Bi se radi preizkusili v manevriranju pristajanja? Bi radi preverili, kako se obnašajo različna plovila pri manevriranju. Potem je prava rešitev simulator pristajanja The Boat Docker. Aplikacija The Boat Docker je na spletnem naslovu http://theboatdocker.com. Omogoča treniranje pristajanja motornega plovila z različnimi konfiguracijami.

Izbirati je možno:

• različne tipe pristanišč,
• število pogonskih motorjev (1 ali 2),
• bočne motorje (premčni, krmni)
• težo plovila (5–15 t, 16–40 t, 40–60 t)
• učinek krmila,
• hitrost in smer vetra,
• hitrost in smer morskega toka
• in možnost, da veter piha v sunkih.

Ko konfigurirate svoje pogoje, se lahko podate na testno plovbo. Na zaslonu se vam prikažejo izbrano pristanišče s priveznimi mesti ter kontrole vašega plovila (krmilo, ročice plina in kontrola bočnih pogonskih motorjev). Za boljšo orientacijo so na zaslonu stalno prikazani podatki o smeri in hitrosti morskega toka in vetra ter hitrost plovbe vašega plovila.

Z nekaj vaje boste lahko spoznali, kakšna je razlika med plovili z enim ali dvema motorjema, kolikšna je pomoč bočnih motorjev v vetru in morskem toku in seveda, koliko vaje je potrebne, da pristanete, ne da bi poškodovali plovilo.

Aplikacija TheBoatDocker je v angleškem jeziku in je brezplačna. Najdete jo na naslovu: http://theboatdocker.com

Turistična taksa je prihodek turističnih organizacij, ki sredstva uporabljajo za svoje poslovanje. Plačevanje takse je obvezno za vse osebe, ki v posamezni turistični občini nimajo stalnega prebivališča in uporabljajo storitev prenočevanja. Če se osredotočimo zgolj na plovila, so turistično takso obvezni plačevati:

• osebe, ki prenočujejo na plovnem objektu navtičnega turizma (čarter, križarjenje)
• lastniki plovila, ki ni plovni objekt navtičnega turizma (čarter, križarjenje), za sebe in za osebe, ki prenočujejo na plovilu kot turisti

Turistično takso plačujejo pod enakimi pogoji državljani republike Hrvaške, kot tujci.

Komu ni potrebno plačevati turistične takse

Izjeme, ki jim ni potrebno plačevanje turistične takse so:

• otroci do 12 leta starosti
• osebe z 70% invalidnostjo ali več in en spremljevalec
• sezonski delavci
• člani ožje družine prebivalcev turistične občine ali mesta
• potniki na potniški ladji v mednarodnem pomorskem prometu, ko se ladja nahaja v pristanišču

Turistična taksa pri najemu plovila ali križarjenju

Plačevanje turistične takse pri prenočevanju na plovnem objektu navtičnega turizma je obvezno za vsako osebo za vsako noč. Med plovne objekte navtičnega turizma se štejejo plovila, ki se uporabljajo za dopust in rekreacijo (najem plovil - čarter) in plovni objekti za večdnevna križarjenja. Potniki na teh plovnih objektih plačajo turistično takso pravnim ali fizični osebam, s katerimi so sklenili pogodbo ali nakup storitve najema ali križarjenja. Višina turistične takse za te storitve se plačuje za razred A v obdobju glavne sezone. Turistično takso se plačuje istočasno kot plačilo storitve. Za plačano takso se mora potrdilo o višini plačane takse in razlogi za plačilo zmanjšane takse oziroma opravičenosti od plačila takse v kolikor te obstajajo okoliščine. Plačilo je potrebno izvesti pred izplutjem.

Turistična taksa za lastnike plovil

Lastnik in uporabniki plovila plačujejo turistično takso zase in za vse osebe, ki prenočujejo na plovilu (navtiki) v pavšalnem znesku. Za plovilo se smatra vsako plovilo daljše od 5m, ki ima vgrajena ležišča, se uporablja za počitek, rekreacijo, križarjenje in ni plovni objekt navtičnega turizma (ni namenjen izposoji – čarterju). Turistično takso je potrebno plačati v luški kapitaniji oziroma njeni izpostavi pred izplutjem. Po plačilu takse prejmete potrdilo o plačilu, ki ga morate imeti na plovilu. Višina turistične takse je odvisna od dolžine plovil in časa bivanja na plovilu.

Prenočevanje na plovilu se smatra kadar osebe na plovilu živijo in prenočujejo v:

• lukah navtičnega turizma,
• v delu luke, ki je odprta za javni promet

in se plovilo nahaja na stalnem ali začasnem privezu teh luk. V ostalih primerih turistične takse ni potrebni plačevati.

Katere so luke navtičnega turizma

Minimalne storitve luk navtičnega turizma

Storitev Sidrišče Odlagališče Suha marina Marina Naprava za sidranje         Voda         Elektrika         Odvoz smeti         Spoščanje plovil v vodo         Dvigovanje plovil iz vode         Prebivanje turistov         Priprava plovila         Gostinske usluge         Razsvetljava         Ogrevanje         Oznaka - napisna tabla         Profesionalno in korektno osebje

Vse luke niso luke navtičnega turizma. Obstajajo minimalni pogoji, ki jih mora luka izpolnjevati. Luka navtičnega turizma je luka v kateri posluje pravna ali fizična oseba in ponuja turistične usluge (trgovske usluge, gostilna,…). Luka mora poslovati vsaj med 1.5 in 31.10 tekočega leta. Glede na vrsto jih ločimo v sidrišča, marine, suhe marine in odlagališča plovnih objektov. Posamezne morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

1. Sidrišče – sidrišče je del morskega prostora primernega za sidranje plovnih objektov opremljeno z napravami za sidranje
2. Odlagališče plovnih objektov je ograjen in urejen del kopna na katerem se skladišči plovila in ponuja transport plovil, spuščanje plovil v vodo in dvigovanje plovil iz vode. Na področju odlagališča plovil ni dovoljeno prebivanje turistov in ne sme se izvajati priprava plovila.
3. Suha marina je ograjen in urejen del kopna na katerem se skladišči plovila in ponuja transport plovil, spuščanje plovil v vodo in dvigovanje plovil iz vode. Na področju odlagališča plovil je dovoljeno prebivanje turistov in sme se izvajati priprava plovila. Suha marina lahko nudi gostinske usluge.
4. Marina je del vodnega prostora in obale posebej zgrajen in urejen za privez plovil, namestitev turistov v plovnih objektih, gostinske usluge, ter drugih storitev.

Ostali pogoji, ki jih morajo izpolnjevati luke navtičnega turizma

Luka navtičnega turizma mora biti urejena in opremljena tako, da omogoča neovirano in varno gibanje turistov, prevoz in prenos stvari, ter varno shranjevanje stvari. Oprema luke mora biti v stalnem funkcionalnem stanju brez poškodb. Vse vrste luk navtičnega turizma razen sidrišča morajo biti opremljen z električnim priključkom in priključkom za vodo. Razsvetljeni morajo biti vsi prostori kjer prebivajo turisti. Marine, ki poslujejo skozi vse leto morajo zagotoviti gretje v vseh prostorih kjer prebivajo turisti z minimalno temperaturo 18,5° C. Vse luke navtičnega turizma morajo zagotavljati redno odstranjevanje vseh vrst odpadkov. Osebje v luki navtičnega turizma mora biti profesionalno in korektno do uporabnikov storitev. Oblečeni morajo biti primerno in urejeno. Luke morajo biti primerno označene z napisnimi tablami velikosti 40 x 30 cm.

Višina takse za 2019 (v HRK)

Nadzor nad plačevanjem

Nadzor nad plačilom turističnih taks izvaja Državni inšpektorat. Kontrolo izvajajo gospodarski inšpektorji Državnega inšpektorata. V primeru da plačilo turistične takse ni bilo izvedeno pred izplutjem, bo inšpektor z odločbo odredil plačilo turistične takse.

Kazni

Kazen v višini 3.000 – 10.000 HRK za pravno osebo in 2.000 – 7.000 HRK se izreče v vsakem primeru, ko taksa za prenočevanje na plovilu ni plačana (Se pravi za vsakič, ko vas inšpektor zaloti, da prenočujete na plovilu brez plačane takse). Za prekršek lahko inšpektor na mestu izreče kazen v višini 1.000 HRK.

