Zahodniki ali prevladujoči zahodniki so glavni vetrovi, ki pihajo v srednjih zemljepisnih širinah med 35 in 65 stopinjami na severni in na južni zemeljski polobli. So površinski tok Ferrel-ove celice in pihajo med območjem visokega zračnega pritiska, ki ga imenujemo Konjske širine (30°-38°) in področjem nizkega zračnega pritiska, ki ga imenujemo Severna (na južni polobli Južna) polarna fronta (60°-65°).

Zahodniki pihajo večinoma v smeri jugozahod-severovzhod na severni polobli in iz smeri severozahod-jugovzhod na južni polobli. Najmočnejši so v času zime, ko je zračni pritisk na zemeljskih polih nižji (ko je polarni ciklon najmočnejši) in najšibkejši med poletjem, ko je polarni ciklon najšibkejši in nad poloma vlada višji zračni pritisk.

Skupaj s pasati omogočajo krožno plovbo preko oceanov in povzročajo močne krožne morske tokove. Zahodniki so lahko zelo močni. Največje hitrosti dosegajo na južni polobli, ker večinoma pihajo nad morjem in ne naletijo na pregrade. Zahodnike na južni polobli zato delimo še v tri skupine. Imena so dobili po zemljepisnih širinah v katerih pihajo in po svojih dramatičnih hitrostih, ki jih dosegajo. Zahodnike, ki pihajo v področju med 40° in 50° južne zemljepisne širine imenujemo »Rjovečih štirideset« (ang. Roaring Forties), tiste ki pihajo med 50° in 60° imenujemo »Besne petdesete« (ang. Furious Fifties) in »Kričeče šestdesete« (ang. Screaming Sixties) med 60° in 70°.

Rjovečih štirideset

Zahodniki Rjovečih štirideset pihajo na področju med  40° in 50° južne zemljepisne širine. Vetrovi nastanejo, ker so zračne mase s področja ekvatorja potisnjene proti južnemu zemeljskemu polu. Pihajo v smeri severozahod-jugovzhod. Njihova meja (40° in 50° južno) ni konstantna. Pomikajo se severno in južno glede na letni čas. Ko je na južni polobli poletje, se pomaknejo proti južnemu polu, ko je zima, se pomaknejo proti ekvatorju. Dosegajo večje hitrosti, kot ekvivalentni vetrovi na severni polobli. Pihajo večinoma nad morjem. Prekinjajo jih le Tasmanija, Nova Zelandija in Južna Amerika, ki pa so v primerjavi s kopnim na severni polobli bistveno manjša prepreka.

Besne petdesete

Zahodniki Besne petdesete pihajo med 50°  in 60°. So enaki vetrovi kor Rjovečih štirideset a lahko dosegajo še nekoliko višje hitrosti.

Kričeče šestdesete

Zahodniki Kričeče šestdesete pihajo med 60° in 70° južne zemljepisne širine. PO svojih lastnostih in nastanku so enake Rjovečim štiridesetim ali Besnim petdesetim, a jih lahko prekašajo v hitrosti.

Vpliv na vreme

Zahodniki igrajo močno vlogo pri oblikovanju vremena na zahodnih obalah kontinentov. Prinašajo tople ekvatorialne vode in vetrove tako na severni kot na južni polobli. Na južni so učinki še toliko večji, ker je vodne mase več, kopna pa manj. S seboj prinašajo tudi dež. V Severni Ameriki je v zimskem času na področju od Kalifornije pa vse do Aljaske veliko dežja. Kopno je pozimi relativno hladno, morje pa je relativno toplo. Nad kopnim se zato formirajo področja nizkega zračnega pritiska. Ko področje dosežejo vlažni vetrovi iz Pacifika začne nad obalo deževati, oblikujejo se nevihte in pihajo močni vetrovi. Poleti je proces ravno obraten. Vroč zrak nad kopnim prepreči gibanje vlažnih vetrov proti kopnem in povzroči sušno obdobje.

Plovba z zahodniki

V obdobju intenzivne plovbe in odkrivanja sveta v letih med 1571 in 1862 so zahodniki omogočali plovbo proti Indiji, Avstraliji in Aziji. Iz Evrope so jadrnice plule ob zahodni Afriški obali vse do rta Dobrega upanja. Tu so s pomočjo Rjovečih štirideset lahko hitro prepluli Indijski ocean, nadaljevali plovbo preko Pacifika, do rta Horn. Ob vzhodnih obalah obeh Amerik so pluli proti severu in se s pomočjo severnih zahodnikov vrnili nazaj v Evropo. Njihovo ugodno smer je spoznal že davnega leta 1611 nizozemski jadralec Henrik Brouwe. Plovba, ki jo še danes imenujemo Brouwerjeva ruta od Evrope do otoka Java, mu je s poznavanjem lastnosti zahodnikov, pomagala močno zmanjšati čas plovbe. Pred njim so jadralci proti Indiji in Indoneziji pluli od rta Dobrega upanja, ob vzhodni Afriški obali proti severu skozi Mozambiški kanal, nato pa nadaljevali plovbo proti vzhodu. Brouwer je od rta Dobrega upanja plul proti vzhodi in šele pred Avstralijo spremenil smer plovbe proti severovzhodu, kjer so mu  dodatno pomagali močni morski tokovi, ki tečejo v smeri jugozahoda proti severovzhodu.

Danes zahodnike s pridom izkoriščajo vsi jadralci na regatah, ki potekajo okoli sveta.

Turistična taksa je prihodek turističnih organizacij, ki sredstva uporabljajo za svoje poslovanje. Plačevanje takse je obvezno za vse osebe, ki v posamezni turistični občini nimajo stalnega prebivališča in uporabljajo storitev prenočevanja. Če se osredotočimo zgolj na plovila, so turistično takso obvezni plačevati:

• osebe, ki prenočujejo na plovnem objektu navtičnega turizma (čarter, križarjenje)
• lastniki plovila, ki ni plovni objekt navtičnega turizma (čarter, križarjenje), za sebe in za osebe, ki prenočujejo na plovilu kot turisti

Turistično takso plačujejo pod enakimi pogoji državljani republike Hrvaške, kot tujci.

Komu ni potrebno plačevati turistične takse

Izjeme, ki jim ni potrebno plačevanje turistične takse so:

• otroci do 12 leta starosti
• osebe z 70% invalidnostjo ali več in en spremljevalec
• sezonski delavci
• člani ožje družine prebivalcev turistične občine ali mesta
• potniki na potniški ladji v mednarodnem pomorskem prometu, ko se ladja nahaja v pristanišču

Turistična taksa pri najemu plovila ali križarjenju

Plačevanje turistične takse pri prenočevanju na plovnem objektu navtičnega turizma je obvezno za vsako osebo za vsako noč. Med plovne objekte navtičnega turizma se štejejo plovila, ki se uporabljajo za dopust in rekreacijo (najem plovil - čarter) in plovni objekti za večdnevna križarjenja. Potniki na teh plovnih objektih plačajo turistično takso pravnim ali fizični osebam, s katerimi so sklenili pogodbo ali nakup storitve najema ali križarjenja. Višina turistične takse za te storitve se plačuje za razred A v obdobju glavne sezone. Turistično takso se plačuje istočasno kot plačilo storitve. Za plačano takso se mora potrdilo o višini plačane takse in razlogi za plačilo zmanjšane takse oziroma opravičenosti od plačila takse v kolikor te obstajajo okoliščine. Plačilo je potrebno izvesti pred izplutjem.

