Navedena oprema velja za plovila, ki so registrirana v Sloveniji in plujejo pod slovensko zastavo.

Čoln za javni prevoz oseb v obalnem območju plovbe in območju zavetja, ki prevaža do 12 potnikov, mora imeti naslednjo opremo:

Morski čoln dolžine do 5 metrov in morski čoln brez kabine dolžine nad 5 metrov

• sidro z najmanj 30 metrov dolgo vrvjo ali verigo za sidranje in tri vrvi za privez skupne najmanj 40 metrov dolžine ustrezne jakosti,
• pomožno pogonsko napravo (motor ali jadra) ali VHF GMDSS postajo ali tri rdeče rakete s padalom,
• vedro s korcem ali ročno črpalko,
• luči in dnevne oznake po predpisih o izogibanju trčenju na morju,
• konveksno ogledalo (le gliser, ki se uporablja za smučanje na vodi),
• tri rdeče bakle,
• kompas,
• med plovbo pa tudi rešilne jopiče v tolikšnem številu, kolikor oseb se nahaja na čolnu,
• komplet prve pomoči,
• baterijsko svetilko,
• rešilni obroč z najmanj 25 metrov dolgo vrvjo,
• rešilne jopiče v tolikšnem številu, koliko oseb sme prevažati čoln,
• čolnarski kavelj,
• en prenosni gasilni aparat na prah

Morski čoln s kabino dolžine od 5 do 7 metrov

• sidro primerne teže z najmanj 40 metrov dolgo vrvjo ali verigo za sidranje ter tri vrvi za privez skupne dolžine najmanj 45 metrov ustrezne jakosti,
• pomožno pogonsko napravo (motor ali jadra) ali VHF GMDSS postajo ali tri rdeče rakete s padalom,
• vedro s korcem ali ročno črpalko,
• najmanj en prenosni gasilni aparat na prah,
• luči in dnevne oznake po predpisih o izogibanju trčenju na morju,
• tri rdeče bakle,
• komplet prve pomoči,
• baterijsko svetilko,
• komplet orodja za vzdrževanje mehanskih naprav,
• kompas,
• priročnike za plovbo,
• pomorske karte področja, kjer pluje, s priborom,
• med plovbo pa tudi rešilne jopiče v tolikšnem številu, kolikor oseb se nahaja na čolnu,
• rezervno ročno rudo, če se čoln krmari s krmarsko napravo,
• rešilni obroč z najmanj 25 metrov dolgo vrvjo,
• rešilne jopiče v tolikšnem številu, kolikor oseb sme prevažati čoln,
• protipožarno sekiro,
• platno za zaščito pred soncem.

Morski čoln s kabino dolžine nad 7 metrov

• sidro primerne teže z najmanj 40 metrov dolgo vrvjo ali verigo za sidranje ter tri vrvi za privez skupne dolžine najmanj 45 metrov ustrezne jakosti,
• vitlo ali drugo sredstvo za privez,
• rezervno ročno rudo, če se čoln krmari s krmarsko napravo,
• ročno črpalko in vedro s korcem,
• VHF GMDSS postajo,
• kompas z osvetlitvijo,
• baterijsko svetilko,
• priročnike za plovbo,
• pomorske karte področja, kjer pluje, s priborom,
• luči in dnevne oznake po predpisih o izogibanju trčenju na morju,
• rog za meglo ali drugo zvočno sredstvo,
• šest rdečih bakel in šest rdečih raket,
• protipožarno sekiro,
• najmanj dva prenosna gasilna aparata na prah,
• komplet prve pomoči,
• dva rešilna pasova, vsak z najmanj 25 metrov dolgo vrvjo debeline 6 mm,
• rešilne jopiče v tolikšnem številu, kolikor oseb sme prevažati čoln,
• platno za zaščito pred soncem,
• komplet orodja za vzdrževanje mehanskih naprav na čolnu, s potrebnimi rezervnimi deli,
• čoln dolžine nad 12 metrov mora imeti pnevmatske rešilne splave po tehničnih pravilih pooblaščenega klasifikacijskega zavoda.

Čoln celinske plovbe za javni prevoz oseb mora imeti ne glede na dolžino trupa

• sidro ali drugo sredstvo za sidranje z najmanj 15 metrov dolgo vrvjo ali verigo za sidranje in dvoje vezi za privez skupne dolžine najmanj 30 metrov ustrezne jakosti,
• dve ustrezni vesli ali drug ustrezni pogon,
• vedro s korcem,
• luči in dnevne oznake po predpisih o plovbi po celinskih vodah,
• dva rešilna obroča z najmanj 25 metrov dolgo vrvjo,
• rešilne jopiče v tolikšnem številu, kolikor oseb sme prevažati čoln,
• najmanj en prenosni gasilni aparat na prah, če uporablja za pogon motor ali če se na čolnu uporablja grelne, hladilne ali kuhalne naprave, v primeru da čoln za pogon uporablja motor in hkrati grelne ali hladilne ali kuhalne naprave, mora imeti najmanj dva prenosna gasilna aparata na prah.

Obvezna oprema čolna se razlikuje glede na namen in območje plovbe ter na njegovo dolžino.

Oprema čolna za »oceansko« območje plovbe:

1. dve sidri s sidrno verigo, ustrezne jakosti in dolžine,
2. vrvi za privezovanje petkratne dolžine čolna,
3. bokobrane,
4. čolnarski kavelj,
5. vlečno bitev in vlečno vrv ustrezne jakosti in dolžine,
6. viharno sidro,
7. dva prenosna gasilna aparata na prah,
8. zaprt pnevmatski rešilni splav, katerega kapaciteta mora biti enaka ali večja skupnemu številu oseb na čolnu,
9. rešilne jopiče, opremljene s piščalko in odsevnimi trakovi, ustrezne velikosti, v tolikšnem številu, kolikor oseb sme prevažati čoln,
10. rešilne pasove, vsaj en rešilni pas mora biti opremljen z vodotesno svetilko in 20 metrov dolgo vrvjo ustrezne jakosti, čoln dolžine nad 12 metrov in do 20 metrov mora imeti najmanj dva rešilna pasova, čoln dolžine nad 20 metrov pa najmanj tri,
11. najmanj 30 metrov dolgo plavajočo vrv,
12. varnostno vrv in varnostni pas za vsako osebo, katere delovno mesto se nahaja na krovu čolna,
13. komplet prve pomoči, z osnovnim medicinskim priborom in zdravili,
14. pritrjen, osvetljen in kompenziran magnetni kompas s tabelo deviacij, dodatni ročni kompas ali smerno ploščo, s katero je možno določati pozicijo čolna,
15. satelitsko navigacijsko opremo (GPS – global positioning system),
16. VHF GMDSS postajo,
17. navigacijsko opremo (trikotnik, šestilo, navigacijske karte, navigacijske knjige),
18. en sekstant, navtične tablice, navtični almanah,
19. LOG ali merilec hitrosti čolna,
20. globinomer (lahko tudi ročna utež),
21. daljnogled,
22. ladijsko uro, barometer in termometer,
23. ustrezen radijski sprejemnik, s katerim je možno poslušati vremenske napovedi in NAVTEX,
24. vodotesno signalno svetilko,
25. signalno sireno,
26. štiri rdeče rakete s padalom, štiri rdeče bakle in štiri bele bakle,
27. rešilni obroč s kombinirano svetlobno-dimno bojo,
28. satelitski EPIRB,
29. radar reflektor (montiran čim višje),
30. zadostno količino materiala in orodja za popravilo naprav na čolnu (črpalk, električnih in radio naprav) vključno z materialom za krpanje jader in za zaustavitev puščanj vode,
31. zasilno krmilno ročico (čolni s krmilnim kolesom),
32. eno ročno kalužno črpalko, pritrjeno izven strojnega prostora,
33. mehansko kalužno in/ali požarno črpalko sledeče kapacitete: čolni dolžine do 12 metrov najmanj 15 l/min in čolni nad 12 metrov najmanj 30 l/min,
34. sekiro za čolne dolžine nad 20 metrov,
35. drugo pomožno pogonsko napravo,
36. škarje za rezanje jeklenih vrvi (za jadrnice),
37. luči in dnevne oznake po predpisih o izogibanju trčenju na morju.

Posodobljeno: 26.3.2020

Vir: Pravilnik o čolnih in plavajočih napravah

Otok Brač je po površini eden izmed večjih hrvaških otokov. Je v bližini Splita, kjer so številne izhodiščne marine za plovbo okrog otoka. V samem mestu Split je ACI marina, v kaštelu Gomilica je marina Kaštela, v Trogiru ACI marina, v Seget Donji marina Baotič, v nekoliko oddaljenem kraju Marina pa še marina Agana. Tudi če plovilo najamete v eni izmed šibeniških marin, kot so Frapa v Rogoznici, marina v Kremiku, ali pa na sosednjem otoku Šolta (Rogač), potem so to vse izhodiščne marine, iz katerih lahko opisano ruto opravite v enem tednu najema plovila.