Viri:

• Uredba o utvrđivanju visine boravišne pristojbe za 2019. godinu (https://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/full/2018_08_71_1447.html)
• Pravilnik o načinu plaćanja paušalnog iznosa boravišne pristojbe za nautičare (https://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2013_07_99_2240.html)
• Pravilnik o razvrstavanju i kategorizaciji luka nautičkog turizma - Narodne novine, broj 72/08 (http://www.propisi.hr/print.php?id=8223)

Otok Rab je izjemno priljubljen otok in ga Slovenci izjemno radi obiščemo. Zelo priljubljen je med družinami z majhnimi otroki, saj ima številne plaže s plitvo vodo in dnom prekritim z mivko. Mivka je v večini zalivov izjemno kompaktna in sidro zelo dobro drži. Kljub temu, da v nekaterih zalivih globina morja počasi narašča, praktično vsi zalivi na otoku omogočajo varno sidranje za manjša in večja motorna plovila ter jadrnice, ki potrebujejo globino vsaj 2 m.

Otok Rab je v Kvarnerju. Je na južni strani Senjskih vrat, ki slovijo po močni burji. Ker ima zalive na svoji severni in južni strani, pa omogoča, da vedno najdemo sidrišče, ki nudi dobro zaščito pred vetrom. Na otoku sta tudi dve marini. Obe sta v lasti podjetja ACI. Marina v Supetarski Dragi je odprta celo leto, medtem ko je marina v mestu Rab odprta zgolj med poletno sezono. Poleg privezov v marinah so na otoku tudi številne možnosti za privez manjših plovil. Ogromno jih je na jugozahodnem delu otoka v Barbatskem kanalu. Številni pomoli omogočajo privez tudi večjim plovilom, le pazljivi moramo biti na globino morja.

Otok Rab ni velik otok. Če se podamo na plovbo okrog otoka, bomo morali prepluti le dobrih 30 nmi. Z gliserjem ga obplujemo v uri in pol, z jadrnico pa bi potrebovali dobrih šest ur. Seveda pa se nam na dopustu nikamor ne mudi, zato si poglejmo kje vse so odličen možnosti za privez plovila ali sidranje.

Če plovbo pričnemo v mestu Rab, imamo na voljo dve možnosti za privez plovila. Bočno lahko pristanemo ob vzhodni obali v mestni luki. Prostora je za 10 – 15 plovil. Odvisno od dolžine. Ker je mesto izjemno priljubljeno med navtičnimi turisti, ga obišče veliko število navtikov, med katerimi so tudi taki za 20 ali 30 m plovili. Luka je hitro zasedena, zato med sezono potrebno v luko pripluti v popoldanskih urah. Če ste prepozni vedno obstaja možnost, da vprašate lastnike privezanih plovil, če se lahko privežete na njihov bok. Obisk mesta in privez na obali imata svoj čar. Ste v neposredni bližini mestnega vrveža, do bližnje kavarne ali restavracije vas loči le nekaj metrov. Glede mirnega spanja ni potrebno skrbeti. Tudi v višku turistične sezone, se mesto umiri kmalu po 22.00 uri. Ob 23.00 pa boste videli le še redko koga. Če boste mesto obiskali konec sezone, v drugi polovici oktobra, pa ne bodite presenečeni, če bodo vse gostilne v mestu zaprte.

Druga možnost za privez v mestu Rab je ACI marina. Odprta je le med poletno sezono, od 1.4. do 31.10. Na voljo je 142 privezov. V luki je tudi bencinska črpalka, kjer se lahko oskrbite z gorivom pred nadaljevanjem plovbe. Marina in luka Rab sta zaščiteni pred vsemi vetrovi razen jugom.

Ko izplujemo iz mesta Rab proti zahodu, se takoj za rtom Sveti Ante odpre zaliv Sveta Fumija. Globok zaliv nudi številne možnosti za sidranje, privezi, ki so na voljo pa so namenjeni domačinom. V skrajnem severozahodnem delu zaliva je plitvina, kjer so globine morja manjše od 1m. Ostali deli zaliva so za sidranje dovolj globoki . Dno je večinoma travnato zato sidro ne drži vedno zanesljivo. Ta in še nekaj manjših zalivov zahodno od mesta je obljudenih, do njih vodi cesta in so manj primerni za sidranje. Zadnji med obljudenimi je zaliv Gožinka, ki pa je izjemno primeren za sidranje. Zelo dobo je zaščiten pred burjo. Dno je peščeno in sidro zelo dobro drži. Je zadnji zaliv na zahodni strani otoka, v katerem je gostilna.

Zaliv je izjemno priljubljen med navtiki. V poletni sezoni je zelo obiskan, zato je mesto za sidranje nekoliko teže najti. Zaliv je zelo primeren za prenočevanje. Večina plovil, ga pozno popoldne ali proti večeru zapusti, zato lahko zvečer podaljšate sidrno verigo in spanje bo mirno. Zalivi proti zahodu so zelo podobni, le s to razliko, da v njih sidra manj plovil in da v njih ni ponudbe. Do njih vodijo le pešpoti. Na plaže v zalivih pripeljejo turiste le taksi plovila iz mesta Rab, ki pa običajno že okrog 17.00 zalive zapustijo. Za sidranje so zelo primerni zalivi Čifnata, Kristofor, Valsika, Planka in Sv. Mara, ki je najbolj zahoden zaliv. Vsi imajo na dnu kompaktno mivko, sidro hitro zagrabi in zelo dobro drži. In imajo še eno zelo pomembno lastnost. V njih lahko sidramo tudi v močni burji. Burja bo sicer pihala a v zalivih ne bo nikakršnih valov. Tudi prenočevanje bo varno in mirno. Najbolj zahodni zaliv Sveta Mara je izjemno priljubljen za manjše križarke. Zaliv običajno obiščejo preko dneva, v poznih popoldanskih urah pa odplujejo v mesto Rab. Čez dan bo v zalivu zato nekoliko bolj hrupno, a čez noč zelo mirno. Iz zaliva Sveta Mara zaplujemo proti zahodu mimo svetilnika Donja Punta. Spremenimo smer plovbe in zaplujemo proti severovzhodu. Na naši desni se bo odprl zaliv Kamporska Draga. V njegovem jugovzhodnem delu je majhna luka Kampor. Privezov je na voljo malo, lahko pa v zalivu sidramo. Globine na skrajnem jugovzhodnem delu so manjše od 1 m, v ostalem delu zaliva pa lahko sidramo. Na dnu je mivka in sidro dobro drži. V severnem delu Kamporske Drage je zaliv Gonar. V njem sta dve gostilni. Obe imata lastne pomole ob katerih lahko pristanemo. Globine morja v zalivu so majhne. Proti obali so le 1 m ob oseki pa še nižje. Pristajanje z jadrnico odsvetujemo.

Iz zaliva Gonar in Kamporske Drage lahko zaplujemo proti severu v zaliv Supetarska draga. Že na samem začetku zaliva  so otočki Maman, Sridnjak in Šailovac. Med njimi so izjemo lepa mesta za sidranje, na obalah pa izjemno lepe plaže. Pri plovbi med otočki moramo biti pozorni na številne plitvine. Plovba skozi ožino Fuža med otokom Mama in Rab. Globina v prehodu je le 1 m in še to le v določeni smeri. Domačini, ki jo poznajo, jo pogosto preplujejo s svojimi plovili. Tudi če imate gumenjaka ali manjši gliser, plovbo odsvetujemo (glej fotografijo iz zraka). Poleg sidranja lahko v zalivu pristanemo v kraju Dumiči ali Buziči, kjer plovilo lahko privežemo kar pred gostilno ali pa se odločimo za privez v ACI marini Supetarska Draga. 