Turistična taksa za lastnike plovil

Lastnik in uporabniki plovila plačujejo turistično takso zase in za vse osebe, ki prenočujejo na plovilu (navtiki) v pavšalnem znesku. Za plovilo se smatra vsako plovilo daljše od 5m, ki ima vgrajena ležišča, se uporablja za počitek, rekreacijo, križarjenje in ni plovni objekt navtičnega turizma (ni namenjen izposoji – čarterju). Turistično takso je potrebno plačati v luški kapitaniji oziroma njeni izpostavi pred izplutjem. Po plačilu takse prejmete potrdilo o plačilu, ki ga morate imeti na plovilu. Višina turistične takse je odvisna od dolžine plovil in časa bivanja na plovilu.

Prenočevanje na plovilu se smatra kadar osebe na plovilu živijo in prenočujejo v:

• lukah navtičnega turizma,
• v delu luke, ki je odprta za javni promet

in se plovilo nahaja na stalnem ali začasnem privezu teh luk. V ostalih primerih turistične takse ni potrebni plačevati.

Minimalne storitve luk navtičnega turizma

Storitev Sidrišče Odlagališče Suha marina Marina Naprava za sidranje         Voda         Elektrika         Odvoz smeti         Spoščanje plovil v vodo         Dvigovanje plovil iz vode         Prebivanje turistov         Priprava plovila         Gostinske usluge         Razsvetljava         Ogrevanje         Oznaka - napisna tabla         Profesionalno in korektno osebje

Katere so luke navtičnega turizma

Vse luke niso luke navtičnega turizma. Obstajajo minimalni pogoji, ki jih mora luka izpolnjevati. Luka navtičnega turizma je luka v kateri posluje pravna ali fizična oseba in ponuja turistične usluge (trgovske usluge, gostilna,…). Luka mora poslovati vsaj med 1.5 in 31.10 tekočega leta. Glede na vrsto jih ločimo v sidrišča, marine, suhe marine in odlagališča plovnih objektov. Posamezne morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

1. Sidrišče – sidrišče je del morskega prostora primernega za sidranje plovnih objektov opremljeno z napravami za sidranje
2. Odlagališče plovnih objektov je ograjen in urejen del kopna na katerem se skladišči plovila in ponuja transport plovil, spuščanje plovil v vodo in dvigovanje plovil iz vode. Na področju odlagališča plovil ni dovoljeno prebivanje turistov in ne sme se izvajati priprava plovila.
3. Suha marina je ograjen in urejen del kopna na katerem se skladišči plovila in ponuja transport plovil, spuščanje plovil v vodo in dvigovanje plovil iz vode. Na področju odlagališča plovil je dovoljeno prebivanje turistov in sme se izvajati priprava plovila. Suha marina lahko nudi gostinske usluge.
4. Marina je del vodnega prostora in obale posebej zgrajen in urejen za privez plovil, namestitev turistov v plovnih objektih, gostinske usluge, ter drugih storitev.

Ostali pogoji, ki jih morajo izpolnjevati luke navtičnega turizma

Luka navtičnega turizma mora biti urejena in opremljena tako, da omogoča neovirano in varno gibanje turistov, prevoz in prenos stvari, ter varno shranjevanje stvari. Oprema luke mora biti v stalnem funkcionalnem stanju brez poškodb. Vse vrste luk navtičnega turizma razen sidrišča morajo biti opremljen z električnim priključkom in priključkom za vodo. Razsvetljeni morajo biti vsi prostori kjer prebivajo turisti. Marine, ki poslujejo skozi vse leto morajo zagotoviti gretje v vseh prostorih kjer prebivajo turisti z minimalno temperaturo 18,5° C. Vse luke navtičnega turizma morajo zagotavljati redno odstranjevanje vseh vrst odpadkov. Osebje v luki navtičnega turizma mora biti profesionalno in korektno do uporabnikov storitev. Oblečeni morajo biti primerno in urejeno. Luke morajo biti primerno označene z napisnimi tablami velikosti 40 x 30 cm.

Višina takse za 2018 (v HRK)

Nadzor nad plačevanjem

Nadzor nad plačilom turističnih taks izvaja Državni inšpektorat. Kontrolo izvajajo gospodarski inšpektorji Državnega inšpektorata. V primeru da plačilo turistične takse ni bilo izvedeno pred izplutjem, bo inšpektor z odločbo odredil plačilo turistične takse.

Kazni

Kazen v višini 3.000 – 10.000 HRK za pravno osebo in 2.000 – 7.000 HRK se izreče v vsakem primeru, ko taksa za prenočevanje na plovilu ni plačana (Se pravi za vsakič, ko vas inšpektor zaloti, da prenočujete na plovilu brez plačane takse). Za prekršek lahko inšpektor na mestu izreče kazen v višini 1.000 HRK.

Viri:

• Uredba o utvrđivanju visine boravišne pristojbe za 2018. godinu (https://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2017_08_78_1922.html)
• Pravilnik o načinu plaćanja paušalnog iznosa boravišne pristojbe za nautičare (https://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/2013_07_99_2240.html)
• Pravilnik o razvrstavanju i kategorizaciji luka nautičkog turizma - Narodne novine, broj 72/08 (http://www.propisi.hr/print.php?id=8223)

Kljub temu, da plovilo preko zime miruje, potrebuje redno vzdrževanje. Voda, vlaga, veter in sol našemu plovili ne prizanašajo. Povzročajo korozijo, plesen, neprijetne vonjave in hitrejše propadanje. Če želimo, da bo spomladi naše plovilo potrebovalo kar najmanj vzdrževanje oziroma nakupa nove opreme, jo moramo v obdobju mirovanja primerno vzdrževati. Redne kontrole sistemov na plovilu je potrebno izvajati mesečno.

Poglejmo si katere so nujna vzdrževalna dela, ki jih moramo opraviti. Opisali smo 10 najbolj nujnih opravil za plovila, ki prezimijo v vodi. Za plovila, ki so skladiščena na kopnem, večine teh opravil ne moremo oziroma ni potrebno opraviti.