1. dan: Izhodiščna marina – zahodni del otoka Brač, 10–20 nmi, čas plovbe 2–4 ure

Če ste plovilo najeli v marinah ACI Split v mestu Split, v marini Kaštela ali luki Rogač na otoku Šolta, potem za prvo prenočevanje priporočamo zahodni del otoka Brač. Iz marine Split boste morali prepluti 15 nmi, iz marine Kaštela 20, iz Rogača na otoku Šolta pa le 12 nmi. Na zahodni strani otoka lahko izbirate med prenočevanjem na sidru, v luki ali v marini. V mestu Milna na jugozahodu Brača sta dve marini. Marina Vlaška je na severni strani vhoda v luko Milno, ACI marina Milna pa je v samem mestu. V poletnih časih je običajno zasedena že v zgodnjih popoldanskih urah. Privez v marini si lahko zagotovite z rezervacijo priveza preko naše spletne strani.

V mestu Milna so na voljo številne restavracije, bari in trgovine. Če bi se raje odločili za prenočevanje v mirnem kraju, se lahko odločite za kraj Bobovišča. Majhen zaliv obdajajo stare kamnite hiše. Idilična okolica in majhna luka z 20 privezi je idealna za tiste, ki želite na dopustu uživati stran od gneče, na varnem privezu in bližini domače dalmatinske gostilne ali kot jo domačini imenujejo konobe. Pred luko je tudi sidrišče Viča s plovkami. Do luke se lahko pripeljete z lastnim gumenjakom ali pa se za prevoz dogovorite s koncesionarjem sidrišča, ki vas bo z veseljem prepeljal v obe smeri.

Za ljubitelje sidranja na lastnem sidru so na zahodni strani otoka številni zalivi, ki omogočajo varno sidranje. Ne glede na vreme boste na razdalji 1–2 nmi našli varen in zaščiten prostor za sidranje. Na skrajnem severozahodnem delu otoka je zaliv Stipanska,  ki nudi odlično zaščito pred vsemi vetrovi, razen pred južnimi. Zaliva Stiniva in Tiha sta nekoliko slabše zaščitena. Valove povzročajo zahodniki, poleti predvsem maestral, ki pa bo proti večeru padel in noč na sidru bo mirna. Jugozahodni del otoka, pred luko Milna ima številne zalive, ki nudijo dobro zaščito pred južnimi vetrovi. Sidrati je možno v zalivih Grmine, Platac, Krvača, Mali Bok, Zavrače, Makarac ali Pasika, ki pa je pred samim vhodom v luko Milna.

Če ste plovilo najeli v marini Frapa v Rogoznici, Kremiku ali marina Agana, in ste plovilo prevzeli prepozno, da bi pripluli do otoka Brač, predlagamo, da prvo noč prenočite na otoku Drvenik Veli ali Šolta.

2. dan: Zahodni del otoka Brač – Blaca – Hvar, 20 nmi, 4 ure plovbe

Na otoku Brač nekaterih stvari ne smete izpustiti. Drugi dan dopusta bo primeren za nekaj športnega udejstvovanja, kulture in seveda jadranja. Predlagamo, da privez zapustite v zgodnjih jutranjih urah. Ker smo na dopustu, to nikakor ne pomeni, da se mudi in moramo izpluti ob prvi zori. A osma ura bo primerna. Zaplujemo proti Splitskim vratom, preplujemo ožino med otokoma Brač in Šolta. Pri navigaciji skozi kanal se moramo zavedati, da je v poletnih mesecih pomorski promet izjemno gost. Previdnost ne bo odveč. Kljub gostemu prometu pa ne pozabite pogledati na svojo levo. Na zahodnem rtu otoka Brač, rtu Ražanj stoji impozanten svetilnik iz leta 1874. Je eden redkih svetilnikov, na katerem je še stalna svetilničarska posadka. Plovbo nadaljujemo v smeri jugovzhoda. Po preplutih 10 nmi bomo prispeli do zaliva Blaca. Plovilo pripravimo za vplutje in sidranje na lastnem sidru. Poiščemo primerno mesto za sidranje. V poletni sezoni bomo morali plovilo privezati tudi s krmo na obalo, ker bo v zalivu sidralo več plovil. Oblečemo se pohodniško. Priporočljiva je športna obutev. Z gumenjakom se izkrcamo na obalo in se odpravimo na ogled Pustinje Blaca, starega frančiškanskega samostana, ki ga ne smemo izpustiti. Do njega vodi pešpot, dolga približno 2,7 km, ki se dvigne na dobrih 250 m nadmorske višine. Pot je urejena in enostavno prehodna. Pred odhodom si le zagotovimo primerno količino vode. Za ogled in vrnitev do plovila boste potrebovali približno 3 ure. Po vkrcanju na plovilo izplujte iz zaliva. Plovbo nadaljujte proti jugu, proti mestu Stari Grad na otoku Hvar. Do luke Stari Grad je 12 nmi plovbe, ki jo boste opravili v dveh do treh urah, odvisno od vetra. Pred vplutjem se lahko ustavite v enem izmed zalivov Tiha in si privoščite kopanje. V zalivih so nameščene plovke. Če se privežete le za uro ali dve, vam priveza ne bodo zaračunali.

V luko se odpravite zgodaj. Kljub temu da je na voljo več kot 100 privezov, so ti v sezoni hitro zasedeni. Lahko se zgodi, da so že pred sezono zasedeni ob 16.00 uri. No, pa brez skrbi. Če ne najdete priveza v luki, lahko plovilo privežete v zalivu Zavala ali v zalivih Tiha, kjer so na voljo plovke. Če se odločite sidrati na lastnem sidru, lahko sidrate v zalivu Paklina, tik pred luko. Vse te zalive povezuje taksi plovilo. Pripluli bodo do vas, vas zapeljali v luko in po dogovoru ob želeni uri odpeljali nazaj na vaše plovilo.

Ogled mesta Stari Grad toplo priporočamo. Stari Grad je za domačine najstarejše hrvaško mesto. No, v resnici je najstarejše mesto Vis. Starejše naj bi bilo za 13 let. Več o mestih Vis in Stari Grad na tej povezavi, več o mestu Stari Grad pa na tej povezavi.

3. dan: Hvar – Bol – Sumartin, 20 nmi, 4 ure plovbe

V dopoldanskih urah zapustimo privez v Starem Gradu in zaplujemo do rta Kabal na severovzhodu otoka Hvar. Ko ga obplujemo, spremenimo smer plovbe proti severovzhodu, proti otoku Brač. Po 10 nmi plovbe bomo pripluli do znamenitega rta Zlatni rat. S plovilom se lahko zasidramo zahodno od rta. Globine so med 5 in 20. Dopoldne lahko izkoristimo za kopanje in ogled znamenitega rta. V popoldanskih urah dvignemo sidro in plujemo proti vzhodu otoka. Do kraja Sumartin na jugovzhodu otoka nas loči 10 nmi plovbe. Če bo normalno poletno vreme, bo pihal maestral, ki v Hvarskem kanalu piha v smeri zahod-vzhod. V dveh urah plovbe z vetrom bomo dosegli cilj. Sumartin je majhno zaspano mesto, a ima novo zgrajen pomol, na katerega se je možno privezati bočno. Če priplujete prepozno, pa lahko sidrate v zalivu zahodno od luke.

4. dan: Sumartin – Makarska – Luka (Povlja), 17 nmi, 3 ure plovbe

Po izplutju iz Sumartina, plujte prti vzhodu. Odplujte do starega dalmatinskega mesta pod vznožjem Biokova, Makarske. Prepluti bo treba le 6 nmi. Če boste izpluli okrog 8.00 ure, boste v Makarski pristali pravočasno za jutranjo kavo in sveže brioše. Izkoristite dopoldan za ogled mesta, nato pa izplujte nazaj proti otoku Brač. Plujte v smeri severovzhodnega dela otoka Brač. Po 9 nmi plovbe boste pripluli do globokega zaliva s številnimi kraki. V vzhodnem delu je majhna luka Povlja. Ob obali je več barov in restavracij, kjer si lahko privoščite osvežilen koktajl ali sladoled. Nato plovbo nadaljujemo skozi zaliv proti zahodu. Po 2 nmi plovbe boste pripluli v zaliv imenovan Luka. Gre za razgiban zaliv s številnimi kraki. Na skrajnem zahodu sta dve sidrišči s plovkami ter gostilni, ki ponujata privez na muring. Pred gostilno Pipo je lepa peščena plaža in otroško igrišče. Če bi raje uživali v samoti, se lahko s plovilom zasidrate v severnem delu zaliva nasproti gostiln.