Kljub temu, da smo že na severni strani otoka, pa najboljše šele prihaja. Ko izplujemo iz zaliva Supetarska draga proti severozahodu, zaplujemo proti rtu Sorinj na katerem stoji svetilnik. Le nekaj 100 m od rta in svetilnika se odpre izjemno lep zaliv Marica Dražica.  Je prvi v vrsti zalivov na poti proti trajektni luki Lopar. Zalivi v tem delu so zaščiteni pred južnimi vetrovi v primeru burje pa v njih ne smemo sidrati. So nekoliko manjši in v njih običajno ni veliko plovil. Najbolj obljudeni zalivi so na skrajni severni strani. Skoraj eksotični zaliv Stojan je na skrajnem severozahodnem delu otoka Rab. Globine so med 1 in 5 m, dno je peščeno in sidro dobro drži. Preko dneva se v njem gnete veliko število plovil, ponoči pa jih ostane le malo. Sončni zahodi, ki jih boste doživeli v zalivu bodo nepozabno doživetje. Ker je zaliv z rtom Stojan dobro zaščiten pred maestralom, v njem ne bo valov niti preko dneva. Ponoči bo zapihal rahel burin, ki pa ne bo niti napel sidrne verige. Če je napovedana burja, dvignite sidro in odplujte v zaliv, ki je zaščiten pred burjo. V smeri proti vzhodu so poleg zaliva Stojan še zalivi Starič, Dubac, Podšilo in Saramič. Vsem je skupno morsko dno. Kompaktna mivka v kateri sidro zelo dobro drži, plitvine na južni strani zalivov, dobra zaščita pred jugom in izpostavljenost burji. Ko boste sidrali v teh zalivih, boste imeli občutek, da ste na kakšnem eksotičnem otoku daleč izven Jadrana.

Ko plovbo nadaljujemo proti jugozahodu, priplujemo do znamenite Rajske plaže ali San marina, kot ga radi imenujejo obiskovalci in tudi domačini z otoka. Dolga plaža s plitvo vodo je idealna za družinske počitnice z malimi otroki. Na severovzhodni strani je luka Črnika. Ker so globine v luki le malo več kot 1m, je primerna zgolj za motorna plovila. Z jadrnico lahko sidramo pred Rajsko plažo. Ker se plitvina razteza daleč proti vzhodu, bomo z jadrnico močno oddaljeni od obale. Jugozahodno od zaliva je otok Rab pust in praktično brez zalivov. Senjska burja, ki na obalo prinaša sol in odnaša prst, je poskrbela, da je pobočje vse do skrajnega jugozahoda otoka golo. Trajektna luka Mišnjak je še v delu, kjer ni rastlinja. Ko pa zaplujemo proti zahodu, v Barbatski kanal med tokoma Rab in Dolin, pa so obale zopet poraščene in bolj privlačne. Med plovbo proti mestu Rab so na otoku rab številni pomoli, ki omogočajo privez plovila. Večina večjih je pred gostilnami in so opremljeni s priključki z vodo in elektriko. Previdnost pri pristajanju ne bo odveč, Bliže obali globine morja padejo pod 2 m in niso primerne za privez jadrnic.

Otok Rab in njegovi številni zalivi v posnetih iz zraka

Če pogosto sidrate v zalivih, se vam bo prej ali slej zgodilo, da boste naleteli na morsko dno, kjer sidro drži slabo. Kljub temu pa ni potrebno obupati nad sidriščem in iskati novega. Obstajajo tehnike s katerimi si lahko pomagate in sidrate nekoliko bolj mirno.

Sidranje v sidrišči, kjer sidro drži slabo oziroma orje je stresno. Mirno spanje je skoraj nemogoče. Če imate preganjavico, da je lahko kaj narobe, le ta ne bo odveč. Nekoliko več previdnosti in pozornosti vas bo rešilo morebitnih težav.

Kaj pomeni sidranje na terenu, kjer sidro slabo drži?

Pri sidranju na problematičnem morskem dnu lahko naletimo na dve težavi, da se sidro težko vkoplje ali da vkopano sidro orje po morskem dnu. Če se sidro težko vkoplje, potem moramo postopek ponavljati toliko časa, dokler sidro ne zagrabi. Problematična morska dna so porasla z morsko travo skozi katero se sidro težko prebije ali pa morska tla, kjer so na dnu delno skale in delno mivka in s sidrom težko najdemo primerno mesto v pesku, ali skalnati tereni, prekriti s tanko plastjo mivke. Tereni, kjer vkopano sidro slabo drži pa so običajno muljasta, prekrita s sipko mivko ali pa je na dnu mehko blato.

Kako sidramo na slabih terenih

Ko pridemo na sidrišče za katerega vemo, da sidro slabo drži, se moramo temu primerno pripraviti. Običajno razmerje dolžine verige in globine na kateri sidramo (3:1) ne bo zadoščalo. Verjetno bo potrebno spustiti verigo, ki bo bistveno daljša. Računamo lahko na razmerje 5:1 če ne raje kar 7:1. Zaradi tega moramo poiskati primeren prostor, da bomo lahko spustili dovolj verige in sidrali na primerni, varni globini, ter dovolj daleč od drugih plovil. Ko izvedemo manever sidranja (opis postopka na tej povezavi), preverimo če se je sidro vkopalo. Če imamo motor vključen v vzvratno plovbo in ugotovimo, da se plovilo ne ustavi, temveč se počasi premika nazaj, potem sidro sigurno ne drži. Sidro je potrebno dvigniti in postopek ponoviti. Če sidramo v travi, se bo verjetno na sidru nabral šop trave, v blatnem terenu kup blata, v kamnitem pa lahko dvignemo tudi kakšen kamen, ki se je zataknil v sidro. Preden se odločimo za ponovni manever sidranja, moramo sidro očistiti. Postopek sidranja ponavljamo, dokler sidro ne zagrabi. Če smo bili pri ponovnem poskusu uspešni in je sidro zagrabilo, lahko preverimo na več načinov. Prvi način je vizualni. Če pri počasni vzvratni plovbi plovilo vztraja na mestu, je velika verjetnost, da sidro drži. Če imamo spuščeno večjo količino verige 30, 40 ali celo 50 m, se lahko zgodi, da bo zaradi teže verige, plovilo stalo pri miru. V tem primeru povečamo plin pri vzvratni plovbi. Če se plovilo ne bo premikalo nazaj tudi pri povečanem plinu, potem je naše delo končano. Drugi način da preverimo, če se je sidro vkopalo, opravimo na verigi. Ko je sidro spuščeno, s počasno plovbo nazaj napnemo sidrno verigo in pustimo pogon v vzvratni plovbi. Roko položimo na sidrno verigo pred nosilcem sidra. Če je veriga napeta in ne vibrira, se je sidro vkopalo. Če sidrna veriga vibrira, se napne in nato popusti, potem se sidro premika po morskem dnu. Manever sidranja bo potrebno ponoviti.

Sidranje na terenu, kjer sidro orje

Sidranje na terenu, kjer sidro orje ni priporočljivo. Če ste prisiljeni v sidranje v takem zalivu, lahko svojo varnost povečate na različne načine.

Ko se odločite, da boste sidrali v sidrišču, kjer sidro orje, se morate zavedati, da mirnega spanca ne bo. Če so vremenske razmere ugodne in vetra ni oziroma je šibak, je možno da bo sidro kljub vsemu držalo dovolj, da se plovilo ne bo premikalo. Kljub temu, moramo sidrati na dovolj veliki razdalji od obale, v dovolj globoki vodi in dovolj velik razdalji od ostalih plovil na sidrišču. Če imamo rezervno sidro, ga uporabimo. Dve sidri imata dvakrat večjo zadržno silo kot eno samo. Verjetnost, da bo plovilo ostalo na mestu je večja, če pa bosta sidri orali, bosta orali počasneje.

Uporabimo sidrni alarm. Če imate opremo na plovilu jo uporabite, drugače si naložite aplikacijo na vaš telefon. Ne zapuščajte plovila. Na plovilu naj vedno ostane vsaj ena oseba, ki ve kako ukrepati v primeru, da se bosta sidri premaknili preveč. Ponoči organizirajte dežurstvo.

Tudi če sidrate v sidrišču, kjer sidro slabo drži, se vam lahko zgodi, da boste imeli srečo in bo sidro zagrabilo. Večina sidrišč ima dno kjer sidro dobro drži. Sidrišč, ki slabo držijo je relativno malo. Običajno obstajajo deli sidrišča, kjer sidro drži dobro in deli, kjer sidro drži slabo. Če nekomu v sidrišču sidro drži dobro, potem ste verjetno vi sidrali na delu, kjer drži slabo. Zato se pogumno odpravite na sidranje. Če boste postopek sidranja ponavljali večkrat, si boste pridobili več izkušenj in naslednjič boste sidrali še bolj samozavestno. Če vam prvo sidranje v sidrišču ne bo uspelo in ga boste ponovili, vas nihče ne bo obsojal.