Prižiganje motorje

Če motorja po koncu sezone nismo konzervirali, ga je potrebno redno prižigati. Interval naj bo vsaj enkrat na mesec,  lahko tudi krajši (na 3 tedne ali celo na 14 dni). Zunanjost motorja je zaščitena z barvo, medtem ko notranjost nima zaščite. Ko motor uporabljamo je celotna notranjost zaščitena s tankim filmom motornega olja, ki preprečuje dostop vlagi do kovinskih delov motorja. Ko motor miruje, olje steče v karter in notranje površine ostanejo brez zaščite. Zavedati se moramo, da je notranjost motorja odprta. Zrak lahko vstopa skozi sistem za dovod zraka v motor in odprte ventile. Zrak s seboj nosi vlago in sol, ki se kondenzirata na notranjih površinah motorja in povzročata korozijo. Ko motor prižgemo, se zopet podmaže z oljem. Motor ni dovolj le prižgati. Pustiti ga moramo delovati vsaj 15 minut. Najbolje bo če ga pustimo delovati toliko časa, da se v celoti segreje skoraj do delavne temperature. Delavno temperaturo bomo v prostem teku, brez obremenitve težko dosegli. V kolikor so vremenske razmere ugodne, je priporočljivo s plovilom izpluti in motorje tudi obremeniti. Z delovanjem motorja, bomo iz notranjosti odstranili vlago in motor ponovno zaščitili z oljnim filmom.

Hladilna tekočina

Če imam notranji motor z zaprtim sistemom hlajenja s sladko vodo oziroma hladilno tekočino, moramo pred vžiganjem motorja preveriti količino hladilne tekočine. Po potrebi dolijemo hladilno tekočino.

Ali je v motornem olju prisotna voda

Na sliki desno je motornemu olju primešana voda. Olje ni več viskozno in prosojno! Motorja ne smemo vžigati.

Motorno olje

Pred prižiganjem motorja preglejmo nivo motornega olja. Če je olja premalo, ga dolijmo do zahtevanega nivoja. Preverimo tudi barvo olja. Če je olje transparentno ali nekoliko črno zaradi saj motor lahko vžgemo, Če je olje na pogled belo, je v njem voda in motorja ne smemo vžgati. Potrebno je ugotoviti, kaj je vzrok vode v motornem olju, ga odpraviti in nato zamenjati olje.

Pregled kaluže

Pregledamo vse kaluže na plovilu. V kolikor se je v njih nabrala voda, vključimo črpalke. Če se črpalke niso samodejno vključile in odstranile vode, so problem okvarjena stikala-plovci, ki skrbijo za avtomatski vklop črpalk, go gladina vode v plovilu naraste. V primeru vode v kaluži preverimo tudi ali gre za slano ali sladko vodo. V kolikor gre za sladko vodo, preverimo vse ventile in cevi slane vode na plovilu (dotok slane vode do WC-jev, do armature pomivalnega korita, dotok za hlajenje motorja in drugih). V kolikor je voda sladka, je lahko razlog slabo tesnjenje oken in skoznje priteka deževnica. Lahko je to kondenz, ki se steka v kalužo ali pa izteka voda iz sistema sladke vode. Sistem preverimo tako, da vključimo črpalke  sladke vode. V kolikor pri zaprtih armaturah čez nekaj časa ne nehajo delovati, ali pa se brez potrebe vključijo na vsakih nekaj minut, potem voda uhaja iz sistema. Preverimo vse armature, cevi, spoje in črpalke, da ugotovimo izvor.

Prezračevanje in odstranjevanje vlage

Plovila niso hermetično zaprta. Zrak v notranjosti se izmenjuje z zunanjim. V plovilo prihaja prah in vlaga. Ko smo na plovilu, ga prezračimo. Če imamo na plovilu vgrajeno gretje, ga vključimo, da se prostori v plovilu dobro pregrejejo. Če gretja nimamo, lahko to naredimo s kaloriferjem ali drugim grelnim telesom. Plovilo ponovno dobro prezračimo, da se topel vlažen zrak v plovilu zamenja s suhim iz okolice. Za zmanjšanje vlage v plovilo namestimo razvlaževalce zraka, ki za svoje delovanje ne potrebujejo električne energije, so cenovno zelo ugodni in bodo preprečili nastanek plesni in vonjav v plovilu. Na primer razvlaževalec z eni polnilom bo zadostoval za mesec dni na 12m jadrnici.

Pregled in polnjenje akumulatorjev

Vzdrževanje in polnjenje akumulatorjev je ključnega pomena za podaljšanja njihove življenjske dobe. Tudi, ko plovila ne uporabljamo, se praznijo. Na akumulatorje so stalno priključeni različni porabniki kot na primer  črpalke v kalužah, elektronski alarmi ali celo elektronski sistemi za preprečevanje rasti vegetacije. Akumulatorji izgubljajo eklektični tok tudi kadar niso obremenjeni. Zgubijo lahko tudi do več Ah dnevno. V daljšem času se lahko popolnoma izpraznijo. Njihova življenjska doba se močno skrajša. Lahko se uničijo do te mere, da jih moramo nadomestiti z novimi.

Če imamo na akumulatorje priključene solarne celice ali vetrni generator, se akumulatorji stalno polnijo. Če imamo akumulatorje s tekočim elektrolitom, ta med polnjenjem hlapi. Zato moramo redno mesečno preverjati nivo elektrolita v vseh akumulatorjih in po potrebi naliti destilirano vodo do zahtevanega nivoja. Plošče v vsaki celici mora biti v celoti prekrite s elektrolitom. Prekomerno polnjenje celic z elektrolitom bo povzročilo iztekanje elektrolita iz akumulatorja.

Preverite kontakte na akumulatorjih. V kolikor so oksidirali, jih očistite in podmažite z mastjo za kontakte ali proti korozijskim sprejem.

Pregled priveznih vrvi

Preglejte vse privezne vrvi. Pozimi lahko pihajo zelo močni vetrovi. Plovilo se na privezu stalno premika in vrvi se obrabljajo na enem mestu. Če so obrabljene ali natrgane jih zamenjamo.

Pregled zaščitno ponjavo

Preglejte zaščitno ponjavo plovila. Če je natrgana jo zašijte. V nasprotnem se bo močno poškodovala ob vsakem naslednjem sunku vetra. Preverite vse gumbe in vrvice za pritrditev. Vsi morajo biti čvrsto pritrjeni. Če ponjava ni na vseh mestih pritrjena, bo v vetru plapolala in se raztrgala.

Bokobrani

Preverite vse bokobrane, če so trdno privezani. Preverite privezne vrvice in jih po potrebi zavarujte z dodatnim varnostnim vozlom (kako pravilno privezati bokobran na tej povezavi: Vrzni vozel)

Ko ste opravili redno mesečno vzdrževanje plovila in preden zapustite plovilo ne pozabite:

• zaprite vsa okna
• zaprite vse ventile morske vode
• izključite akumulatorje
• izključite električni priključek za 220V na kopnem

Glavni ali prevladujoči vetrovi so tisti, ki običajno pihajo iz iste smeri na posameznem področju sveta. Ti vetrovi so dominantni, nikakor pa ne pomeni, da v področju ne pihajo tudi drugi vetrovi. Pihajo večinoma iz ene smeri in jakosti vetra iz te smeri so največje.

V članki Svetovni vremenski vzorci - globalna cirkulacija zraka smo opisali glavne svetovne vremenske vzorce, ki so poglaviten vzrok za glavne svetovne vetrov.