5. dan: Luka (Povlja) – Omiš – Pučišča, 16 nmi, 3 ure plovbe

Izkoristimo dan za izjemne razglede. Izplujte iz zaliva Luka in nadaljujte plovbo proti celini v smerni SZ. Čez dobrih 8 nmi boste pripluli do kraja Omiš. S plovilom lahko pristanete v majhni luki ali pa pred njo sidrate. Če ste ljubitelj edinstvenih razgledov in imate nekaj kondicije, se odpravite na trdnjavo Fortica tik nad starim mestom Omiš. Iz nje boste imeli odličen razgled proti staremu mestu Omiš, otokoma Brač in Šolta. Trdnjava je na višini 262 m nad morsko gladino. Za vzpon po urejeni poti boste potrebovali približno 45 min. Če vam kondicije primanjkuje, potem predlagamo, da si ogledate staro mestno jedro, obiščite staro gusarsko utrdbo Mirabel iz 14. stoletja in se sprehodite ob izlivu reke Cetine v morje. V popoldanskih urah izplujte iz Omiša v smeri jugovzhoda, proti kraju Pučišča na otoku Brač. Kraj Pučišča so v dolgem zalivu luke Pučišča. Na vzhodni strani vhoda v zaliv je znameniti kamnolom braškega kamna. V kraju Pučišča je kamnoseška šola, ki je ob četrtkih odprta za obiskovalce. V dopoldanskih urah si lahko ogledate stare metode obdelave kamna, v luki pa lahko kupite katerega od izdelkov iz braškega kamna. Izdelki so izjemno lični in uporabni.

V luki so na voljo muringi. Opremljeni so z vodo in elektriko, organiziran je odvoz smeti, v neposredni bližini so toaletni prostori. V mestu je več kakovostnih restavracij, trgovine in bari. Ker je celo mesto izdelano iz kamna, privezi pa v središču mesta, bo noč v luki nepozabno doživetje.

6. dan: Pučišča - Stipanska (Supetar), 15 nmi, 3 ure plovbe

V dopoldanskem času izplujte iz luke Pučišča. Ko priplujete iz kanala, spremenite smer plovbe proti zahodu. Plujte vzdolž obale otoka in se po potrebi ustavite za kopanje v zalivih

Težišče, Lovrečina ali Zastup. Nato nadaljujte plovbo proti zahodu in zaplujte v kraj Supetar. V luki so na voljo muringi. V kraju lahko opravite le kratek postanek za ogled, ali pa se odločite za prenočevanje. Če bi raje prenočevali v mirnem zalivu, potem plovbo nadaljujte do zahoda otoka in se zasidrajte v zalivih Martinovica, Stipanska ali Stiniva.

7. dan: Stipanska – izhodiščna marina, 10–18 nmi, 2–3 ure plovbe

Sedmi dan je čas za vrnitev v izhodiščno marino. Če ste plovilo najeli v eni izmed splitskih marin, potem boste morali opraviti obvezen postanek v luki Split, kjer je bencinska črpalka. Skrbno planirajte vaš odhod s sidrišča. Če niste vajeni nočne plovbe in pristajanja, odplujte dovolj zgodaj, da boste v matično marino pripluli pred mrakom. V poletnih mesecih je bencinska črpalka v mestu Split močno obremenjena, zaradi česar boste lahko na gorivo čakali tudi uro ali več. 

Videoposnetki otoka Brač iz zraka

Spuščanje plovil v vodo preko drče (angleško slip) je eden izmed najpogostejših in najcenejših načinov spuščanja plovila. Če se na spuščanje primerno pripravimo in postopek izvedemo pravilno, bo spuščanje enostavno. V nasprotnem primeru pa se lahko naš dopust začne izjemno stresno. Preden boste plovilo splovili, planirajte primeren čas splovitve. Poskrbite, da so se ležaji koles in zavorni koluti na prikolici ohladili. Če ste na drčo prispeli po dolgi poti in so ležaji in zavore vroči, potem se bodo zaradi nenadne ohladitve hitreje uničili. Zaradi prehitre ohladitve lahko zavore zablokirajo.

Postopek splovitve plovila

1. Poiščite primerno drčo

Na jadranski obali so številne drče, kjer je plovilo možno spustiti v vodo. Niso pa vse enako primerne. Poiščimo si takšno, kjer bo spuščanje enostavno in brez zapletov. Pri drčah je pomembno:

• enostaven dostop z vozilom in prikolico;
• primerna klančina, ki ni prestrma ali preveč položna. V vodo zapeljimo le prikolico. Avto naj ostane na suhem;
• primerna dolžina drče. Nekatere drče se prehitro končajo in prikolice ne moremo zapeljati dovolj v vodo, da bi bila splovitev plovila enostavna;
• ni poraščena z algami ali pa ima dovolj grobo površino, da zagotavlja dober oprijem vozilu.

2. Pripravite plovilo in vozilo

Preden boste z vozilom pripeljali plovilo na drčo, se dobro pripravite. Odstranite ponjavo s plovila, z njega odstranite vso nepotrebno opremo, da zmanjšate težo plovila. Odvežite vse vrvi, s katerimi je plovilo privezano na prikolico, razen jeklenice namenjene spuščanju plovila.

3. Drenaža in bokobrani

Preverite, ali je zamašek za drenažo plovila nameščen in tesni. Namestite bokobrane in privezne vrvi. Eno na krmo in eno na premec plovila.

4. Preverite dvakrat

Opravite zadnji pregled plovila in preverite še enkrat, ali je vse pripravljeno za splovitev. Preverite drčo in poiščite primerno začasno privezno mesto za plovilo.

5. Elektrika, motor gliserja

Odklopite električno povezavo med vozilom in prikolico in jo namestite primerno visoko, da ne bo po nepotrebnem prišla v stik z vodo. Dvignite pogon motorja v najvišjo lego in preprečite, da bi med splovitvijo udaril v morsko dno.

6. Spust po drči

Zapeljite plovilo vzvratno po drči. Zapeljite toliko vzvratno, da bo krmni del plovila v vodi. Ni treba, da je plovilo v celoti v vodi in da zgubi stik s prikolico. Dovolj je, da nam plovnost krmnega dela zagotovi lažje spuščanje plovila.

7. Ročna zavora in zagozde

Aktivirajte ročno zavoro vozila. Če je drča poraščena z morskimi algami in spolzka, pod kolesa vašega vozila položite varnostno zagozdo (leseno desko, kamen …), da se vozilo med splovitvijo ne bi premaknilo nazaj in zdrsnilo po drči.

8. Splovitev

Odpnite varnosti zatič na jeklenici navijalnega mehanizma na prikolici in začnite počasi spuščati plovilo v vodo. Pomagajte si s potiskanjem plovila nazaj v vodo. Ko bo plovilo doseglo svojo plovnost, odpnemo jeklenico s plovila in plovilo s pomočjo priveznih vrvi privežemo na primerno mesto.

9. Odpeljite avto

Z avtom zapeljemo z drče in sprostimo prostor drugim.

10. Spiranje s sladko vodo

S sladko vodo dobro izperemo vse dele prikolice, ki so prišli v stik s slano vodo.

Pomembno

• Ne pozabite na svojo varnost in varnost vaše družine. Med splovitvijo plovila naj na plovilu ne bo nikogar.
• Vsako leto, preden krenete na dopust s prikolico, preverite ležaje koles. Zaradi spuščanja v slano vodo je njihova življenjska doba krajša!

Še nekaj video nasvetov, kako NE sploviti plovilo:

Manevri v pristanišču zahtevajo znanja in izkušnje. Če jih izvedemo pravilno, so enostavni in varni. Nekateri manevri so težji, nekateri so lažji.

Manevri izplutja v vetru predstavljajo dodaten izziv. V določenih primerih se jim lahko izognemo, v določenih pa smo prisiljeni izpluti tudi z najbolj zahtevnih privezov.

Kadar smo s plovilom privezani bočno in piha veter, ki plovilo potiska proti obali, je treba poznati postopek, s katerim lahko elegantno in varno izplujemo. V članku Izplutje z bočnega priveza v vetru smo opisali postopek izplutja z bočnega priveza s krmo. Postopek je zaradi oblike plovila lažji kot postopek izplutja s premcem, ki ga bomo opisali v tokratnem članku.

Pri izvajanju manevrov pristajanja in izplutja se moramo zavedati, da so sile, s katerimi se bomo srečali, velike. Manevrov ne smemo izvajati s pomočjo ročnega odrivanja ali vlečenja plovila. Sile so enostavno prevelike, učinek našega dela bo ničen, možnost poškodbe pa bo velika. Zato moramo manever izvesti s pomočjo motorja in opreme, ki jo imamo na voljo na plovilu. Tudi bočni premčni ali krmni propelerji (bow – stern truster) nam v močnih vetrovih ne bodo pomagali. Nanje se ne smemo zanašati. Uporabimo jih lahko le kot dodatno pomoč pri izvajanju manevra.