Primer sidrišča kjer sidro v delih drži dobro in v delih slabo

Poglejmo si sidrišče Meli na vzhodni strani otoka Cres. Ko priplujemo v vanj, ga vidimo iz perspektive, ki jo vidimo na sliki desno. Zelo težko prepoznamo njegovo obliko. Še težje je ugotoviti kakšno je dno. Ali je peščeno, skalnato, travnato. Še težje ugotovimo, kako debel je sloj mivke ali peska, v katerem se bo sidro vkopalo in dobro držalo. Bistveno več lahko razberemo iz fotografije posnete iz zraka. Na njej se zelo dobro vidi kakšna je topografija zaliva ter v katerem delu je teren skalnat, prekrit z mivko ali s travo. Na spodnji fotografiji zaliva je to zelo dobro vidno. Predel zaliva, ki je skalnat je označen z rdečo. V tem delu bo sidro povzelo po gladki skali. Prijelo bo le kadar se bo zataknilo v kakšno izboklino ali vdrtino v skali. Srednji del zaliva je pokrit z mivko. Z zeleno označen del ima najglobljo mivko, v kateri se bo sidro hitro vkopalo in držalo plovilo. V vmesnem delu, ki je označen s sivo, bo sidro ležalo v mivki, vendar ne zanesljivo. V tem delu je sloj mivke na skali plitek in sidro bo ob spremembi smeri vetra ali povečanju hitrosti začelo orati in drseti po skali.

Da boste vedeli, v katerem delu zaliva je sidranje zanesljivo, še preden boste vanj vpluli, si oglejte videoposnetke in fotografije posnete iz zraka. Vsi so objavljeni na tej povezavi: Posnetki luk, marin in sidrišč na Jadranu posneti iz zraka.

Če želite spomladi svoj motor zagnati brez glavobola, ga je potrebno pripraviti za zimovanje. Če boste plovilo shranili na kopnem, potem ga je potrebno konzervirati, če pa bo plovilo prezimovali v vodi, pa ga je potrebno zaščititi in redno vžigati. S tem ga boste zaščitili pred zimskimi vplivi. Vlaga in mraz škodujeta motorju. Posledice slabega vzdrževanje boste občutili ravno ob najbolj neprimernem času – na vodi ob valovitem morju.

Dolgo zimovanje je zaradi vlažnega zraka škodljivo za notranje dele motorja. Če ste ob nakupu prejeli navodila za vzdrževanje motorja preko zime, se jih držite, v nasproten preberite, kaj vse je potrebno storiti, da bodo voda, sol in mraz povzročili kar najmanj škode na vašem motorju, ko ga ne uporabljate.

1. Izpiranje hladilnega sistema s sladko vodo

Ko plovilo dvignete iz morja na pogon priključite slušalke in cev za spiranje z s sladko vodo. Zagotovite pretok vode in vžgite motor. Motor pustite delovati približno 20 minut. Če imate motor opremljen z zaprtim sistemom hlajenja, se bodo razsolile vse priključne cevi za dovod hladilne vode in razhladniki. Če tega sistema nimate, se bo razsolil motor.

2. Zamenjava hladilne tekočine (samo motorji z zaprtim sistemom hlajenja)

Če imate motor z zaprtim sistemom hlajenje, zamenjajte hladilno tekočino. Hladilna tekočina s časom izgublja svojo antikorozijsko sposobnost, zato, ga je smiselno zamenjati.

3. Zaščita hladilnega sistema

Iz hladilnega sistema motorja je potrebno odstraniti vodo. V nasprotnem lahko voda v motorju zmrzne in ga poškoduje. Sistem hlajenja bo sedaj prazen in zrak lahko povzroči korozijo. Snemite cev za dovod hladilne vode v motor in s pomočjo lijaka v motor natočite hladilno tekočino za motorje, ki vsebuje propilenglikol. Natočite toliko hladilne tekočine, da se hladilni sistem povsem napolni. Pustite hladilno tekočino stati v motorju 10-20 minut. Nato odprite ventil za izpust hladilne tekočine iz plovila, da hladilna tekočina izteče iz motorja. V notranjosti motorja – v hladilnem sistemu, smo naredili zaščitni antikotrozijski sloj. Po končanem postopku zapremo dovodni in izhodni ventil za hlajenje, da preprečimo dostop zraka v sistem. V kolikor nimamo ventilov, zamašimo luknje. Na ta način lahko zaščitimo tudi hladilne zaprte sisteme hlajenja motorja (razhladnike).

5. Zaščita impelerja črpalke slane vode

V kolikor je hladilna tekočina prišla do impelerja, ga odstranite, izperite s sladko vodo in ponovno namestite. Nekatere hladilne tekočine namreč razžirajo gumo. Impeler namažite z mastjo. Lahko ga ponovno namestite ali pa počakate do pomladi in ga namestite pred uporabo plovila.

6. Zamenjava olja in filtra

Ko je motor segret, zamenjajte motorno olje in oljni filter. Olje s časom zgublja svojo antikorozijsko sposobnost, zato ga je smiselno zamenjati.

7. Izpraznite sistem dovoda goriva (samo bencinski motorji)

Odklopite sistem dovoda goriva in odstranite zračni filter. Vžgite motor in počakajte, da porabi gorivo in ugasne. Tik preden motor ugasne, skozi filter zraka razpršite zaščitni antikorozijski sprej (WD-40 ni primeren). Preden bo motorju zmanjkalo goriva bo začel teči nemirno. Takrat je pravi trenutek za uporabo spreja. Pri spreju ne skoparite. Razpršite primerno veliko količino. (Ne pozabite namestiti sistema za hlajenje motorja!)

8. Zaščita notranjosti motorja (samo bencinski motorji)

Odstranite vse svečke motorja. Skozi odprtine popršite antikorozijski sprej v vse valje motorja in ponovno namestite svečke. V kolikor je možno, ročno zavrtite motor, da se antikorozivni sprej razporedi po celotni površini valjev.

9. Odstranite vodo iz izpušnega lonca (le plovila z izpušnim loncem - polžem)

V izpušnem loncu se vedno zadržuje določena količina vode. Odstranite jo in zmanjšajte možnost nastanka korozije. 

10. Zaščitite kontrolne kable

Namastite kontrolne kable motorja z primerno mastjo. Dobro jih namastite v delu, tik pred vhodom v zaščito. Večkrat premaknite kontrolne ročice, da bo del masti vstopil v zaščito kontrolnih kablov in preprečil vdor vlage.

11 Zaščitite nepobarvane dele motorja

Z antikorozijskim sprejem zaščitite vse dele motorja, ki niso zaščiteni z barvo.

12. Zaprite vse odprtine motorja

Zaprite vse odprtine motorja za dovod zraka in vode. Izdelate lahko primerne plastične pokrovčke ali pa luknje zgolj zamašite s plastičnimi vrečkami ali zaprete z zaščitnim lepilnim trakom.

13. Priprava goriva na zimovanje

Pri pripravi motorja na zimovanje ne smemo pozabiti tudi na gorivo. Tako bencin kot diesel sta občutljiva na zunanje dejavnike. Ker so vgrajeni rezervoarji odprt sistem z oddušnikom, se v rezervoarjih vedno nahaja zrak. Zaradi spremembe temperature okolja se gorivo in rezervoarji širijo in krčijo. Zrak v rezervoarju se izmenjuje in prinaša vlago ter mikroorganizme. Idealno bi bilo, da bi rezervoarje izprznili in gorivo hranili v zaprtih posodah. Ker pa to običajno ni izvedljivo, lahko uplive zmanjšamo, tako da rezervoarje napolnimo do vrha.

Če imate v rezervoarju diesel, je ta občutljiv na mikroorganizme, ki povzročijo dieselskega hrošča (več o dieselskem hrošču v članku: Mikroorganizmi v gorivu – dieselski hrošč). Zato je v gorivo potrebno dodati sredstvo proti razvoju mikroorganizmov v gorivu.