Vetrovi običajno dobijo ime po smeri iz katere pihajo. Severna in južna polobla sta razdeljeni vsaka na tri pasove. Ti pasovi nastanejo zaradi treh celic cirkulacije zraka. Polarni celici ob zemeljskih polih, Hadlejeva celica na severni in južni strani ekvatorja in Ferrelovi celici, ki sta med Hadleyevo in polarno, tako na severni in južni polobli.  Ob zemeljskih polih, na področju Polarne celice na zemeljski površini pihajo polarni vzhodniki. Južneje na severni polobli in severneje na južni polobli pihajo zahodniki, severno in južno od ekvatorja pihajo pasati. Ko je poletje na severni polobli se vseh šest pasov pomakne proti severu, ko pa je zima pa se pomaknejo proti jugu. Vsak pas obsega približno tretjino zemeljske širine, se pravi okrog 30 stopinj. Med posameznimi pasovi so področja, visokega oziroma nizkega zračnega pritiska, kjer prevladujejo šibki vetrovi in brezvetrje ali pa nevihte (Doldrums, Konjske širine, Polarna fronta).

Vetrovi na severni zemeljski polobli

Na severni polobli pihajo polarni vzhodniki, zahodniki in pasati. Polarni vzhodniki pihajo od severnega pola proti jugozahodu in so površinski tok Polarne celice. Pihajo med 90 in 60 stopinjami severne zemljepisne širine. Ob Polarni fronti se srečajo z zahodniki, ki pihajo iz smeri jugozahoda proti severovzhodu. Ti pihajo v področju med 30 in 60 stopinjami severne zemljepisne širine. Najjužneje na severni polobli pihajo pasati. Pihajo iz severa proti jugu, zaradi vrtenja zemlje jih Coriolisova sila potisne proti zahodu in zato pihajo v smeri severovzhod-jugozahod. Pihajo v področju od 30 stopinj severne zemljepisne širine pa vse do ekvatorja. So stabilni vetrovi, ki omogočajo hitro plovbo preko oceanov iz smeri vzhoda proti zahodu.

Vetrovi na južni zemeljski polobli

Na južni polobli se pasovi zvrstijo v obratnem vrstnem redu. Polarni vzhodniki pihajo od južnega pola proti severozahodu. Pri južni Polarni fronti se srečajo z zahodniki, ki pihajo od severozahoda proti jugovzhodu. Pihajo od področja imenovanega Variables of Capricorn (ekvivalentno področje Konjskim širinam na severu, ki se imenujejo tudi Variables of Cancer).

Južni zahodniki se pričnejo nekje ob južnem delu Južne Afrike. Pihajo močneje kot zahodniki na severni polobli, ker pihajo pretežno nad morji. Zaradi tega so si prislužili posebna imena. "Roaring Forties" ali rjovečih štirideset so zahodniki, ki pihajo med 40 in 50 stopinjami južne zemljepisne širine. So odlični za plovbo od Južne Afrike proti Avstraliji in naprej proti južni Ameriki. Južneje, med 50  in 60 stopinjami južne zemljepisne širine, se vetrovi imenujejo "Furious fifties"  ali besne petdesete. Najjužnejši del južnih zahodnikov se imenuje »Screaming sixties« ali kričečih šestdeset. To so zahodniki, ki pihajo med 50 in 60 stopinjami južne zemljepisne širine. Znani so po svoji moči in izjemno visokih valovih, ki nastajajo na področju, kjer pihajo.

Med področjem južnih zahodnikov in ekvatorjem zopet pihajo pasati. Za razliko od severnih pihajo iz smeri jugovzhoda proti severozahodu.

Sezonski premiki

Pasovi med letnimi časi spreminjajo svojo lego. Ko je na severni polobli poletje, se pomaknejo nekaj stopinj bolj severno, ko je na severni polobli zima, se pomaknejo nekoliko bolj južno. Svoje najbolj severno pozicijo dosežejo, ob koncu poletja na severni polobli. Takrat lahko pasati severne poloble dosežejo obale Španije in Portugalske, ki sta med 36 in 40 stopinjami severne zemljepisne širine. V časih velikih osvajanj je bila to odločilna prednost obeh držav, saj so vetrovi njihove flote hitro ponesli na odprto morje. Obdobje najbolj severne pozicije pasov sovpada z obdobjem orkanov na Atlantiku.

Monsuni

Monsuni so letni ekvivalent dnevnim termičnim vetrovom, ki nastajajo zaradi hitrejšega ogrevanja ali ohlajanja zraka nad kopnim oziroma morjem. Med poletjem se kontinenti segrevajo hitreje kot morja. Segreti zrak se dviguje in z oceanov potegne vlažen zrak proti kopnemu, kar povzroči deževno obdobje. Med zimo se proces obrne. Suh, hladen in težak zrak s kopna se premika nad oceane in povzroča suho obdobje. Monsuni so najmočnejši v južni Aziji. Razlog je velika kopenska masa in Himalaja, ki preprečuje premik zračnih mas proti severu. Monsuni podobni Indijskemu, se pojavljajo tudi v drugih delih sveta a se slabo razvijejo in so manj opazni.

Vetrovi in morski tokovi

Oceanski morski tokovi

Morske tokove  v oceanih povzročajo vetrovi in Coriolisova sila. Če ne bi bilo kontinentov, bi morski tokovi na zemlji potekali od vzhoda proti zahodu. Zaradi kontinentov, ki so prepreka in vetrov, potekajo drugače. Če podrobno pogledamo posamezne pasove in vetrove, ki pihajo v njih, lahko hitro ugotovimo, kako bodo potekali morski tokovi. Pasati ob ekvatorju potiskajo vodo od vzhoda proti zahodu, pomaga pa jim še Coriolisova sila. Ko na severni polobli pridejo do Karibskega morja, se obrnejo proti severu, nato pa nazaj proti vzhodu, kamor jih potiskajo zahodniki. Enako je v Pacifiku. Pihajo od obal ZDA proti Aziji. V Filipinskem morju se obrnejo proti severu, nato pa jih zahodniki zopet obrnejo proti vzhodu, obalam ZDA. Morski tokovi na severni polobli krožijo v smeri urinega kazalca na južni polobli pa v obratni smeri.

Pred plovbo je treba posebno pozornost nameniti motorju, osnovnemu pogonskemu sredstvu. Ker si želimo, da bi motor med plovbo normalno deloval, je treba pred izplutjem motor preventivno pregledati in ga pripraviti na plovbo.

1. Pregled nivoja motornega olja

Slika 1 - Redna kontrola nivoja olja Če je v motorju premalo olja, se motor ne bo podmazoval pravilno in bo odpovedal. Nivo je potrebno pregledati na vsakih 10 ur delovanja.

Pred vsakim izplutjem in še posebej pred občasnimi ali daljšimi plovbami moramo obvezno kontrolirati in po potrebi doliti v motor motorno olje. Poraba motornega olja je namreč pri motorjih za plovila večja, kot pri motorjih za avtomobile. Poraba olja je večja pri obremenjenem motorju (glisiranje), kot pri počasni plovbi. Na plovilu je zato smiselno imeti posodo z manjšo zalogo motornega olja za dolivanje. V primeru, da se nivo motornega olja občutno zmanjšuje, je treba ugotoviti vzrok za nadpovprečno porabo motornega olja in ga čimprej odpraviti. Kako ugotovimo, ali je v motorju ustrezna količina olja prikazuje slika 1. 

