in zamenjati zlomljen varovalni zatič, ki ga najdete med rezervnimi deli. Običajno boste pri dvigu pete motorja iz vode naleteli na vzrok za zlom varnostnega zatiča: okoli vijaka navite vrv, ribiške mreže ipd., kar je seveda treba odstraniti.

5. Motor se naenkrat ustavi

Eden od možnih razlogov, da se motor naenkrat ustavi, je nastanek vakuuma v rezervoarju za gorivo, ki preprečuje dotok goriva v motor. Za rešitev tega problema odvijte odzračevalni vijak na rezervoarju za gorivo in nato z ročno črpalko za gorivo načrpajte gorivo do motorja (pritiskajte na izbočen gumijast gumb na motorju, dokler ne postane trd).

Možen razlog je tudi ta, da ste med plovbo po nesreči potegnili varnostno objemko s položaja, ki omogoča delovanje motorja.

Dodatni nasveti za vzdrževanje

• Ohranjanje zunajkrmnega motorja v brezhibnem stanju zmanjša pogostnost težav in hkrati podaljšuje njegovo življenjsko dobo. Sledita dva osnovna koristna nasveta za vzdrževanje zunajkrmnega motorja.
• Uporabite ustrezno gorivo
• Preverite navodila za uporabo vašega zunajkrmnega motorja in uporabljajte predpisana goriva in maziva. Napačno gorivo ima lahko škodljive učinke na vitalne dele motorja, lahko povzroči resne poškodbe in nepopravljivo škodo na motorju.
• Izvajajte redne preglede motorja
• Primeren čas za redno pregledovanje motorja je po zaključku sezone. Takrat se izvede konzervacija motorja, ko motor izperemo s sladko vodo in njegove dele zaščitimo pred zimo. Pomladi sledi dekonzervacija motorja, ko motor pregledamo in pripravimo za ponovno uporabo.
• Obrabljene dele na motorju je treba zamenjati takoj, da preprečimo nadaljnjo škodo na motorju. Najhitreje se obrabijo cevi za gorivo, tekači in vžigalne svečke, lahko pa tudi vijaki (propeler). Redno menjujte tudi zarjavele objemke.
• Preglede motorja in podrobnosti o vsakem zamenjanem obrabljenem delu motorja si zabeležite v navtični dnevnik. Na ta način boste lahko na daljši rok spremljali kaj se dogaja z motorjem na vašem plovilu.

Zaključek

Težave z zunajkrmnim motorjem se lahko pojavijo kadarkoli in kjerkoli. Za voditelja čolna je zato ključno, da pozna osnovno delovanje motorja in zna hitro odreagirati ter samostojno rešiti predvsem manjše težave, ki se pojavljajo najpogosteje. Zato je obvladovanje težav z motorjem del izpitnega programa za voditelja čolna. Če težava presega vaše zmožnosti, pokličite na pomoč serviserja ali po potrebi nekoga, ki bo vaše plovilo odvlekel k obali, pri čemer si lahko pomagate tudi z VHF postajo. Če potrebujete takojšnjo pomoč, pri katerem je lahko ogroženo celo vaše življenje, morate nemudoma oddati klic v stiski.

Besedilo: spinaker.si

Ladja z imenom Victorija je 6. septembra leta 1522 priplula v pristanišče v južni Španiji. Ladja in izmučena 18-članska posadka je bilo vse, kar je ostalo od flote štirih ladij in 250-članske posadke, ki je izplula pred tremi leti. Kljub temu je bilo potovanje velik uspeh. Dosegli so nekaj nepojmljivega. Prvič v zgodovini so obpluli svet.

Velika osvajanja

Zgodba se je v resnici začela že leta 1494, le dve leti potem, ko je Krištof Kolumb za Španijo odkril Ameriko. Njegovo odkritje je prepričalo špansko katoliško oblast, da je pri papežu dosegla prepoved, da bi si Portugalci, kot druga svetovna pomorska velesila, prisvojili pol novega sveta. Papež je zadevo rešil enostavno. Z navidezno črto (poldnevnik, ki je potekal preko Brazilije – približno 46 stopinj zahodno), je razdelil svet na dva dela. Zahodno od razmejitve, je lahko nove teritorije osvajala Španije, vzhodno pa Portugalska. Obe pomorski velesili sta se takrat strinjali s podanimi pogoji in 7. junija 1994 v španskem kraju Tordesillas podpisali tako imenovano Tordesijsko pogodbo. (slika desno).

V obdobju velikih osvajanj sta obe pomorski velesili imeli enake cilje. Želeli so si dostop do začimb z območja današnje Indonezije. Uporabljali so jih za začinjanje, naravni konzervans in kot afrodiziak. Njihova vrednost v teži je bila nekajkrat večja od zlata. Ker Španci niso smeli pluti proti vzhodu, so morali iskati poti proti zahodu.