Če imate v rezervoarjih bencin, le ta z vlago tvori kislino, ki je težja od goriva. Poseda se na dno rezervoarja in povzroča korozijo. Rezervoar lahko prične puščati in gorivo se razlije v kalužo plovila. Gorivo v kaluži hlapi, bencinski hlapi pa so eksplozivni. Gorivu moramo dodati sredstvo, ki veže vlago z gorivom, ki med uporabo motorja izloči.

Bruto in neto tonaža plovila sta podatka o volumnu plovila. Pomembna sta pri zaračunavanju različnih taks za plovilo, pri veljavnosti dovoljen za upravljanje s plovili, varnostnih predpisih na morju in v nekaterih drugih primerih. 

Do leta 1982 se je za merjenje bruto ali neto tonaže uporabljala enota RT ali registrska tona (bruto registrska tona in neto registrska tona). Enaka je 100 kubičnih čevljev ali 2,832 m3. Po leto 1994 so z mednarodnim  dogovorom poenotili sistem merjenja tonaže. Sedaj se meri v kubičnih metrih, enote pa se ne piše oziroma uporablja. Bruto ali neto tonaža je izražena s številko brez enote na primer: BT = 30, kar pomeni, da ima plovilo bruto tonažo 30, pri čemer volumen plovila ni enak 30 m3 temveč ga moramo izračunati po formuli.

Bruto tonaža in neto tonaža

Tonaža (bruto ali neto) govori o volumnu zaprtih prostorov plovila in nima nobene povezave s težo plovila. Bruto tonaža plovila je podatek o celotni prostornini zaprtih delov plovila. Neto pa tonaža je podatek o volumnu vseh zaprtih prostorov plovila namenjenega potnikom ali prevozu tovora. Bruto tonaža se označuje z oznako GT, G.T., gt, BT. Neto tonaža se označuje z oznako NT, N.T., nt. Neto tonaža plovila naj ne bi bila manj kot 30% bruto tonaže.

Kako izračunamo tonažo

Izračun bruto tonaže plovila je definiran s pravilom 3 aneksa 1  mednarodne konvencije o meritvah tonaže plovil, ki je bila sprejeta 1969. Odvisen je od dveh parametrov, V – volumna plovila in K – faktorja ki je odvisen od volumna plovila. Faktor k variira v odvisnosti od velikosti plovila. Za manjša plovila je manjši, za večja plovila je večji. Izračunamo ga po formuli: K= 0,2 + 0,02 x log₁₀(V). Ko enkrat poznamo K, bruto tonažo plovila izračunamo po formuli GT = V x K ali GT = V x (0,2 + 0,02 x log₁₀(V)). Kot iz formule vidimo, vsebuje bruto tonaža enoto v m3 in logaritem iste enote. Zaradi tega se enota ne uporablja, ime bruto tonaža pa se uporablja predvsem zaradi njene zgodovinske vrednosti.

Izračunavanje bruto tonaže za plovila registrirana na Hrvaškem

Izračun za bruto tonažo plovil na Hrvaškem upošteva mednarodno konvencijo ima pa svoje posebnosti zaradi definicije plovnih objektov, ki so vezani na njihovo dolžino. Če se osredotočimo na tiste, ki jih uporabljamo za običajna privatna križarjenja oziroma rekreacijo in zabavo so to:

1. »brodic«a - plovila dolžine od 2,5 m do 15 m ali plovila z močjo motorja nad 5kW
2. »jahta« – plovilo za šport in zabavo daljše od 15 m in lahko prevaža do 12 potnikov

Izračun za »brodice« plovila do dolžine 12,00 m

Bruto tonaža plovil dolžine do 15 m se izračuna na podlagi formule GT = 0,225 * V. V je neka celotnemu volumnu plovila v m3, ki se izračuna na podlagi formule V = 0,55 * L* B * D + Σ l*b*h pri čemer so:

L – dolžina plovila v metrih

B – širina plovila v metrih

H – višina plovila v metrih

Σ l*b*h – seštevek volumna vseh prostorov nad palubo (l,b,h – srednja dolžina, širina in višina posameznega prostora izražena v metrih)

*Bruto tonaža plovil manjših od 12 m se zadnjih nekaj let na hrvaškem ne izračunava več in ne vpisuje v dokumente plovila

Izračun bruto tonaže jahte dolžine do 24,00 m

Tonaža jahte je enaka njeni bruto tonaži in se izračuna po formuli  GT = K * V. K je količnik, ki ga izračunamo po formuli K= 0,2 + 0,02 x log₁₀(V). Volumen izračunamo po formuli V= Vh + Σ l*b*h pri čemer so

Vh = Kh * L * B * D - volumen plovila pod palubo izražen v m3

Kh = 0,5 za jadrnice, = 0,67 za motorna plovila

L – dolžina trupa

B - širina trupa

D - višina trupa

Σ l*b*h – seštevek volumna vseh prostorov nad palubo (l,b,h – srednja dolžina, širina in višina posameznega prostora izražena v metrih)

Izračun bruto tonaže jahte dolžine nad 24,00 m

GT = V x K pri čemer je K= 0,2 + 0,02 x log₁₀(V) ali GT = V x (0,2 + 0,02 x log₁₀(V)).

Količnik K lahko izračunamo po formuli ali približek preberemo iz spodnje tabele.

Primer izračuna za plovilo Janneau Sun Odyssey519

Jadrnica Jeanneau Sun Odyssey 519 je med večjimi jadrnicami, ki so v čarter flotah. V dolžino meri 51,8 čevlja oziroma 15,75 m. Za izračun bruto tonaže uporabimo formulo za jahte dolžine do 24 m: GT = K * V pri čemer je V = K_h * L * B * D.

• L - dolžina plovila: 15,75 m
• B -  širina plovila: 4,69 m
• D – Višina trupa: 2,5 m
• K_h (za jadrnico): 0,5

V = 0,5 * 15,75 m * 4,69 m  * 2,5 m = 92,33 m³

K = 0,2 + 0,02 * log₁₀ (92,33) = 0,2393

Izračunan količnik K znaša 0,2393, če bi približek za 90 m³ prebrali iz tabele, bi ta znašal 0,2391, kar je dober približek, saj se razlikuje le za 0,0002 ali 0,07%.

GT = K * V = 0,2393 * 92,33 = 22,09

 ZAKLJUČEK: Po Hrvaški zakonodaji lahko z izpitom za Voditelja čolna opravljenim v Sloveniji, upravljate jadrnico Jeanneau Sun Odyssey 519, ki pluje pod Hrvaško zastavo, ker je plovilo krajše od 18 m.

Primer izračuna za plovilo Hanse 675

Za izračun bruto tonaže uporabimo formulo za jahte dolžine do 24 m: GT = K * V pri čemer je V = K_h * L * B * D.

• L - dolžina plovila: 20,5 m
• B -  širina plovila: 5,9 m
• D – Višina trupa: 2,5 m
• K_h (za jadrnico): 0,5

V = 0,5 * 20,5 m * 5,9 m  * 2,5 m = 151,18 m3

K = 0,2 + 0,02 * log₁₀ (92,33) = 0,2435

Izračunan količnik K znaša 0,2435, če bi približek za 150 m3 prebrali iz tabeli, bi vzeli srednjo vrednost med 100 in 200 m³ kar je 0,2430, kar je dober približek saj se razlikuje le za 0,0005 ali 0,2 %.

GT = K * V = 0,2435 * 151,18 = 36,81 

ZAKLJUČEK: Po Hrvaški zakonodaji z izpitom za Voditelja čolna opravljenim v Sloveniji, NE SMETE upravljati jadrnice Hanse 675, ki pluje pod Hrvaško zastavo, ker je dolžina plovila večja od 18 m. Potrebujete izpit Mornar motorist s katerim lahko upravljate plovila do 24 m.

Preberite tudi:  S katerimi izpiti za plovila lahko plujemo po Jadranu

Tabela količnika K

VIR: Pravila za baždarenje pomorskih objekta (CRO, 2009), www.admiraltylawguide.com

Imate manjše plovilo a bi kljub temu v zalivu radi spili hladno pijačo in poslušali glasbo?  Če imate le eno baterijo, potem ne priporočamo priklopa hladilnika in radia. Izpraznite lahko akumulator in motorja ne boste več prižgali.