2. Pregled nivoja hidravlične tekočine

Pri motorjih s premikajočo se peto z vijakom (Z motorji, izvenkrmni motorji …) moramo preveriti nivo hidravlične tekočine, ki služi za uravnavanje naklona pete z vijakom.

3. Pregled nivoja olja v servo-krmilnem sistemu

Olje v servo-krmilnem sistemu omogoča delovanje servo-krmilnega sistema. Omogoča lažje krmiljenje. Z njim je opremljena večina plovil na motorni pogon. Količino olja moramo redno preverjati in po potrebi doliti olje, ki je namenjeno za hidravlične sklope. Motorno olje ni primerno!

4. Prezračevanje motorja

Pri čolnih z vgradnimi motorji sodi med obvezna opravila prezračevanje motornega prostora, kar je zelo pomembno predvsem za plovila z bencinskimi motorji. Prezračevanje je večinoma izvedeno prisilno z električnim ventilatorjem, ki ga moramo vklopiti vsaj dve do tri minute pred zagonom motorja in ga pustiti vklopljenega tudi med plovbo, še posebej če je ta počasnejša. Bencinski hlapi, ki se nabirajo v motornem prostoru in imamo z njimi opraviti predvsem pri motorjih z uplinjačem, so namreč eksplozivni. Brez prezračevanja vgradnih bencinskih motorjev tvegamo požar ali eksplozije.

5 .Pregled raznih priključkov na motorju

Občasno je dobro pregledati tudi različne priključke na motorju, med katere sodijo tudi gumijasta cev za dovod goriva ter cevi za dovod in odvod morske vode pri odprtem sistemu hlajenje oziroma dovod in odvod hladilne tekočine pri zaprtem sistemu hlajenja.

6. Pregled kaluže

Redno je treba preverjati kalužo in s tem sproti detektirati morebitno puščanje raznih tekočin na plovilu, tudi iz motorja (hladilna morska voda, hladilna tekočina, olja, gorivo). V plovilo lahko vdira voda skozi odprtine skozi katere je speljan pogon in skozi odprtine za dovod slane vode v plovilo (WC, kuhinj,..). Pušča lahko tudi katera izmed cevi za dovod morske vode za hlajenje motorja ali ena izmed cevi morske vode na motorju. V kolikor se v kaluži nabira voda le med delovanjem motorja, je potrebno ugotoviti katera izmed cevi pušča in jo zamenjati.

7 .Vizualni pregled filtra za morsko vodo

Redno pregledovanje filtra za morsko vodo je pomembno za preprečevanje prehoda nečistoč (npr. morska trava) v hladilni sistem. Če plujete pretežno na nižjih globinah, še posebno tam kjer je morsko dno obraščeno z morsko travo, je smiselno pogostejše čiščenje filtra za morsko vodo.

Slika 2 - Kontrola klinastega jermena Če ima jermen vidne razpoke, ga je potrebno zamenjati. Preverimo ustrezno napetost jermena.

8. Vizualni pregled filtra goriva oziroma sistema za filtracijo goriva

Ob normalnih pogojih, ko s kontaminacijo goriva nimamo težav, se filter za gorivo menjuje zgolj preventivno ob rednih servisih motorja. V primeru težav z gorivom pa se nam navadno najprej začne mašiti filter goriva, če vzroka ne odpravite pa lahko zaradi kontaminiranega goriva ostanete celo brez pogona. Pregledovanje filtra goriva je torej predvsem preventivne narave.

9. Pregled klinastega jermena

Pri pregledu klinastega jermena moramo biti pozorni na njegovo starost, obrabljenost in napetost. Če ima jermen vidne razpoke (glej slika2) ali pa vidno iztrošen, pomeni, da je preperel in ga je nujno zamenjati. Napetost jermena preverjamo tako, da ga na prostem delu pritisnemo s prstom. Primerno napet jermen se bo vdal za 1 cm (glej slika2). Če se vda več kot 1 cm, ga je potrebno napeti. Če jermen med delovanjem motorja cvili je premalo napet in drsi. Obvezno ga moramo pregledati in napeti. V kolikor se problem ponovi po nekaj urah delovanja, je iztrošen in ga je potrebno zamenjati.

Če se jermen vda manj, je prenapet. Sila na ležaje, s katerimi so pripete jermenice, je prevelika in se lahko poškodujejo.

10. Pregled količine goriva in načrtovanje njegove nabave

Pred izplutjem je treba preveriti količino goriva in narediti dober načrt plovbe ter oceniti predvideno porabo goriva. Načrtovanje nabave goriva je eno pomembnejših opravil, saj lahko brez premišljenega načrtovanja ostanete brez goriva.

11. Pregled napetosti v akumulatorjih

Za zagon velike večine motorjev na plovilih je potrebna električna energija iz akumulatorjev. Zato morate redno spremljati napetost v akumulatorjih in poskrbeti za njihovo pravočasno polnjenje med plovbo z motorjem oziroma na obali.

12. Preveri delovanje motorja

Po zagonu motorja je treba motor pustiti v prostem teku delovati nekaj minut, da se ogreje na delovno temperaturo. Medtem preverite kroženje hladilne morske vode in spremljate indikatorje, ki prikazujejo temperaturo v motorju, tlak motornega olja, napetost akumulatorjev, itd… Na koncu preventivno preverite še prisotnost morebitnih svežih tekočin v kaluži.

Na zemlji ves čas pihajo vetrovi različnih smeri in različnih hitrosti. Če vreme opazujemo v kratkem časovnem obdobju, potem težko najdemo kakšne vzorce, če pa ga spremljamo skozi daljša obdobja, pa lahko ugotovimo, da obstajajo ponavljajoči vzorci vremena oziroma gibanja zračnih mas.

Na celotni zemeljski površini obstajajo veliki sistemi cirkulacije zraka. Z njihovo pomočjo se prenaša toplota iz tropskih krajev proti polarnim delom. V vsaki hemisferi imamo tri tako imenovane celice, v katerih se odvija cirkulacija zraka. Na severni in južni strani ekvatorja je po ena Hadley-eva celica. Razprostira se med ekvatorjem 0° in 30° severne in južne zemljepisne širine. Med 30° in 60° je druga celica imenovana Ferrel-ova celica, od tu pa do polov pa se razprostira Polarna celica. V posamezni celici zrak kroži med zemeljsko površino in troposfero (višine med 10.000 m in 15.000 m nad morjem).

Hadley-eva celica

Satelitska slika prikazuje področje Doldrums-ITCZ (1) z veliko količino vlage v zraku, področje pasatov (2), ki pihajo iz vzhoda proti ekvatorju in področje zahodnikov (3)

Hadley-eva celica je največja celica in se razteza od ekvatorja pa vse do 30° ali celo 40° severne oziroma južne zemljepisne širine. Ime je dobila po angleškem meteorologu Georgu Hadley-u.