Je ta postopek izplutja vedno primeren

Ne. Postopek izplutja, ki ga bomo opisali, ni vedno primeren za izplutje. Kadar piha premočan veter ali močan morski tok potiska plovilo na obalo, potem tudi pravilno izpeljan manever ne bo zagotovil varnega izplutja. Plovilo lahko poškodujemo. V tem premeru raje počakajmo na privezu, da se razmere umirijo. Če imamo informacijo, da bo v času izplutja pihal močan bočni veter in bo plovilo potiskal v obalo, potem se v času privezovanja raje privežimo na drugi bok, da bomo lahko v močnem bočnem vetru izpluli na krmo. Izplutje na krmo je lažje zaradi oblike plovila. Ker so v zadnjem času krme tudi na jadrnicah izjemno široke in so že skoraj podobne motornim plovilom, je izplutje na krmo težje.

Manevriranje brez stresa

Manevriranje s plovilom moramo izvajati brez stresa. Najprej moramo poznati način izvedbe manevra, nekajkrat ga moramo izvesti v lažjih razmerah brez vetra, nato pa se jih lahko lotimo v zahtevnejših razmerah. Na manevre moramo pripraviti tudi posadko. Vsak član posadke, ki bo sodeloval v manevru, mora poznati svojo nalogo in kdaj jo bo moral izvesti. Člani posadke, ki v manevru ne bodo sodelovali, naj zavzamejo mesta na plovilu, kjer ne bodo ovirali izvajanja manevra. Če bomo posadko dobro pripravili, potem sem prepričan, da med manevrom ne bo nobene potrebe po kričanju, nepotrebnem stresu in nepotrebnih napakah. Zavedati se moramo dejstva, da ko smo enkrat v fazi kričanja nad posadko, je že prepozno. Napotke moramo predhodno natančno razložiti posadki in to na način, da jih bo razumela. Naša naloga krmarjev, skiperjev, kapitanov, je, da našim, manj izkušenim članom posadke pojasnimo postopke na razumljiv način.

Priprava na izplutje

Dobra priprava je 80 odstotkov dobro izvedenega postopka. Preden začnemo postopek, moramo preveriti, kaj se dogaja v naši okolici. Preverimo, iz katere smeri piha veter, kam potiska plovilo ali smo v območju, kjer je močan morski tok. Razmislimo, kako bo okolica delovala na naše plovilo, kam ga bosta potiskala veter in tok. Ali nam bosta pri manevru pomagala ali nam ga bosta oteževala.

Priprava posadke in plovila

Postopek manevra razložimo celotni posadki. Posameznim članom razložimo njihove naloge in časovnico, da bodo natančno vedeli, kdaj morajo izvesti svojo nalogo.

Namestitev diagonalne vrvi (špringa) - (slika 2)

Za izvedbo manevra bomo potrebovali diagonalno vrv. Če imamo plovilo privezano zgolj z dvema vrvema, eno na premcu in eno na krmi, potem potrebujemo dodatno vrv, ki jo bomo privezali diagonalno. Privezali jo bomo na bitev na obali (proti krmi plovila) ter z njo povezali sredinsko bitev plovila. Ko se ukvarjamo z vrvmi, preverimo tudi druge vrvi, s katerimi je plovilo privezano na obalo. Preveriti moramo, ali so vse vrvi proste in se med manevrom izplutja ne bodo zapletle, da so vse privezane zgolj na plovilo, na obali pa so napeljane okoli bitev oziroma skozi priveznike.

Namestitev dodatnih bokobranov - (slika 2)

Na bok krme na strani obale ali pomola namestimo dodatne bokobrane. Izkoristimo lahko tudi okrogel bokobran, ki običajno služi za zaščito krme pri pristajanju na krmo. Predvsem je pomembno, da dobro zaščitimo krmni del boka plovila vse do konca plovila.

Izplutje s priveza na levi bok  - (slika 3)

Najprej prižgemo motor plovila. Pametno ga je prižgati vsaj minuto ali dve pred izvajanjem manevra. Motor se bo toliko segrel, da bodo obrati padli na število obratov v prostem teku.

• Krmilno kolo obrnemo skrajno v desno.
• Ročico plina premaknemo v NAPREJ in pustimo motor delovati z minimalnimi obrati.
• Odvežemo premčno diagonalno vrv (če smo jo uporabili), premčno privezno vrv in krmno privezno vrv (nikakor ne krmne diagonalne vrvi). Vrvi odvezujemo v napisanem vrstnem redu. Če imamo večjo posadko, potem lahko oseba, ki je na premčni privezni vrvi, vrv zadržuje v roki med manevrom in jo počasi popušča, ko se bo premec oddaljeval od obale. Pobere jo šele, ko vemo, da bomo manever lahko izvedli.
• Takoj, ko sprostimo premčno privezno vrv, se bo premec plovila začel oddaljevati od obale, krma pa se bo začela približevati. Ker smo krmni bočni del zaščitili z dodatnimi bokobrani, ni bojazni, da bi poškodovali plovilo.  - (slika 4)
• Ko se premec dovolj oddalji od obale in nakaže smer, v kateri bomo lahko izpluli, za trenutek prestavimo ročico plina v nevtralni položaj. V tem trenutku se bo krmna diagonalna vrv nekoliko sprostila. Odvežemo jo in poberemo.  - (slika 5)
• Krmilo obrnemo v nevtralni položaj. Ročico plina prestavimo v plovbo NAPREJ in izplujemo s priveza. S pogledom preko leve rame preverimo, ali se krma plovila varno oddaljuje od obale. Krmila ne obračajte v desno. Plovilo se bo v tem primeru zasukalo okrog središča gravitacije. Krma plovila se bo zato približala obali in obstaja nevarnost da trčimo.  - (slika 6)

Previdnost pri motornih plovilih z dvema motorjema

Enak postopek izplutja lahko izvedemo z motornim plovilom. Posebno pozornost moramo nameniti pogonom, kadar imamo plovilo z dvema vgrajenima motorjema, dvema zunajkrmnima motorjema ali dvema površinskima pogonoma. Za te vrste plovil ta način izplutja odsvetujemo. Ko se bo premec plovila oddaljeval od obale, se bo levi pogon približeval obali. Obstaja nevarnost, da se preveč približa pomolu. Prepričati se moramo, da imamo dovolj prostora in s pogonom v nobenem primeru ne bomo trčili v pomol. Če ima pomol podvodno stopnico, potem tega manevra ne izvajajmo. Izplujmo s krmo, če nam prostor to dopušča ali pa počakajmo, da se veter umiri in izplujmo šele, ko bo varno.

Tipičen primer izplutja iz bočnega priveza s premcem naprej ali krmo nazaj

Videoposnetek izplutja

Postopek izplutja iz bočnega priveza s krmo nazaj je opisan na tej povezavi.

Hrvaška je z letošnjim letom sprejela nov pravilnik o plovilih, ki prinaša številne spremembe in novosti. Namen novega pravilnika je uvesti več reda v pomorski promet, povečati varnost na morju, preprečiti onesnaževanje morja ter olajšati vpis plovil v registre.

Z novim pravilnikom se spreminja tudi definicija pojmov. Brodica je bila do sedaj plovilo, katere dolžina je bila med 7 in 12 m. Plovila daljša od 12 m so bile jahte. Meja se je dvignila in sedaj plujete z jahto le, če je ta daljša od 15 m.

Vse spremembe hrvaške zakonodaje v zvezi z registracijo plovil in rednimi tehničnimi pregledi se odražajo na plovila registrirana na Hrvaškem. Za ostala plovila, ki so registrirana v drugih državah, plujejo pod pogoji, ki veljajo za državo v kateri so registrirana. Zanje veljajo le določila o plovbi na Hrvaškem, ki velja za vsa polovila ne glede na zastavo. To so na primer predpisi o onesnaževanju morja, plovbi z vodnimi skuterji, kdo lahko upravlja s plovilom, zavarovanja in podobne določbe.

Definicije plovil

Brodica je plovilo namenjeno za plovbo po morju, na kateri lahko pluje največ 12 oseb, njena dolžina trupa pa znaša med 2,5 in 15 m ali pa ima skupno moč motorjev večjo od 5 kW. Brodica je tudi vodni skuter ne glede na svojo dolžino trupa.

Jahta je plovni objekt za šport in rekreacijo ne glede na to, ali se uporablja za osebne ali gospodarske namene in ima dolžino trupa daljšo od 15 m in je namenjena za dolgotrajnejše bivanje na morju.

Čamac je plovilo namenjeno plovbi po notranjih vodah, katerega dolžina trupa meri med 2,5 in 20 m.

Redni pregledi plovil

Z novim pravilnikom je največ prahu dvignila ukinitev trajne registracije plovila. A spremembe niso le za že registrirana plovila, temveč tudi za nova. Od sedaj ni več treba izvajati osnovnega pregleda plovila pri prvem vpisu v register. Potrebno je zgolj dostaviti potrebne dokumente, na plovilu pa se izvede pregled opreme. Za druga plovila velja, da je treba plovila za osebne potrebe tehnično pregledati vsakih 5 let. To velja za plovila, ki so daljša od 7 m in imajo vgrajen motor z močjo več kot 15 kW, so opremljene s sanitarijami, kuhinjo s plinskimi gorilniki, vgrajenim motorjem ali vgrajenim rezervoarjem za bencin. Plovila, ki se uporabljajo za gospodarske namene, bodo morala tehnične preglede opravljati vsaki dve leti.