Rešitev problema je enostavna. Na plovilo vgradite dodatno baterijo. Priklop mora biti izveden pravilno v nasprotnem boste v enakih težavah, kot če bi imeli zgolj eno baterijo. Enostaven vzporeden priklop druge baterije ni primerna rešitev.

Predal (zgoraj) - Stikalo za priklop dveh baterij (spodaj)

Prednosti namestitve druge baterije

• brezskrbna uporaba porabnikov, ko ste na sidru (hladilnik, radio, VHF,….)
• več električne energije pri zagonu motorja
• zagon motorja, ko odpove štartna baterija

Slabosti

• dodatna teža na plovilu
• daljši čas polnjenja baterij

Kaj potrebujemo

1. Dodatna baterija (štartna/porabniška) (200-400 EUR)
2. Stikalo (50 EUR)
3. Kabli s priključki (30 EUR)
4. Škatla za namestitev oziroma nosilci za pritrditev akumulatorja (20 EUR)
5. Drobni material (20 EUR)

Pravilen izbor opreme

Primeren akumulator za priklop uporabnikov je tako imenovani servisni akumulator. Za razliko od zagonskih akumulatorjev omogoča globlje praznjenje in večje število ciklov praznjenja. Zaradi slednjega se te vrste akumulatorji imenujejo tudi ciklični. Primerni so akumulatorji z tekočim elektrolitom, AGM akumulatorji ali gel akumulatorji. Omogočajo med 400 pa vse do 1200 globokih praznjenj (praznjenje preko 40% kapacitete). Drugi dejavnik, ki je pomemben pri nakupu baterije je kapaciteta. Večja kot bo, dlje časa bomo lahko uporabljali porabnike.

Primer izračuna:

Škatla za namestitev baterije

Za izračun vzemimo akumulator s kapaciteto 100 Ah in naj priključimo vgradni ali prenosni hladilnik s kompresorjem moči 50 W. Kompresor hladilnika se vključi le po potrebi, ko temperatura v hladilniku naraste nad nastavljeno. Ob normalni temperaturi okolja (25 C) bo kompresor hladilnika deloval približno 8 ur na dan. V primeru poletnih temperatur, ki se preko dneva dvignejo preko 30 C, bo kompresor deloval tudi 12 ur na dan. (Dejanska poraba se od deklarirane razlikuje zaradi različnih dejavnikov. Odvisna je od pogostosti odpiranja hladilnika in temperature okolice hladilnika oziroma prezračevanje.)

Ker imamo servisni-ciklični akumulator, recimo, da ga lahko izpraznimo 80% (Gel ali trakcijski akumulator. Ostale lahko praznimo le do 50%). Kar pomeni, da je na voljo 100 Ah *0,8 = 80 Ah. Pri temperaturi okolice 25 C bo hladilnik  porabil približno 1,6 Ah/h. Dnevna poraba bo znašala 38,4 Ah. Hladilnik bo deloval 80 Ah/(38,5 Ah/dan) = 2 dneva.

Pri temperaturi okolice preko 30 C in pogostem odpiranju kompresor deluje do 50% dlje časa kot običajno. Urna poraba znaša 2,5 Ah oziroma dnevna 60 Ah. Hladilnik bo deloval le 1,3 dneva dneva.

Če hladilniku dodamo še glasbo, se čas delovanja še zmanjša. Večina sodobnih vgradnih predvajalnikov glasbe ima vgrajene štiri ojačevalnike za štiri zvočnike. Izhodna moč običajno znaša 50 W glasbene moči, poraba električne energije pa znaša okrog 25 W na kanal ali 100 W za vse štiri zvočnike. Če bomo na krovu organizirali zabavo, računamo porabo (100 W/1 2V = 8,5 A) 8,5 Ah, pri nekoliko bolj zmerni glasnosti pa 5 Ah. Vsaka ura poslušanja glasbe na zmanjša čas delovanja hladilnika za več ur.

Pri izračunu smo upoštevali da je akumulator 100% napolnjen, da je njegova nazivna kapaciteta enaka deklarirani. Da je akumulator trakcijski ali gel in omogoča praznjenje do 80%. Za izračun delovanje pri temperaturi nad 30 C smo vzeli meritve porabe na povprečni poletni dan s temperaturami med 30 in 35 C, pri normalni uporabi. V primeru povečane porabe (pogosto odpiranje, vlaganje tople pijače v hladilnik) se poraba lahko še poveča.

Stikalo

Za pravilno delovanje sistema potrebujem posebno stikalo. Omogočati mora priklop dveh baterij in zagotavljati dovolj velik pretok električnega toka (250 A). Omogočati mora preklop med uporabo posamezne baterije (štartne, servisne), obeh hkrati in izklop obeh baterij.

Kabli

Za povezovanje baterij in stikala je potrebno uporabiti primerne kable. Vedno moramo izbrati primerno debelino. Ker so napetosti nizke, uporabimo čim krajše in debelejše kable in padci napetosti bodo najmanjši.

Pretanki kabli povzročajo pregrevanje in lahko povzročijo požar. Za povezovalne kable je potrebno izbrati tudi primerne spojke in jih pravilno namestiti na kable, akumulatorje in stikalo.

Namestitev in priklop

1. Na plovilu najdemo primerno mesto za namestitev druge baterije. Če je plovilo majhno in lahko, potem ga namestimo na nasproti strani kot je nameščena prva baterija zaradi primerne razporeditve teže. V kolikor dodatna teža ne bo predstavljala težave, ga namestimo v bližini prve baterije, s čemer bomo zmanjšali potrebno dolžino kablov. Baterijo pritrdimo na plovilo s sponkami ali pa ga vložimo v plastično ohišje, ki ga predhodno pritrdimo na plovilo.
2. Nato izberemo primerno mesto za namestitev stikala. Stikalo naj bo čim bliže baterijam in naj bo nameščeno na mestu, ki je enostavno dosegljivo a zopet ne na mestu, kjer se lahko zgodi, da stikalo preklopimo nenamenoma. Če imamo na plovilu dovolj prostora, vgradimo predal in v predalu namestimo stikalo.
3. Izdelamo priključne kable. Kabli naj bodo črne in rdeče barve. Za povezavo negativnih polov uporabimo črne kable, za povezavo pozitivnih polov uporabimo rdeče kable. Kable izdelamo tako, da so čim krajši. Pri izdelavi ne pozabimo, da je kable potrebno pritrditi z vezicami.
4. Pričnemo s povezovanjem kablov. Najprej povežemo pozitivne pole vsake baterije z odgovarjajočimi priključki na stikalu (glej diagram).  Ko smo povezali vse pozitivne pole, povežemo še negativne (glej diagram).

Priklop porabnikov

Negativne pole vseh porabnikov lahko priključimo na negativni pol katere koli baterije. Pozitivni pole je potrebno priključiti na baterije preko varovalk. Vsakemu porabniku je potrebno nameniti lastno varovalko primerne moči. Pozitivni vod namenjen porabnikom priključimo na priključek C (COM – skupni vod) na stikalu in ga povežemo z ohišjem varovalk. Vsak porabnik priključimo na svojo varovalko. Varovalko izberemo primerno porabniku. Velikost varovalke izračunamo glede na moč porabnika. Če imamo hladilnik z močjo 50 W potem skozenj teče tok I=P/U I=50 W / 12V = 4,16 A. Zagonski tok, pri vklopu hladilnika je bistveno višji kot tok, ki teče med delovanjem (tudi do 6x). Zato bo potrebna varovalka vsaj 15A. Primerno moramo izbrati tudi debelino kablov. Debelina je odvisna od toka in dolžine. Po zgornji tabeli bo v primeru dolžine do 2 m, potreben kabel vsaj 6 mm2, če je kabel daljši pa moramo izbrati vsaj 10 mm2.

Uporaba sistema

Dobro si zapomnite na katero pozicijo na stikalu je priključena katera baterija. Namreč ni pomembno ali ste štartno baterijo priključili na pozicijo 1 ali 2. Pomembno je le da veste kam je priključena katera. Pred vžigom motorja stikalo premaknite na pozicijo »All« ali »Both« ali »1+2« glede na označbe na stikalu. Med delovanjem motorja naj bo stikalo v tej poziciji. Ko priplujete v zaliv in izključite motor, preklopite na servisno baterijo. Če ste jo priključili na položaj »2« (glede na skico), potem preklopite na »2«. Ko zapustite plovilo na privezu, preklopite na položaj »OFF«. Vsi porabniki bodo izključeni in bateriji se ne morata izprazniti.