V Hadley-evi celici pihajo ob zemeljski površini pasati. Na severni polobli pihajo iz severne do severovzhodne smeri proti ekvatorju, na južni polobli pa iz južne do jugovzhodne smeri proti ekvatorju. Okoli ekvatorja se obe zračni masi srečata in nastane področje imenovano Doldrums (Intertropska konvergentna cona), kjer prevladujejo obdobja brezvetrja in nenadnih intenzivnih neviht. Zračni masi iz severne in južne poloble se tu srečata in pričneta iznad površja dvigati v višine. Zaradi tega se okrog ekvatorja ustvarja področje nizkega zračnega pritiska. Ko se zrak dvigne se začne gibati v smeri proti polu (na severni polobli proti severnemu tečaju in na južni proti južnemu). Ko doseže 30°-40° severne oziroma južne širine (subtropsko področje), se začne zopet spuščati proti zemeljski površini. Tu se ustvarja visok pritisk. Ker so zračne mase, ki se spuščajo iz višin suhe, je cirkulacija zraka v Hadley-evi celici vzrok za puščavo kot na primer Sahara v severni Afriki.

Ferrel-ova celica

Ferrel-ova celica je srednja celica in se razprostira med 30°-60°  (do 40°-70) severne in južne zemljepisne širine. Zračne mase krožijo ob zemeljski površini od juga proti severu. Ob stiku s Polarno celico se pričnejo dvigovati do troposfere. Tu zopet nastane pas nizkega zračnega pritiska, ki botruje za nestabilno vreme v področju polarne fronte. V troposferi se zračne mase Ferrel-ove celice gibljejo proti jugu. Ob stiku s Hadley-evo celico se začnejo. In povzročijo pas visokega zračnega pritiska imenovan Konjske širine, kjer vladajo šibki vetrovi ali brezvetrje.

Ker se zračne mase v Ferell-ovi celici gibljejo v obratni smeri kot v Hadley-evi in Polarni, celica deluje kot nekakšen vmesnik. Na severni polobli površinski zračni tokovi potekajo od juga proti severu, medtem ko v Hadley-evi in polarni od severa proti jugu (in obratno na južni zemeljski polobli).

Polarna celica

Polarna celica je najmanjša in najšibkejša celica. Razteza se med 60-70 stopinjami severne in južne zemljepisne širine pa vse do severnega oziroma južnega pola. Zrak v celici se z višin spušča proti površju pri polu, ob površini se giblje od severa proti jugu. Ko se sreča s polarno fronto nekje med 60° in 70°, pa se prične zopet dvigovati.

Z letošnjim letom Hrvaška zopet uvaja spremembe zakonodaje pri izdajanju ribolovnih dovoljenj.

Zaradi ukrepov Evropske unije, so morali Hrvati izenačiti pravice nakupa vseh ribolovnih dovoljen za rezidente Hrvaške z ostalimi rezidenti EU. Tako od lanskega leta lahko letno dovolilnico kupijo vsi državljani EU ne glede na prebivališče. A previdno. Letno dovolilnico si je možno kupiti le do 1.3. za tekoče leto. V kolikor boste datum zamudili, letne dovolilnice ne boste več mogli kupiti.

Letne dovolilnice veljajo zgolj za tekoče leto in ne več leto dni od nakupa dovolilnice.

Letne dovolilnice za upokojence, ki so si jih lahko kupile osebe nad 60 let, si od letos lahko kupijo le osebe stare nad 65. Za starost 65 let se šteje, če v tekočem letu, za katerega kupujete dovolilnico dopolnite starost 65 let. Enako velja pri dovolilnicah za osebe mlajše od 18. let. Kupijo si jo lahko le osebe, ki bodo v koledarskem letu dopolnile starost največ 18. let.

Druga pomembna sprememba so mesečne dovolilnice. V letošnjem letu se te ukinjajo. Na voljo bodo le še dovolilnice za 1, 3 ali 7 dni.

Dovoljena oprema s katero je dovoljeno loviti:

• 2 kosa ribolovnega pribora (trnek, vrvica, utež, plovec)
• 2 kosa pribor za panulanje
• 2 kosa pribor za lov na glavonožce
• naprava za lov na velikega morskega črva (trapula)
• podvodna puška (Natančno število še ni določeno. Čaka se na tolmačenje Ministrstva.)

Posebna ribolovna dovoljenja:

Posebna ribolovna dovoljenja lahko kupijo le osebe, ki imajo izdano letno ribolovno dovoljenje. Kupiti jo je potrebno kadar lovite z drugo opremo, ki ni dovoljena za uporbo zgolj z letno dovolilnico. To so:

1. letno ribolovno dovoljenje za ribolov s parangalom z do 100 trnki
2. letno ribolovno dovoljenje za ribolov z vršo (največ 3 vrše)
3. letno ribolovno dovoljenje za ribolov s ostmi (trizob)
4. letno ribolovno dovoljenje za ribolov z uporabo umetne razsvetljave
5. letno ribolovno dovoljenje za ribolov na veliko ribo (izda se lahko le osebam z veljavno letno dovolilnico za športni ribolov).

Pri nakupu ribolovnih dovoljen potrebujete člansko izkaznico ribolovne zveze. V kolikor ste član ribolovne zveze države v kateri prebivate, ne potrebujete članske izkaznice Hrvaške ribolovne zveze. V nasprotnem si morate pred nakupom ribolovnega dovoljenja zagotoviti še izkaznico Ribolovne zveze RH.

Vse o aktualni zakonodaji na tej povezavi.

Pasati so vetrovi, ki prevladujejo v področju ekvatorja med področji imenovanimi Konjske širine in Doldrums. Na severni in južni polobli pihajo iz vzhodnih smeri. Na severni polobli pihajo pretežno iz severovzhoda, na južni polobli pa iz smeri jugovzhoda.

Pasati so stabilni vetrovi, ki se v zimskem času nekoliko okrepijo. Ti vetrovi že stoletja omogočajo plovbo preko oceanov in so evropskim pomorskim velesilam omogočili osvajanje Amerike ter omogočili trgovske plovbe poti po Atlantiku in Pacifiku.

Meteorološko pasati povzročajo tropske nevihte in na kopenska področja kamor pihajo prinašajo deževje. Pasati na Atlantiku povzročajo dež v severni Ameriki, pasati na Pacifiku pa prinašajo dež na Madagaskar in vzhodno Afriko ter jugovzhodno Azijo. Ko pihajo preko Afrike, poberejo večje količine prahu in ga ponesejo preko oceana vse do Karibskega morja in jugovzhodnega dela severne Amerike. Večje količine dežja lahko običajno pričakujemo, ko se pasati pričnejo umirjati in pihati z manjšimi hitrostmi.