Ko je Portugalec Ferdinand Magellan prepričal španskega kralja Karla 1., da obstaja plovna pot do Indonezije proti zahodu, ga je ta postavil za kapitana španske mornarice. Na razpolago je imel vse, kar si je želel. Poleg tega da je bil upravičen do deleža dobička ustvarjenega s potovanjem, je dobil tudi pet ladij (San Antonio, Conception, Trinidad, Santiago in Victoria) in 260 članov posadke. Med člani posadke je bil tudi mlad suženj z imenom Enrique, ki ga je Magellan zajel v prejšnjem potovanju proti Melaki (mesto v jugozahodnem delu Indonezije). Drugi član posadke, ki je odigral pomembno vlogo na potovanju, je bil beneški plemič, ki je iskal avanturo.

Proti zahodu

Lepega jesenskega dne, 20. septembra leta 1519, je flota petih ladij dvignila sidro in izplula iz Španije v južni Atlantik. Prvi postanek so opravili v današnji Braziliji v bližini Ria de Janeira. Plovbo so nato nadaljevali proti jugozahodu in iskali plovno pot proti zahodu. Iskali so prehod skozi Južno Ameriko, ki bi povezoval vzhod in zahod. Bolj ko so napredovali proti jugozahodu, slabše je bilo vreme in razmere so postale nevzdržne. Španska posadka je začela stresati svojo nejevoljo nad portugalskim kapitanom. Odnosi so se začeli zaostrovati. Prišlo je do upora. Magellanu ga je uspelo zatreti na zelo krut način. Toda to ni bila rešitev. Pravi problemi so se šele začeli. Ladja Santiago se je med nevihto močno poškodovala in potopila. Med plovbo skozi ozek prehod na skrajnem jugu Južne Amerike, ki ga danes imenujemo Magellanov prehod, se je kapitan ladje San Antonio odločil, da se vrne nazaj v Španijo. Izkoristil je prvo priložnost, ki se mu je ponudila, obrnil ladjo in se napotil nazaj proti Španiji.

Magellanov prehod

Magellan je nadaljeval plovbo s preostalimi tremi ladjami. 21. oktobra je začel z raziskovanjem plovne poti skozi arhipelag Južne Amerike. Po 27 dnevih plovbe v izjemnem mrazu, so tri ladje uspešno izplule iz današnjega Magellanovega prehoda v Tihi ocean. Flota ni pričakovala, da je Tihi ocean tako velik. Za plovbo preko oceana so potrebovali 98 dni. Številni mornarji so podlegli boleznim, kot je skorbut, številni so umrli zaradi lakote. Ko so končno prepluli ocean in se srečali z domorodci na današnjem otoku Guam, se je izkazalo, da lahko njihov suženj Enrique brez težav z njimi komunicira. Plovbo so nadaljevali proti zahodu. Zelo toplo jih je sprejel Rajah Humabon, monarh Cebuja. Ko ga je vladar prosil, da premaga vladarja sosednjega otoka Mactan, je Magellan nalogo sprejel z veseljem. A naloga se žal ni končala srečno. Magellanova vojska je bila po številu prešibka in je bila hitro premagana. Bambusove sulice domačinov si priletele tudi v Magellana, ki je na otoku tudi izgubil življenje.

Vendar to ni končalo njihovega potovanja. Magellan je v svoji oporoki zapisal, da sužnja Enriqueja po njegovi smrti osvobodijo. Ker je preostala posadka še vedno potrebovala prevajalca, je bila njegova svoboda ogrožena. Zato se je Enrique dogovoril z vladarjem Rajahom Humabonom, da ubijejo 30 španskih mornarjev na večerni gostiji, ki je potekala na plaži. Po tem dogodku se o njem ni več slišalo. Nikoli se ni izvedelo, ali mu je uspelo priti v svoj rodni kraj Melaka. Če mu je uspelo, potem je bivši suženj Enrique prvi človek na svetu, ki je obplul svet.

Preživeli španski mornarji so pred otokom Cebu zažgali ladjo Concepcion, ter nadaljevali s plovbo do Otoka začimb (vzhodno od otoka Borneo). Dosegli so ga novembra 1521. Naložili so dragocen tovor. Sedaj jih je čakala še ena zahtevna naloga. Vrniti so se morali v Španijo. Kmalu po izplutju z otoka so ladjo Trinidad zasegli Portugalci. Zaradi poškodb je kmalu potonila. Preostala ladja Victoria je nadaljevala plovbo proti zahodu. Krmaril jo je Juan Sebastian Elcano. Kljub majhnim možnostim je majhni ladji uspelo pripluti do matične luke v Španiji. Na krovu so imeli natovorjen cimet in klinčke. Njihova vrednost je bila tako velika, da so pokrili vse stroške ekspedicije in ustvarili dobiček.

Zapiski, zapiski in še enkrat zapiski

Beneški plemič Puigafetta je ves čas potovanja delal skrbne zapiske. Opisal je pokrajine in ljudi, ki so jih srečali. S pomočjo sužnja Enriqueja je sestavil pri slovar lokalnih jezikov. Na podlagi njegovih zapisov je znana zgodba prve plovbe okoli sveta.

Magellanova zapuščina je velika. Ljudje so žrtvovali svoja življenja, a jih niso zaman. Prepluli so pot, ki je takrat veljala za nemogočo.

Vir: Youtube - TED-Ed; Foto: Wikipedia