Dieselski hrošč je ime za različne vrste mikroorganizmov, ki živijo v dieselskem gorivu, se v njem razmnožujejo in povzročajo težave. Zmanjšajo ali prekinejo lahko dotok goriva, zamašijo cevi za dovod goriva in filter goriva, okvare motorja oziroma onemogočajo njegovo pravilno delovanje.

V dieselskem gorivu lahko živijo različni mikroorganizmi. Med njimi najdemo različne bakterije, plesni in kvasovke. Najhitreje se razmnožujejo v mirujočem gorivu pri temperaturah med 10 in 60 C. Idealna temperatura, kjer mikroorganizmi doživijo pravi razcvet, pa je okrog 30 C. Mikroorganizmi se v gorivu prehranjujejo z ogljikovimi hidrati in vodo. Za uspešno razmnoževanje je dovolj že zelo majhna količina vode, ki v rezervoarje pride s kondenzacijo iz zraka. Njihovo razmnoževanje je izjemno hitro. En sam mikrob bakterije se lahko reproducira do 7.000.000 mikrobov v 24 urah. Nevarni pa niso zgolj živi mikroorganizmi. Ker je njihova življenjska doba relativno kratka, hitro umirajo. Odmrli mikroorganizmi ostajajo v rezervoarju in se v njem kopičijo.

Kako pridejo mikroorganizmi v rezervoar z gorivom?

Seveda se vprašamo, od kod lahko pridejo mikroorganizmi v naš rezervoar in v gorivo. Možnosti je več. Najbolj običajna pot je pri natakanju goriva. Mikroorganizmi so lahko že prisotni v gorivu, ki ga točimo na bencinski črpalki. V rezervoarjih na črpalkah običajno ne povzročajo problemov, ker je tam velik pretok in se ne uspejo dovolj razmnožiti. Ko pa so enkrat v rezervoarju plovila, kjer gorivo večino časa miruje, pa imajo dovolj možnosti, da se hranijo in razmnožujejo. Druga možnost je z dotakanjem s plastenkami, ki so kontaminirani. In tretja možnost je preko zraka. Sistem rezervoarjev za gorivo na plovilih ni zaprt. Vsak rezervoar ima svoj oddušnik skozi katerega je omogočen dotok zraka v rezervoar, ko iz njega porabljamo gorivo. Zaradi temperaturnih razlik se gorivo in rezervoarji krčijo in širijo, zato skozi oddušnik v rezervoar prihaja zrak, ki vsebuje tako vlago kot mikroorganizme. Vlaga se v rezervoarju kondenzira, se meša v gorivo in s seboj prinaša mikroorganizma.  To je tudi eden izmed razlogov zaradi katerega je priporočljivo v času, ko plovila ne uporabljamo (zima), rezervoar goriva napolniti do vrha. Izmenjava zraka je zelo majhna, kondenzacija vode minimalna in možnost za kontaminacijo goriva skoraj ni.

Težave mikroorganizmov v gorivu

Mikroorganizmi se v rezervoarju razmnožujejo. Nastajajo lepljive sluzi, ki se primejo notranjih sten rezervoarja ali pa prosto plavajo po gorivu. Na stenah nastane pravi film sluzi, debel tudi nekaj mm. Dokler je plovilo v mirovanju, tudi mikroorganizmi mirno živijo in se veselo razmnožujejo. Ko pa se odpravimo na plovbo in zaplujemo v razburkano morje, pa se gorivo v rezervoarju začne pretakati in ločevati sluzi s sten rezervoarja. Te se pomešajo z gorivom in potujejo proti filtru goriva. Ta jih sicer zadrži, a ko je količina sluzi velika, se filter zamaši in ne prepušča več goriva. Prvi znaki zamašitve goriva so premajhen dotok goriva, ki najprej povzroči nemirno delovanje motorja, nato pa se pretok popolnoma prekine in motor ugasne. Preden bomo motor lahko ponovno prižgali, bo potrebno zamenjati filter. Če se je v rezervoarju nabrala velika količina sluzi, obstaja velika verjetnost, da bo tudi nov filter kmalu zamašen.  Večje količine mikroorganizmov lahko zamašijo tudi dovodne cevi do filtra goriva, manjše količine, ki so se prebile skozi filter goriva pa lahko zamašijo injektorje na motorju. Reševanje nastale situacije med plovbo je praktično nemogoče.

To pa ni edini problem. Stranski produkti življenja mikroorganizmov so pogosto kisline. Le te se pomešajo z vodo na dnu rezervoarja in lahko povzročijo rjavenje v kolikor so rezervoarji kovinski. Po daljšem času njihove aktivnosti lahko rezervoarji prerjavijo in začnejo puščati. Dieselsko gorivo začne počasi iztekati v kalužo.

Kako se zaščitimo?

Ko je rezervoar goriva okužen z mikroorganizmi, je njegova dekontaminacija zahtevna in dolgotrajna. Zato se je pametno preventivo zaščititi pred razmnoževanjem mikroorganizmov v gorivu. Na trgu so na voljo različni preparati, ki uspešno zavirajo razmnoževanje. Če jih bomo uporabili bodo mikroorganizmi v manjših količinah prešli filter goriva in zgoreli v motorju brez kakršnih koli vplivov na delovanje motorja.  Dodajamo jih direktno v rezervoar goriva. Ker so preparati običajno koncentrirani, jih dodajamo v majhnih količinah. Da bi le ti v celoti dosegli rezervoar in se pomešali z gorivom, jih je najbolje dodajati pred točenjem goriva, ali pa primešati manjši posodi z gorivom (5 ali 10  l), nato pa vsebino natočiti v rezervoar na plovilu.

Izbiramo lahko med preparati, ki vsebujejo strupe. Ti mikroorganizme pobijejo: Druga vrsta preparatov so tisti, ki vsebujejo encime. Le ti imajo več učinkov in so biološko bolj sprejemljivi. Zavirajo razvoj mikroorganizmov, povečujejo učinkovitejšo porabo goriva, mirnejši tek motorja,  zmanjšujejo emisije plinov ter čistijo sistem dovoda goriva vse do injektorjev v motorju. Poleg tega so sposobni vodo, sluzi mikroorganizmov in druge nečistoče v gorivu razbiti na sub-mikronske delce, ki preidejo filter goriva in zgorijo med delovanjem motorja brez negativnih učinkov.

Koko izbrati pravi preparat?

Preparati se med seboj razlikujejo. Različna je njihova uporaba, doziranje in učinkovanje. Zato se pred izbiro preparat dobro posvetujte s strokovnjakom, ki vam bo pomagal pravilno uporabiti sredstvo in učinkovito odstraniti mikroorganizme iz rezervoarja.

Osnovne lastnosti, ki jih mora imeti preparat:

• naj bol ekološko sprejemljiv in varen za uporabo
• naj učinkovito deluje v čim večjem temperaturnem območju
• delovanje naj bo dolgoročno
• naj popolnoma zgori med delovanjem motorja
• naj ne škoduje delom dotoka goriva in delom motorja

S temeljitim pregledom plovila pred izplutjem se lahko izognete marsikateri kasnejši težavi med plovbo. Ob prihodu na plovilo si zato vzemite dovolj časa in temeljito preverite plovilo, vso opremo, delovanje motorja, vzemite si čas tudi za svojo posadko.

Imate svoje plovilo ali ga najemate?

Lastniki plovil seveda svoje plovilo zelo dobro poznate, zato pred vsakim izplutjem lahko preverite samo nujno potrebne zadeve,  saj ste svoje plovilo na začetku sezone že temeljito pregledali in pripravili za plovbo.

Najemniki plovil pa morate pred izplutjem plovilu posvetiti več pozornosti, saj ga ne poznate in ne veste, v kakšnem stanju je.