Plovila, katerih dolžina je med 2,5 in 7 m in moč motorja ne presega 15 kW, bodo po novem opravljala tehnični pregled na 10 let.

Datumi, do katerih se je treba prijaviti na tehnični pregled

Plovila, katerih starost je manjša od 5 let, se morajo prijaviti na tehnični pregled do 21. decembra 2025. Plovila stara med 5 in 10 let se morajo prijaviti do 31. decembra 2023, plovila starejša od 10 let pa do konca leta 2021. Redni pregledi plovil se bodo izvajali v morju. Pregledi na kopnem se bodo odredili le za tista plovila, za katera bo pri pregledu v morju ugotovljeno slabo stanje trupa.

Cene pregledov ostajajo enake

Cena osnovnega pregleda plovila dolžine do 7 m in z motorjem do 15 kW znaša zgolj 100 HRK (15 EUR). Za plovila daljša od 7 m oziroma z vgrajenim motorjem močnejšim od 15 kW pa 300 HRK (40 EUR).

Obdobje izvajanja pregledov

Tehnične preglede plovila je možno opraviti največ tri mesece pred iztekom in največ tri mesece po izteku veljavnosti. Če boste trimesečni rok zamudili, bo treba izvesti izredni tehnični pregled plovila.

Kdo lahko upravlja plovila

Če je plovilo v fizični lasti, mora biti med plovbo na krovu:

1. lastnik plovila ali
2. ožji družinski člani ali
3. tretja oseba, ki ima overjeno pooblastilo.

Če je plovilo v lasti podjetja, mora biti med plovbo na krovu:

1. zaposleni v podjetju ali
2. tretja oseba, ki ima overjeno pooblastilo.

Na pooblastilu mora biti zapisano:

1. ime in priimek odgovorne osebe podjetja, ki daje pooblastilo,
2. časovno obdobje, za katero daje pooblastilo,
3. ime in priimek osebe, ki je odgovorna za upravljanje plovila,
4. vse osebe, ki bodo v času pooblastila na krovu plovila.

V času plovbe plovila, za katerega je izdano pooblastilo, mora biti pooblastilo ves čas na plovilu. Pooblastilo je potrebno overiti pri notarju na Hrvaškem!

Nove omejitve

Na plovilu dolžine 2,5 m ali manj se lahko istočasno prevažata le 2 osebi.

Plovila do 15 m (brodice) izdelane iz gumiranega platna s trdim dnom (RIB gumenjaki) in vsa plovila brez krova, ki lahko plujejo s hitrostjo več kot 20 vozlov, morajo biti opremljena z varnostno zapestnico za izklop pogonskega stroja. Zapestnica mora biti ves čas plovbe pritrjena na upravljavca plovila.

Vse osebe, ki plujejo na plovilih brodica (do 15 m), katerih hitrost presega 20 vozlov, morajo imeti ves čas plovbe na sebi varnostne jopiče, razen kadar se zadržujejo v zaprtih prostorih.

Področja plovbe

Področje plovbe 1 – zajema mednarodno plovbo po vseh morjih in vodah, ki so dostopne z morja.

Področje plovbe 2 – zajema mednarodno plovbo po vseh morjih in vodah, ki so dostopne z morja z omejitvijo največ 20 nmi od najbližje obale kopnega ali otoka.

Področje plovbe 3 – zajema mednarodno plovbo po vseh morjih in vodah, ki so dostopne z morja z omejitvijo največ 12 nmi od najbližje obale kopnega ali otoka. V področju 3 obstajajo naslednje omejitve:

• 3a – do največ 6 nmi od obale kopnega ali otoka
• 3b – do največ 3 nmi od obale kopnega ali otoka
• 3c – do največ 1 nmi od obale kopnega ali otoka

Področje plovbe 4 – področje zajema plovbo v lukah, zalivih, ustjih rek in po rekah, do koder so plovne z morske strani.

Osebna plovila na jet pogon (vodni skuterji) lahko plujejo zgolj v področju 3c.

Pomorska nesreča

Če ste udeleženi v pomorski nesreči ali ste opazili pomorsko nesrečo, morate nesrečo nemudoma prijaviti luški kapitaniji ali izpostavi. Če ste udeleženi v pomorski nezgodi ali ste jo opazili, morate nezgodo prijaviti luški kapitaniji ali izpostavi v največ 12 urah od nezgode oziroma od trenutka, ko ste izvedeli za nezgodo.

Zavarovanje

Tako vsa plovila registrirana v RH kot tudi tuja plovila, ki imajo moč pogonskega motorja večjo od 15 kW in plujejo po hrvaških notranjih morskih vodah, teritorialnem morju in notranjih vodah RH, morajo imeti veljavno zavarovanje v skladu s predpisi.

Protipožarna zaščita

Inteligentna zaščititi pred požarom na plovilu

Preventivo se lahko pred požarom zaščitite z avtomatskimi gasilnimi aparati, ki se bodo aktivirali, ko bodo prišli v stik z ognjem. S tem boste zavarovali svoje življenje, življenje vaše družine, posadke in svoje plovilo. Izjemno učinkovit in biološko razgradljiv gasilni aparat je PYRoff.

Gasilni aparat PYRoff lahko naročite na tej povezavi: Naroči PYRoff!

Plovila za rekreacijo morajo biti opremljena s sredstvi za gašenje požara, ki so primerna glede na riziko požara. Prostori za bencinske motorje morajo biti zaščiteni s sredstvom za gašenje, ki ne zahteva odpiranja tega prostora za aktiviranje sredstva v primeru požara.

Prenosne naprave za gašenje požara morajo biti nameščene na lahko dostopnih mestih. Ena naprava mora biti lahko dostopna z glavnega mesta za upravljanje rekreacijskega plovila.

Namestitev gasilnikov

Plovila, katerih dolžina je manjša od 10 m, morajo imeti gasilnik nameščen na razdalji manjši od 1 m od glavnega upravljavskega mesta oziroma kokpita.

Plovila, katerih dolžina je med 10 in 15 m, morajo imeti gasilnik nameščen na razdalji manjši od 2,5 m od glavnega upravljavskega mesta oziroma kokpita.

En gasilnik mora biti na razdalji manjši od 2 m od kuhalnikov na plovilu. Gasilnik lahko nadomestimo z gasilno odejo.

En gasilnik lahko zadovolji več zgoraj navedenih zahtev.

Preprečevanje onesnaževanja morja

Plovilo mora biti narejeno na način, da je onemogočeno izpuščanje škodljivih snovi v morje (olje, gorivo in drugo).

Vse sanitarije na plovilu morajo biti priključene na rezervoar fekalnih voda ali na sistem za prečiščevanje. Plovila za rekreacijo morajo imeti standardni priključek, ki omogoča izčrpavanje fekalnih vod iz plovila. Na ceveh fekalnih vod, ki se zaključujejo v oplati plovila, morajo biti vgrajeni ventili, ki omogočajo zavarovanje zaprtega položaja ventila.

Plovila grajena po 1. januarju 2006 morajo zadovoljevati standardu Mala plovila – sistem za zadrževanje sanitarnih vod. Plovila grajena pred 1. januarjem 2006, ki imajo toaleto, morajo namestiti zbiralnik fekalnih vod, ter priključkom ali drugo možnostjo za izčrpavanje fekalnih vod na kopnem najkasneje do 31. decembra 2021.

Vodni skuterji

Z vodnim skuterjem in drugimi plovili za osebno uporabo na jet pogon lahko plujete le v področju 3c, kar pomeni največ 1 nmi od obale kopnega ali otoka. Med plovbo je obvezna uporaba zaščitne čelade, varnostnega jopiča in varnostne zapestnice za izklop motorja v sili. Vsi vodni skuterji, ki se uporabljajo v gospodarske namene (izposoja), morajo imeti možnost daljinskega izklopa motorja z obale.

Detektorji ogljikovega monoksida

Vsa plovila, ki se uporabljajo za gospodarske namene in imajo podpalubne prostore za bivanje ali namestitev potnikov, morajo imeti vgrajene sisteme za detekcijo ogljikovega monoksida. Ti sistemi morajo biti nameščeni tudi na vseh plovilih za gospodarski namen, ki imajo v podpalubju vgrajene bencinske motorje (glavne ali pomožne), in na plovilih, ki imajo kuhinjo opremljeno s plinsko inštalacijo. Detektorji morajo biti nameščeni v vseh kabinah namenjenih spanju, kuhinjah s pomivalnim koritom in v zaprtih sanitarnih prostorih.

Smučanje na vodi

Po starem pravilniku sta morali biti na krovu plovila najmanj dve osebi. Ena, ki je upravljala plovilo, in druga, ki je spremljala smučarja za plovilom. Z novim pravilnikom je dovolj, da je na plovilu ena oseba, ki upravlja plovilo, plovilo pa mora biti opremljeno z vzvratnim ogledalom (to je bilo dovolj tudi pred uvedbo pravilnika, ki je veljal do letos).