Zgodovina

Satelitska slika prikazuje področje Doldrums-ITCZ (1) z veliko količino vlage v zraku, področje pasatov (2), ki pihajo iz vzhoda proti ekvatorju in področje zahodnikov (3)

Pasati se angleško imenujejo »Trade winds«. Ime so dobili v srednjem veku iz angleške besede »trade«, ki je pomenilo »pot«. Njihovo pomembnost so kmalu spoznali tudi Portugalci, ki so jih v 15. stoletju poimenovali »volta do mar«, kar pomeni »vrnitev z morja« ali »obrat morja«. Z njimi so pluli od obal zahodne Afrike, proti zahodu, se ob Azorih obrnili proti severozahodu nato pa nazaj proti vzhodu, proti Evropi. Ugotovili so tudi, kako najlažje plujejo proti južni Afriki. Ugotovili so, da morajo pluti čim bolj proti zahodu, proti Braziliji in ko dosežejo 30° južno, se obrnejo in plujejo z zahodniki nazaj proti južni Afriki. Cirkulacija vetra na Pacifiku je bila do leta 1565 neznana. Da tudi tam prevladujejo pasati ob Ekvatorju in zahodniki v višjih zemljepisnih širinah, je ugotovil španski morjeplovec Andres de Uraneta. Zarisal je prvo plovno pot za plovbo iz Filipinov do mesta Viceroyalty, takratni Novi Španiji, danes Mehiki.

V obdobju jadrnic (1571-1862) je bilo poznavanje svetovnih vetrov, cirkulacije vetrov in predvsem prevladujočih vetrov v posameznih področjih na oceanih izjemno pomembno. Takratne ladje niso mogle pluti v veter. Plule so z vetrom. Kapitani ladij so zato iskali vetrove, ki so pihali v smeri potovanja. Vetrovi so naredili določene dele sveta enostavno dosegljive, nekateri pa so bili praktično nedosegljivi. Politično oblikovanje sveta v času gradnje evropskih imperijev je bilo zaradi tega pogojevano z vetrovi.

Razlogi

Kot del Hadleyece celice cirkulacije zraka, površinski vetrovi pihajo proti Ekvatorju, medtem ko vetrovi v višjih sferah pihajo proti poloma. Okrog 30° zemljepisne širine na severni in južni polobli se zrak začne spuščati iz višjih področij v nižje, proti površini zemlje. Zrak je relativno suh, ker se spušča, temperatura narašča, absolutna relativna vlažnost ostaja enaka. Relativna vlažnost zračne mase se zmanjša. Topel in suh zrak znak kot superiorna zračna masa se zadrži nad morskim tropskim zrakom, ki je topel in vlažen. Temperatura zraka zato z višino naraste. Ta pojav imenujemo temperaturna inverzija. Površinski zrak, ki prihaja in subtropskih pasov visokega zračnega pritiska proti Ekvatorju je zaradi zemljine rotacije preusmerjen proti zahodu na obeh poloblah. Zato vetrovi na severni polobli pihajo iz severovzhoda na južni pa iz jugovzhoda. Ker vetrovi dobijo ime iz katere pihajo, jih na severni polobli imenujemo severovzhodni pasati in na južni jugovzhodni pasati. Pasati severne in južne poloble se srečajo v področju imenovanem Doldrums ali ITCZ (InterTropiska konvergenčna cona) - območje nizkega zračnega pritiska, mirnega vremena okrog Ekvatorja.

Ker vetrovi pihajo v tropskih področjih, se zračna masa v spodnjih nadmorskih višina močno segreva. Zrak nad kopnim vsebuje manj vlage in se segreje do višjih temperatur, kot tisti nad morjem.

Vpliv na vreme

Oblaki, ki nastajajo v področjih kjer pihajo pasati so običajno iz kumulusov, ki se dvigajo vse do višin 4000 m. Višje ne morajo segati zaradi temperaturne inverzije. Pasati nastajajo v smeri Zemljinih polov. Močnejši so pozimi kot poleti. Na primer na področju Gvajane, ki je nekaj stopinj nad Ekvatorjem, je vetrovno področje med januarjem in aprilom. Ko je poletje na severni polobli, se pasati preselijo nekoliko proti severozahodu. Pomaknejo se iz Karibskega morja proti Floridi in Mehiškemu zalivu. Ko s seboj prinesejo puščavski pesek iz Sahare, prične deževati, nebo se iz mode spremeni v belo barvo in sončni zahodi postajajo vse boj rdeči.

Konjske širine ali subtropske širine so področje šibkih vetrov ali brezvetrje med 30° in 38° zemljepisne širine, tako na severni kot na južni polobli. V tem delu zemeljske atmosfere prevladuje subtropsko področje visokega pritiska, ki preprečuje nastajanje oblakov. V področju tako vladajo vetrovi spremenljivih smeri in brezvetrje.

Zaradi pomanjkanja pitne vode so konje zmetali v morje

Konjske širine so povezane z subtropskim anticiklonom in veliko količino zraka, ki se spušča iz visokih zračnih tokov, ki se premikajo proti Zemljinima poloma. Ko zrak doseže tla, se razširi proti ekvatorju v smeri severovzhod-jugozahod na severni polobli oziroma jugovzhod-severozahod. To povzroči nastanek dveh pasov, ki segata okrog celotne zemlje. V Konjskih širinah prevladuje toplo sončno vreme z malo padavinami. Pasova sta razlog za večje puščave kot je Sahara v Afriki, Arabska in Sirska puščava, puščavi Moyave in Sonoran v ZDA in severni Mehiki, ter puščave Atakama, Kalahari in Avstralska puščava na južni polobli.

Legende o Konjskih širinah

O izvoru imena obstajajo različne legende. Po prvi naj bi področje dobilo ime v času španskih osvajanj kolonij. Med matično državo in kolonijami so na ladjah pogosto prevažali konje. Ko so zapluli v področje, so lahko v njem obtičali več dni. Ker se je potovanje močno podaljšalo, je na krovu začelo zmanjkovati vode. Konji so začeli zbolevat in umirati. Posadka jih je morala zato zmetati v morje.

Druga razlaga za nastanek imena razloži tako severni, kot južni pas in temelji na navtični terminologiji. Včasih so rekli da je ladja »horsed« kadar ni dovolj vetra za jadranje in je plula zgolj s pomočjo morskega toka. Izraz »horsed« naj bi najbolj opisal plovbo z oceanskim tokom, ker je podoben kot jahanje na konju.

Kadar kupujemo plovilo, pri katerem lahko izbiramo med enim ali dvema pogonskima motorjema, smo v dilemi, katera odločitev je boljša. Kupiti en motor ali dva s polovično močjo. Vsaka od izbir ima svoje prednosti in slabosti.

V zadnjih letih postajajo izvenkrmni motorji vse bolj popularni. Lažje jih je vzdrževati ali zamenjati. Plovila ki v dolžino merijo več kot 6 m danes ponujajo možnost vgradnje enega ali dveh izvenkrmnih motorjev. Podobna je tudi odločitev pri plovilih z vgrajenimi motorji, ki merijo med 7 in 12 m. Pri nekaterih plovilih preprosto nimamo izbire. Manjša plovila na krmnem zrcalu nimajo dovolj prostora za pritrditev dveh izvenkrmnih motorjev in smo se prisiljeni odločiti za vgradnjo enega močnejšega motorja. Prav tako nismo v dilemo, kadar kupujemo plovilo, katerega oblika trupa je katamaranska. Tu je izbira zopet enostavna, namreč pametneje je izbrati dva motorja manjših moči. Prav tako je pri novejših plovilih, dolgih preko 12 m in so namenjena vgradnji izvenkrmnih motorjev. Tudi tu ni izbire. Odločiti se moramo za dva, lahko tri ali celo štiri izvenkrmne motorje. V dilemo najpogosteje pridemo pri plovilih z obliko trupa v obliki črke V, ki merijo med 7 in 12 metri.