Še preden se vkrcate na plovilo…

Če najemate plovilo, morate najprej dobro premisliti o izbiri plovila. Morate se namreč zavedati, da lahko privlačna cena na trgu pomeni drago in stresno preživljanje dopusta. Stanje plovila je odvisno predvsem od njegove starosti in vzdrževanja. Vzdrževanje navadno izvaja najemodajalec, zato je zelo pomembno, da se pri drugih najemnikih pozanimate o njihovih izkušnjah s  konkretnim najemodajalcem.

Pri prevzemu plovila je zelo pomembno, da ga najprej podrobno spoznate in se pozanimate o njegovih plovnih lastnostih. Potem pa si vzemite dovolj časa še za natančen pregled plovila, še posebej pa bodite pozorni na morebitne poškodbe plovila ali nedelujočo opremo. Vsa opažanja morate zapisati v primopredajni zapisnik in na to opozoriti najemodajalca plovila, saj lahko v nasprotnem primeru po koncu najema nosite vse stroške popravil.

Opravila pred izplutjem

Po opravljenem načrtovanje plovbe na kopnem, ste končno v marini in napočil je težko pričakovani trenutek izplutja. Čeprav bi se najraje takoj odvezali in izpluli, se morate zavedati, da je pregled plovila pred izplutjem ključen za varno plovbo! Tako najemniki kot tudi lastniki plovil morate pred izplutjem:

• preveriti potrebno dokumentacijo,
• preveriti načrt plovbe,
• pregledati notranjost plovila,
• pregledati zunanjosti plovila,
• pregledati motor pred zagonom,
• preveriti motor po zagonu,
• se posvetiti posadki in
• pripraviti plovilo na izplutje.

Zelo pomembno je, da se tako najemniki kot tudi lastniki plovil vseh opravil lotite temeljito in sistematično. Pri tem si lahko pomagate z vnaprej pripravljenim seznamom vseh potrebnih opravil.

Najemniki kot tudi lastniki plovil so nam večkrat zaupali svoje izkušnje in težave, na ketere so naleteli med plovbo. Najpogosteje so bile njihove težave povezane z iztrošeno ali nedelujočo opremo (sidrni vitel, jadra, hladilnik, akumulatorji itd.), nestandardno opremo (originalni deli so ob vzdrževanju bili zamenjani s cenejšimi in manj kvalitetnimi deli) in slabim vzdrževanjem (motorji, odtočni in drugi ventili, črpalke itd.). Z redno uporabo seznama opravil ne boste pozabili preveriti nič pomembnega, kar bi lahko vplivalo na vašo plovbo.

Seznami opravil (angl. Checklist) so sestavni del postopkov upravljanja tovornih in potniških ladij, uporabljajo pa se tudi v nekaterih drugih vrstah transporta (npr. v letalstvu), saj dokazano bistveno pripomorejo k varnosti. Z uporabo seznama opravil bo tudi vaša plovba varnejša in bolj prijetna.

Seznam opravil pred izplutjem (od prihoda na plovilo do izplutja) za varno in prijetno plovbo.

Odličen pripomoček za najemnike in lastnike plovil.

Najem plovila je izjemno ugodna možnost za preživljanje dopusta. Cene najema so se v zadnjih letih znižale in postale dostopne širši publiki. Vendar previdno. Privlačne cena najema plovila se lahko sprevržejo v izjemno drago in stresno preživljanje dopusta.

Kje tičijo zanke?

Večino najemnikov plovilo najame pri posrednikih, ki tržijo plovila čarterskih podjetij. Posredniki nimajo veliko vpliva na kvaliteto plovila in storite, ki jo boste prejeli, lahko pa vam pomagajo pri izbiri preverjenega čarterskega podjetja, ki vam bo ponudil kvalitetno plovilo in v primeru kakršnih koli zapletov, korektno reševal težave.

Težave pri najemu se lahko pojavijo v treh točkah. Pri prevzemu plovila, po izplutju in med časom najema ter najmanj ljube, pri predaji plovila. Za napake, odkrite pri predaji plovila boste odgovorni vi in stroške popravila bo čarteraš naprtil vam.

Kako se lahko izognemo težavam v kar največji meri?

Vsem težavam se je težko izogniti. Odvisne so tudi od poštenosti čarteraša. Še največ možnosti imate z zavarovanjem kavcije. 

Prevzem plovila

Pri prevzemu plovila si vzemite čas. Napake, ki jih na plovilu ne boste našli, bodo vaš strošek. Zato podrobno preglejte plovilo in preverite vse elemente prevzemnega zapisnika. Preštejte inventar in vpišite število posamezne opreme navedene na zapisniku. V kolikor je oprema poškodovana, to zapišite v zapisnik. Preglejte stanje trupa in njegove poškodbe. Poškodbe, odrgnine, praske, črte označite na sliki, če je možno jih slikajte s svojim fotoaparatom. Enako storite tudi z ostalimi vidnimi poškodbami opreme plovila. Posnemite še kakšno dodatno fotografijo različnih delov plovila, kjer ste mogoče napako spregledali in vam bo prišla prav, ko boste plovilo predajali. Vse vaše opazke zapišite v primopredajni zapisnik. Pred prevzemom plovila se s čarterašem pogovorite še o delu, ki ga v marini ne morete oziroma zelo težko preverite. To je podvodni del plovila in njegove poškodbe. Pomembni so trup plovila, kobilica, krmilo in propeler. Poškodbe le teh bodo najdražje. Zato zahtevajte od čarteraša, da potrdi, da vam je izdal nepoškodovano plovilo.

Izplutje in bivanje na plovilu

Ko ste enkrat podpisali prevzemni zapisnik, ste potrdili, da ste prevzeli plovilo v stanju v kakršnem je zapisano v zapisniku. Z uporabo plovila, pa se lahko izkaže, da nekaterih napak niste opazili pred prevzemom in vnesli v zapisnik. Ko opazite težavo, nemudoma o tem obvestite čarteraša in sporočite v kakšnih pogojih je ste odkrili okvaro. Na podlagi tega bo možno ugotoviti, ali je do okvare prišlo zaradi vašega načina uporabe ali pa je okvara takšne narave, da je vi nebi mogli povzročiti. Ena takšnih napak so močni tresljaji pri uporabi motorja pri normalni hitrosti plovbe. Možno je, da je skrivljen propeler, da so okvarjeni ležaji na osovini ali pa je okvarjen motor. Napaka se ni pojavila v marini, ko ste prižgali motor, ker je deloval neobremenjen v prostem teku. Podobne napake lahko odkrijete tudi pri delovanju avtopilota, sidrnega vitla, elektronike, črpalk za vodo in kalužnih črpalk, pomožnem motorju in še bi lahko naštevali.

Predaja plovila

Ko ste zaključili vaš dopust, vaš čaka še predaja plovila. Stresen trenutek, ko se bo ugotovilo ali ste na plovilu povzročili škodo ali ne. Vse napake, ki jih niste našli pri prevzemu plovila ali pa jih javili med uporabo, so bile lahko povzročene med vašo uporabo. V kolikor jih bo pri predaji plovila našel čarteraš, vam bo naprtil stroške popravila in zadržal kavcijo. Strošek popravila bo seveda grobo ocenjen in običajno boste za popravilo plačali več, kot bodo znašali dejanski stroški.

Zavarovanje kavcije

Zavarovanje kavcije je zadnje čase vedno bolj priljubljen način, s katerim se zavarujete pred morebitnim zadržanjem kavcije in stroški popravila škode, ki ste jo povzročili na plovilu. Gre za zavarovanje, zato zneska ne boste dobili povrnjenega tudi v primeru, da plovilo vrnete nepoškodovano.

Primer cene zavarovanja kavcije najema plovila:

*zneski zavarovanja se razlikujejo glede na zavarovalnico, čartersko podjetje in posrednika. V tabeli so navedeni zneski za zavarovanje pri podjetju thesailmaster.si

Še nekaj nasvetov

1. Preden se odločite za izbiro plovila, izberite zanesljivega operaterja, ki vam bo s pomočjo znanja in izkušenj pomagal izbrati plovilo.
2. Preverite čartersko podjetje, katerega plovilo ste izbrali za svoj dopust.
3. Za prevzem plovila si vzemite čas.
4. Če odkrijete napake po izplutju, jih javite takoj, ko ste še v bližini baze. Reševanje težav in popravilo bo laže in hitrejše.

Vaše izkušnje, tako dobre kot slabe, lahko z ostalimi bralci delite kar v komentarju članka.