 V kolikor menite, da je članek koristen, se naročite na eNavtiko in redno boste prejemali vse novice v zvezi s plovbo na Jadranu. 

Brezplačna prijava na e-časopis eNavtika

V kolikor imate dodatna vprašanja ali nejasnosti v zvezi z novim pravilnikom, nam lahko pišete na naš elektronski naslov:

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Privez plovila na bok je pogosto treba uporabiti v manj turističnih lukah, kjer ni na voljo muringov ali pri natakanju goriva na bencinskih črpalkah. Izplutje iz priveza običajno ne podstavlja težav, dokler ne piha veter. Ko zapiha veter, pa lahko izplutje predstavlja velik problem. Največji izziv je, kadar veter piha bočno in plovilo potiska proti obali. Izplutje moramo izvesti na prebrisan način.

Postopek izplutja z bočnega priveza v vetru

Izplutje z bočnega priveza lahko izvedemo s premcem naprej ali pa s krmo. Tokrat se bomo posvetili izplutju s krmo. Postopek izplutja je primeren tudi, kadar moramo z bočnega priveza izpluti na omejenem prostoru, ko je pred nami in za nami prav privezano drugo plovilo ali kakšna druga ovira. Tokrat bomo opisali primer izplutja s plovilom, ki je privezano na levi bok in ga veter potiska proti obali.

Priprava plovila in posadke za izplutje

Za izplutje moramo pripraviti plovilo in posadko. Če imamo plovilo privezano le z dvema vrvema, ena na krmi in ena na premcu, potem potrebujemo dodatno vrv na premcu.

1. Namestitev diagonalne vrvi (špringa)

Privezati moramo dodatno diagonalno vrv (špring), vrv, ki bo premcu plovila preprečila, da bi se premikal naprej. En konec vrvi privežemo na bitev na premcu plovila. Drugi konec vrvi potegnemo okrog privezne bitve na obali, ki mora biti proti krmi plovila. Nato vrv vrnemo na premec plovila in ga privežemo na bitev na premcu (slika 2: rdeča dodatna vrv).

2. Namestitev dodatnih bokobranov

Na bok na premcu plovila namestimo dodatne bokobrane. Premec se bo med manevrom izplutja približal obali, zato ga je treba dodatno zaščititi. Najbolj primeren je velik okrogel bokobran in vsaj še eden ali dva običajna bokobrana, ki jih vzamemo z drugega boka plovila (slika 2).

3. Priprava posadke na manever

Vse člane posadke je treba poučiti o manevru, ki ga nameravamo izvesti. Vsak član mora vedeti, kaj je njegova naloga ter kako in kdaj jo mora izvesti. Posadko poučimo o celotnem poteku manevra, da ga bodo razumeli. Za izplutje je najbolje, da poleg krmarja angažiramo še dve osebi. Prva bo na premcu skrbela za prednje privezne vrvi in po potrebi premeščala bokobrane, druga pa na krmi za krmno privezno vrv. Postopek je možno izvesti tudi z dvema osebama, pri čemer lahko krmar poskrbi še za krmno privezno vrv.

4. Priprava motorja in krmila

Prižgemo motor plovila. Če smo privezani na levi bok, krmilo zasučemo skrajno levo.

5. Izplutje

Odvežemo privezno vrv na krmi plovila. Član posadke, ki je zadolžen za krmno vrv, prosti konec preko bitve drži v roki. Odvežemo privezno vrv na premcu (ne diagonalne vrvi – špringa). Motor prestavimo iz nevtralnega položaja v naprej (slika 3). Krma plovila se bo počasi začela odmikati od obale, premec se ji po primaknil in naslonil na zaščitne bokobrane. Član posadke, ki je zadolžen za krmno vrv, jo počasi popušča (slika 4). Krmne vrvi ni pametno takoj pobrati. Če nam manever ne bo uspel, bomo lahko ponovno pristali in ponovili manever. Če piha močnejši veter in se krma plovila ne odmika od obale, počasi dodajamo plin in povečujemo obrate motorja. Pri dodajanju plina moramo biti pazljivi, da ne pretiravamo. Manever izvajajmo previdno in počasi. Plovilo ima svojo težo in se od obale ne bo odmaknilo v trenutku. Potrpežljivost se splača. Ko se krma dovolj odmakne, odvzamemo plin, obrnemo krmilo v srednji položaj, prestavimo motor v vzvratno plovbo in izplujemo s priveza (slika 5). V tem trenutku se bo diagonalna vrv –špring sprostil in ga poberemo. Poberemo tudi krmno privezno vrv. S plovilom izplujemo do mesta, kjer se lahko varno obrnemo in nadaljujemo plovbo s premcem naprej.

Previdnost pri plovilih z osovonskim pogonom in desnosučnim propelerjem

Krmo plovila s to vrsto pogona pri vzvratni plovbi zanese na levo. V tem primeru to pomeni, da se bo krma pri vzvratni plovbi spet približala obali. Zato je treba pri tej vrsti pogona krmo plovila odmakniti dlje od obale, da se bo plovilo pri vzvratni plovbi ognilo oviram za plovilom in obali. V primeru izplutja z desnega boka pa bo anomalija pogona pomagala izpluti s priveza.

Način izplutja z bočnega priveza je primeren vedno, kadar piha veter ne glede na smer. Če piha veter v levi bok, nam bo pomagal pomakniti plovilo od obale. V primeru vetra v krmo nam bo veter odmikal krmo plovila od obale, v primeru vetra v premec pa nam bo veter potiskal premec proti obali.

V primeru, da smo bočno privezani na desni bok, manever izvedemo zrcalno.

Otok Olib je eden izmed severnodalmatinskih otokov in je del zadarskega arhipelaga. Pogosto ga omenjajo tudi kot del Silbanske skupine otokov, v kateri so Premuda, Silba in Olib ter nekaj manjših otočkov in grebenov. Na njem je le en kraj, ki nosi enako ime kot sam otok. S celino je povezan s trajektom in redno ladijsko linijo, ki pristaja v Zadru. Kljub temu da se je na otok možno pripeljati z vozilom, pa na otoku ni cest. Vozilo je treba parkirati v luki, druge poti pa so prevozne zgolj z električnimi golfskimi avtomobili ali najbolj priljubljenim prevoznim sredstvom domačinov, motokultivatorji.

Zgodovina

O Olibu govorijo že stari Grki. Omenjajo ga kot naselje z imenom Aloip. Da je bil otok poseljen že prej, pa so pokazale najdbe na otoku. Predvidevajo, da so na otoku živeli že v času Ilirov. Stara naselja so ležala na območju današnjega kraja Olib. Predvidevajo, da so otočani kraj izbrali zaradi bližine obeh strani otokov, današnje luke Olib in manjše luke Samotovac na vzhodni obali otoka.

V času Rimskega imperija se je na otoku razvil nov kraj z imenom Aloip na polotoku Arat, ki zapira zaliv Sv. Nikola. Na tem območju so našli lončevino. Nekoliko severneje, ob zalivu Banve so odkrili ostanke velike posesti iz časa 1. stoletja našega štetja. V neposredni bližini so ostanki pokopališča, ki naj bi nastalo okrog 4. stoletja, in ostanki utrdbe.

Za zdaj še ni jasno, ali so na otoku obstajale različne naselbine v istem času. Dokazov, ki bi to potrdili ali ovrgli, še niso našli.

Otok so v 7. stoletju našega štetja poselili Hrvati. Zaradi nestabilnih razmer v času srednjega veka so poseljevali le območje imenovano Gradine. Starokrščanski samostan je bil v zalivu Banve vse do 19. stoletje. Cerkvica Sv. Nikole pa se je obdržala do danes in še vedno stoji v istoimenskem zalivu. V 15. stoletju so se na otok priselili ubežniki pred Turki. V 16. stoletju so zgradili obrambni stolp, ki je služil za obrambo pred pirati. V 17. stoletju je Beneška republika otok prodala Zadarski družini Lantana, ki pa ga je kmalu prodala naprej. Domačini so leta 1900 otok odkupili od takratnega lastnika Filipija. V tem obdobju naj bi na otoku živelo okrog 1500 prebivalcev, kar je verjetno tudi najvišje število v zgodovini otoka.

V 20. stoletju je bil otok del kraljevine SHS. Bil je izjemno zapostavljen, zaradi česar se je večina prebivalcev izselila. Izseljevanje se je nadaljevalo tudi po drugi svetovni vojni.

Kljub razvoju turizma si otok še ni opomogel. Še vedno se več ljudi z otoka izseli, kot priseli. Med zadnjim štetjem leta 2001 je na otoku uradno živelo le še 147 ljudi.