Kaj pravi teorija?

V teoriji je cena enega izvenkrmnega motorja nižja od dveh s polovično močjo. Poraba goriva bi morala biti manjša, največja dosežena hitrost višja. Pa poglejmo koliko teorije drži v praksi.

Cena

*Cenik uradnih uvoznikov v Sloveniji na dan 3.1.2018 (Suzuki - As Boats, Yamaha – KMC, Mercury - Jucca Nautica)

Če primerjamo cene enega motorja v primerjavi z dvema polovične moči, teorija drži. Motorji večjih moči so cenejši. Prav tako se moramo zavedati dodatnih stroškov, ki so povezani s tem ali imamo en motor ali dva. Ena vgradnje enega motorja je nižja od vgradnje dveh. Nižja je cena kontrol enega motorja, kot dveh in cenejše je vzdrževanje. Cena servisa enega motorja je praktično polovico cenejša kot servis dveh manjših motorjev.

Prednosti in slabosti

2 motorja 1 motor Cena   Vzdrževanje   Varnost in zanesljivost Najvišja hitrost plovbe Potovalna hitrost   Čas do izglisiranja Manevriranje Poraba goriva   Navor na plovilo

Varnost in zanesljivost

Izvenkrmni motorji so v zadnjih desetletjih postali zelo zanesljivi. Kljub temu, da je potrebno imeti na vsakem plovilu rezervni vir pogona, pa naj bodo to vesla ali pomožen manjši motor, je odločitev seveda enostavna. Bolje je imeti dva manjša motorja, kot enega močnejšega. Če en motor odpove, še vedno lahko plujemo z drugim. Pri manjših in lažjih plovilih je celo možno, da bomo z enim samim prav tako glisirali kot z dvema. Plovilo bo sicer počasneje izglisiralo in hitrost plovbe bo nižja, a še vedno bo na zalogi dovolj moči za plovbo do bližnje luke ali sidrišča.

Hitrost plovbe

Teoretično bi morala hitrost plovbe z enim motorjem biti večja kot z dvema zaradi manjšega upora. V vodi je le en menjalnik in en propeler. Prav tako je teža dveh manjših motorjev večja kot teža enega z dvojno močjo. Večja teža zmanjšuje najvišjo hitrost plovbe in povečuje porabo goriva. Na testu enakega plovila z vgrajenim enim motorjem Yamaha 300 in dvema Yamaha 150, je plovilo z dvema motorjema doseglo najvišjo hitrost plovbe  43,87 vozla, medtem ko je z enim motorjem doseglo najvišjo hitrost 42,65 vozla.

Čas do izglisiranja

Teoretično bi moral biti čas do izglisiranja plovila z vgrajenima dvema motorjema krajši od časa potrebnega za izglisiranje z enim motorjem. Dva propelerja imata namreč večjo površino od enega propelerja. Upor je sicer večji, a je pri manjših hitrostih njegov upliv na hitrost manjši. Na testu se je teorija izkazala za resnično. Pri uporabi enakega plovila z nameščenima dvema motorjema z močjo 115 KM in enim z 250 KM, je plovilo z dvema do izglisiranja potrebovalo 5,57 sekunde, z enim pa 8,97. Na drugem je različica z dvema 150 KM motorjema potrebovala 5.03 sekunde z enim 300 KM pa 5,87 sekunde.

Poraba goriva

Če želimo z enako količino goriva prepluti čim večje število navtičnih milj, je odločitev enostavna. Odločiti se moramo za en motor. Ima manjši upor v vodi in manjšo težo, ker pripomore k zmanjšani porabi. Na testu je plovilo z enim 300 KM motorjem pri potovalni hitrosti 25 vozla v eni uri porabilo 33,52 litra goriva pri različici z dvema 150 km motorjema pa je poraba znašala 36 litrov.

Manevriranje

Manevriranje plovila z dvema motorjema je lažje kot z enim. Enostavnejše je obračanje na mestu, manevriranje v ozkih pristaniščih, pristajanje in izplutje. Kadar namestimo dva motorja, ima en desno in drugi levo rotacijo. Na ta način se izniči navor, s katerim motor deluje na plovilo. Pri namestitvi enega motorja navor deluje na plovilo v obratni smeri rotacije propelerja. Navor moramo kompenzirati z volanom ali s hidravličnimi stabilizatorji, če so ti nameščeni na plovilu. 

Testiranje

Testiranje je potekalo z dvema identičnima ploviloma Sportsman 251 CenterConsole, ki sta se razlikovali zgolj v opremi motorjev. Na enem je bil nameščen en motor z močjo 300 KM, na drugem pa dva motorja z močjo po 150 KM. V času testa sta imeli obe plovili do polovice napolnjen rezervoar z gorivom, katerega prostornina znaša 580 l. Na obeh plovilih sta bila dva člana posadke. Pihal je zmeren veter s hitrostjo med 8 in 12 vozli. Morje je bilo zelo malo vzvalovano. Test je izvajala neodvisna organizacija Marine-Connection, ki izjava navtična testiranja.

Najprej si poglejmo porabo goriva. V navtiki običajno govorimo o porabi goriva na časovno enoto oziroma litrih na uro. A to ni merodajen podatek. Naprimer če rečemo, da plovilo porabi 5 l/h nam to ne po ve nič, ker ne vemo pri kakšni hitrosti plovbe. Poraba goriva je seveda odvisna od hitrosti plovbe, a ne narašča s hitrostjo plovbe. Najmanjša je pri majhnih hitrostih in nato narašča do izgliseranja. Pri izgliseranju se zmanjša, je optimalna pri potovalni hitrosti plovila, nato pa zopet narašča vse do največje hitrosti plovbe, kjer je poraba najvišja. Zato je pametno, da govorimo o porabi goriva na prepluto miljo ali o številu navtičnih milj, ki jih lahko preplujemo z enim litrom goriva.

Poglejmo tabeli porabe goriva pri enem 300 KM motorju in dvema 150 KM motorjema.

Pri plovbi z majhnimi hitrostmi med 4 in 10 vozli ugotovimo, da je poraba enega samega motorja manjša kot poraba dveh. Razlika je okrog 20-25%, kar je sorazmerno veliko. Pri potovalnih hitrosti, ko motorji delujejo na optimalnih obrati so razlike majhne. Poraba goriva pri enem samem motorju je še vedno nekoliko manjša kot pri dveh, a razlika je le 5-8%. Ko pritisnemo plin do konca, pa se prednost enega motorja pred dvema zopet poveča. Poraba je zopet manjša za 20-25%.

Kot smo predvidevali, pa je pri pospeševanju prednost na strani dveh motorjev. Za doseganje potovalne hitrosti 26 vozlov, ki je bila pri tej konfiguraciji idealna, je gliser z enim motorjem potreboval 5,87 sekunde, medtem ko gliser z dvema le 5,03 sekunde.

TEST: 2x150 KM in 1x300 KM