Olib danes

Na otoku je danes uradno prijavljenih 147 oseb. Število ljudi, ki dejansko živijo na otoku, je verjetno še manjše. Številni otočani oddajajo apartmaje, ki so v poletni sezoni večinoma zasedeni. Vse dogajanje je skoncentrirano na kraj Olib, še bolj natančno, na samo luko. V njej so prijeten lokal s teraso, tri gostilne in lepa peščena plaža. Če se sprehodimo po ozki ulici, pridemo do trga z zbiralnikom vode in cerkvijo. Glede na njeno velikost je jasno, da je včasih na otoku živelo bistveno več ljudi kot danes. Iz kraja vodijo peš poti proti zalivu Slatinica na vzhodu in Draga na severu ter Sv. Nikola in Južna Slatina na jugu otoka.

Plovba okrog otoka, luka in sidrišča

Otok ima trajektno luko na zahodni strani. Tu pristaja trajekt v redni liniji. Notranji del luke je namenjen komunalnemu privezu plovil domačinov, severni pa je namenjen tranzitnemu privezu. Na voljo so muringi, ki so opremljeni z električnimi priključki in vodo. Pred samo luko je možno sidrati. Globine morja so med 2 in 5. Če je za sidrišče izdana koncesija, je privez na plovko treba plačati, v letih ko ni podeljena koncesija, pa lahko sidramo na lastnem sidru. Če okrog otoka plujemo v smeri urnega kazalca, bomo čez 1,5 nmi plovbe proti severu pripluli do otočka Kurjak. Med njim in otokom Olib je prehod, v katerem je globina 4–5 m. Morsko dno je peščeno in sidro dobro drži. Če plovbo nadaljujemo proti severu, bomo čez slabo miljo pripluli do otočka Sip, ki je podaljšek severozahodnega dela otoka Olib. Med njima je ozek prehod, kjer pa globina ne preseže 0,5 m. Plovba med njima ni možna. Ko otoček obplujemo, spremenimo smer plovbe proti jugovzhodu. Ves čas plujemo nad peščenim dnom, ki je primerno za sidranje. Po le eni prepluti milji dosežemo zaliv Drage na severu otoka. Kot v večini zalivov na otoku je morsko dno prekrito z zelo fino svetlo bež mivko. Druga značilnost zalivov na otoku pa je globina vode. V zalivih Drage, Slatina, Slatinica in Južna Slatina so podvodne sipine. Zaradi njih globina morja v zalivu pade na vsega 1 m, se poglobi na 1,5 do 2 m, spet pade na 1 m in se nato spet poveča. Pri vplutju v zalive moramo paziti, da ne vplujemo ob plimi, saj potem v oseki ne bomo mogli izpluti.

Ko nadaljujemo plovbo po vzhodni strani otoka, lahko plujemo blizu obale (min 50 m zaradi zakonodaje). Globina je povsod več kot 3 m. Plujemo lahko tudi med otokom in čerjo Fučin severovzhodno od otoka. Globina v prehodu je 8 m in plovba je varna. Ko zaplujemo mimo rta Arat, se odpre prvi od dveh velikih zalivov na vzhodni strani. Slatina je globok zaliv in nudi dobro zaščito pred severnimi in zahodnimi vetrovi. Na dnu je mivka, globina morja proti obali pa pada in narašča. Z jadrnico ni pametno vpluti pregloboko v zaliv. Ostanite na globini več kot 2 m. Naslednji zaliv, le 1 nmi jugozahodno, je Slatinica. Zaliv je eden izmed lepših na jadranski obali. Na dnu je svetla mivka, globina proti severu pa večkrat pade na 1 m in spet naraste. V skrajnem severnem delu je pod 1 m. Ima lepo peščeno plažo, ki je v sezoni ograjena in rezervirana za kopalce. Za zaliv je podeljena koncesija. Privez na plovko je treba plačati. Koncesija ni podeljena vsako leto, zaradi česar tudi plovke niso vedno na voljo. Če jih ni, se lahko privežete na betonske bloke na morskem dnu ali pa sidrate v peščenem delu zaliva. Južni del ima skalnato morsko dno in sidro ne drži zanesljivo. Majhna luka je plitva in je primerna le za manjša plovila z ugrezom do 0,5 m.

Ko plovbo nadaljujemo proti jugu otoka in obplujemo rt Ploče, se pred nami odpre zaliv Južna Slatina. Je podoben predhodnima dvema, le da je odprt le na jug in nudi delno zaščito tudi pred burjo. Na vzhodu zaliva je rt Zubinin, ki je hkrati tudi najjužnejša točka otoka. Plovno nadaljujemo v smeri severozahoda in po dobri milji plovbe priplujemo do zaliva Masunjeva Draga. Manjši zaliv ima na dnu svetlo mivko. Je bolj primeren za dnevna kopanja, kot pa prenočevanje, ker nudi malo zaščite pred vetrovi. Le dobrih 100 m proti severozahodu je najbolj priljubljeno sidrišče na otoku Sveti Nikola. Ime je dobil po cerkvici, ki je na obali severnega kraka zaliva. V sidrišču so za privez plovila na voljo plovke. Zaliv je zaščiten pred vsemi vetrovi, razen pred vetrovi iz južnih smeri. Ker je za zaliv podeljena koncesija, je privez na plovko treba plačati.

Če plovbo nadaljujemo proti severozahodu, najprej priplujemo do zalivov Daskovica, Banve, Rusovac in Široki Bok. Zalivi so manj priljubljeni, pa čeprav nudijo dobro zaščito pred burjo. Na dnu je mivka, ki pa je ponekod prekrita z morsko travo. V sezoni jih običajno zasedejo le redki navtiki, ki si želijo miru.

Zahodno od rta Tale, skrajni zahodni del otoka, je plitvina. Označena je s kardinalno oznako ZAHOD. Postavljena je na globini 10 m. Globina morja med oznako in otokom proti obali pada. Oznako je treba obpluti po zahodni strani. Ko oznako obplujemo, se lahko obrnemo proti vzhodu in zaplujemo v izhodišče, luko Olib.

Otok Olib je odličen za navtične počitnice. Na relativno majhni razdalji nudi zaščito pred vsemi vetrovi. Ima izjemne plaže, majhno in prisrčno mesto, kjer se lahko oskrbimo z vodo, elektriko, hrano, popijemo kavo v baru z razgledom in v miru pojemo večerjo.

V neposredni bližini sta še dva priljubljena otoka Silba in Premuda. Če se odločimo za preživljanje dopusta, je izbira severnozadarskega arhipelaga odlična. Če bo dopust daljši (14 dni ali več) so v neposredni bližini še drugi otoki, ki jih je vredno obiskati. Severno je otok Ilovik z izjemno lepim zalivom Paržine na jugu otoka, na vzhodu otok Maun z zalivom Šip, na jugu pa so blizu Škarda z zalivom Trata ter Ist in Molat s svojimi zalivi. Nedvomno bo obisk teh otokov zagotovil nepozaben dopust, primerljiv z najbolj eksotičnimi otoki na svetu.

Videoposnetki zalivov in otoka iz zraka: 

Voditelj čolna mora znati na čoln pravilno privezati privezno vrv, sidrno vrv, dvižnice jader ipd. Na čolnih so v ta namen vgrajeni privezniki (hrv. bitve). Nanje se vrvi vežejo z vozlom za privezovanje na priveznik, ki je zanesljiv vozel in zato zagotavlja brezskrben privez.

Priveznik je oprema, ki jo imajo vsa plovila v takšni ali drugačni obliki. Po navadi je izdelan iz kakovostnega nerjavnega jekla. Pritrjen je na ojačene dele plovila, saj je njegova naloga, da kljubuje vlečnim silam priveznih vrvi, sidrnih vrvi, dvižnic jader ipd., na velikost katerih vplivajo različni zunanji dejavniki (veter, morski tok, valovi ali vlečno plovilo). Najpogostejši so privezniki v obliki grške črke π (pi).

Privezniki so običajno nameščeni na robnici oziroma ob zunanjem robu palube, kjer dostopamo do njih preprosto in neposredno s pomočjo privezne vrvi, sidrne vrvi, dvižnice jadra ipd. Na manjših plovilih so privezniki vgrajeni na desni in levi strani premca ter krme, nekatera izmed njih pa imajo na premcu ali krmi vgrajen samo po en priveznik, ki je pozicioniran na vzdolžnici plovila. Večja plovila imajo pogosto dodatna priveznika na sredini obeh bokov.

Vrv se na priveznik veže neposredno. Če so na robnici plovila vgrajene kovinske ojačitve, namenjene stabilizaciji vrvi na privezniku, je treba vrv napeljati skoznje. Tako se vrv ne more poškodovati zaradi prostega premikanja po robnici, poleg tega pa ne more škodovati palubni opremi (npr. ograji).

Besedilo: Spinaker.si

Za varno, udobno in varčno plovbo je treba plovilo pravilno nastavljati ves čas plovbe. Temu so glede na tip plovila in pogona namenjene različne nastavitve.

Na plovilo ves čas plovbe delujejo različne sile. Najpomembnejše med njimi so hidrodinamične sile, zračni upor, plovnost plovila in sila teže, ki se med plovbo spreminja. Zadnja omenjena, sila teže, je mišljena predvsem v smislu teže posadke, ki se spreminja glede na položaj na plovilu. Posadka se lahko po plovilu giblje, zato se spreminja obremenitev plovila glede na razporeditev teže. Že ko je plovilo na mestu, in se vsa posadka premakne na en del plovila, je tam sila teže večja in plovilo se nagne na tisto stran. Vpliv razporeditve teže je premo sorazmeren s težo plovila. Težje kot je plovilo, manjši bo učinek enake teže posadke nanj. Pri manjših pa je ravno obratno.

Ne pozabimo: napačno uravnovešeno plovilo med glisiranjem je slabše vodljivo, nestabilno in zato nevarno.

Naloga skipperja je, da pred izplutjem zagotovi primerno razporeditev teže na plovilu. Težje predmete namestimo čim nižje in enakomerno obremenimo levi in desni bok ter premec in krmo. Posadki mora razložiti, kako pomembna je razporeditev teže in kakšno naj bo njihovo gibanje po plovilu med glisiranjem.

Optimalen način glisiranja

Optimalen način glisiranja zagotavlja najbolj stabilno lego plovila na vodni površini, največjo hitrost plovbe in najmanjšo porabo goriva. Plovilo mora biti bočno poravnano v prečni osi, ne sme viseti ne na levi ne na desni bok. Če pride do nagibanja, plovilo začne zavijati. Problema ne rešujemo s spreminjanjem krmila, temveč z drugimi nastavitvami. Plovilo mora pri krmilu v srednji legi pluti naravnost!

Po vzdolžni osi mora biti nekoliko pod kotom. Premec plovila med glisiranjem mora biti dvignjen. Dopusten naklon premca je med 3 in 5 stopinj. V tem primeru ima trup plovila najmanjši upor. Če je dvignjen preveč ali premalo, plovilo ni v idealni legi. Če položaj ni pravilen, to hitro ugotovimo med plovbo. Če se med plovbo po mirnem morju premec konstantno dviguje in spušča (niha, pumpa), potem nastavitve niso prave.

Druga nastavitev, ki mora biti v pravi legi, je pogon. Optimalno je, da pogon zagotavlja potisk v smeri, v kateri plujemo. Vsi pogoni, kot je na primer osovinski, te nastavitve ne omogočajo, je pa možna pri večini zunajkrmnih motorjev, vgrajenih motorjev z Z pogonom, arnesonov – površinski pogon in nekateri drugi.

Ker so razlike med nastavitvami plovil različne, si oglejmo, kako nastavljamo (trimamo) plovila z različnimi pogoni in nastavitvami.

Zunajkrmni motorji s fiksno nastavitvijo položaja noge

Zunajkrmni motorji manjših moči, običajno do 30 KM, nimajo veliko možnosti za nastavljanje kota med plovilom in nogo motorja. Ko je motor enkrat nameščen na plovilo, imamo le šibke možnosti nastavitve naklona s premikanjem. Izbrati moramo le optimalno luknjo. Optimalna izbira je tista, ki zagotavlja, da sta vzdolžna os propelerja in dno plovila vodoravna. Glede na to, da so zrcala na plovilih izdelana pod različnimi koti, se lahko zgodi, da povsem točne nastavitve ne bomo našli. V tem premeru izberite eno, preizkusite delovanje in obnašanje plovila, nato prestavite na drugo in ponovite test. Motor nastavite na tisto nastavitev, ki je zagotavljala višjo hitrost plovbe.

Z nastavitvijo motorja smo opravili polovico dela. Drugo polovico opravimo, ko se podamo na plovbo. Ker nimamo tehničnih pomagal za uravnavanje plovila, si lahko pomagamo z razporeditvijo teže. Vso opremo, ki jo bomo naložili na plovilo in posadko, moramo primerno razporediti. Plovilo mora biti enako obremenjeno tako na levi kot na desni strani in ne sme viseti. Enakomerno morata biti obremenjena tudi premec in krma plovila. Zmotno je mišljenje, da bo plovilo prej izglisiralo, če imamo večino teže zbrane na krmi. V tem primeru se bo premec pri pospeševanju še bolj dvignil iz vode. Posledično se bo krma močneje pogreznila v vodo in plovilo verjetno ne bo imelo moči, da bi doseglo kritično hitrost 10–12 vozlov, da bi se dvignilo na vodno gladino. Problem lahko rešimo med plovbo in enega ali dva člana posadke premestimo proti premcu plovila. Ko plovilo enkrat glisira, lahko del teže premaknemo nazaj proti krmi. Če bomo pretiravali, bo plovilo začelo izgubljati hitrost in morda prenehalo glisirati.

Idealna razporeditev teže na plovilu zagotavlja najvišjo hitrost plovbe. Ali plujete idealno ali ne, je enostavno preveriti. Pri določenih obratih motorja premikajte težo po plovilu. Najenostavneje je s premeščanjem enega izmed članov posadke. Premika naj se med premcem in krmo. Če bo plovilo začelo pospeševati in motor pridobivati obrate, potem ste izbrali boljšo razporeditev teže. Če bo motor začel izgubljati obrate in hitrost plovbe, se bo zmanjšala, ste izbrali slabšo razporeditev teže.

Pravila ni. Vsako plovilo je drugačno. Vzemite si čas in se poigrajte z razporeditvijo teže in plujte optimalno.

Zunajkrmni motor s hidravličnim nastavljanjem položaja noge

Močnejši zunajkrmni motorji z močmi več kot 30 KM imajo običajno že vgrajeno hidravliko, s katero nastavljamo položaj noge. V članku Kako pravilno izglisiramo smo pisali, kako moramo s takim pogonom upravljati, da najhitreje izglisiramo, sedaj pa si poglejmo še, kako pravilno glisiramo.

Vzdolžno nastavljanje

Ko smo enkrat izglisirali, je treba pogon iz skrajne spodnje lege postopoma dvigniti v optimalno lego. To lahko začnemo takoj potem, ko je plovilo izglisiralo ali pa počakamo, da plovilo doseže potovalno hitrost plovbe. Naklon noge pogona spreminjamo postopno. Če imamo zaslon, na katerem je prikazana optimalna lega pogona, ga lahko nastavimo na ta položaj. Vsekakor pa ni nujno, da bo ta položaj res optimalen. Odvisno je od razporeditve teže. Mogoče bo morala biti noga motorja za kako stopinjo niže ali više. To ugotovimo z enostavnim spreminjanjem lege. Pri konstantnem plinu nogo nekoliko dvignemo. Če se obrati motorja povečajo in hitrost naraste, potem smo našli boljši položaj. Postopek dvigovanja ali spuščanja noge ponavljamo, dokler pri istih pogojih ne dosežemo, da plovilo pluje z najvišjo možno hitrostjo glede na obrate. Pri optimalni hitrosti se bodo zmanjšali tresljaji in hrup.

Prečno nastavljanje

Vsi motorji z enim propelerjem povzročajo navor na plovilo. Če imamo nameščen zunajkrmni motor z desnosučnim propelerjem, potem bo zaradi njegovega vrtenja v desno, plovilo vedno nagnjeno nekoliko v levo. Če imamo nameščen motor z levosučnim propelerjem, potem bo zaradi navora plovilo med plovbo vedno nekoliko nagnjeno v desno. Večinoma so motorji z enim propelerjem desnosučni. Zaradi nagiba plovilo ves čas zavija. Poravnavati ga moramo s krmarjenjem. Če želimo pluti optimalno, mora plovilo pri nevtralnem položaju volana pluti naravnost. Edina možnost, da kompenziramo navor propelerja na plovilo, je primerna razporeditev teže. Pri desnosučnem propelerju bo plovilo nagnjeno v levo in bo zavijalo v levo. Zato na desno stran razporedimo nekoliko več teže, s katero kompenziramo navor propelerja.

Dva zunajkrmna motorja s hidravličnim nastavljanjem položaja noge

Glisiranje s plovilom, ki ima nameščena dva izvenkrmna motorja, je podobno, kot če imamo nameščen en zunajkrmni motor. Pri nastavljanju plovila po vzdolžni osi je popolnoma enako. Razlika se pojavi pri nastavljanju po prečni osi. Kadar sta na plovilo nameščena dva zunajkrmna motorja, je običajno na desno stran nameščen desnosučni motor in na levo stran levosučni motor. Oba motorja skupaj izničita učinek navora propelerja na plovilo (če smo natančni v primeru, da se oba vrtita z istimi obrati). Zato nam ni treba nastavljati plovila zaradi učinka propelerja. Nastavitve moramo spreminjati zgolj v primeru neprimerne razporeditve sile ali močnega bočnega vetra. Če piha močan veter v desni bok, bo plovilo nagnjeno v levo in bo zavijalo v levo. Naklon plovila lahko popravimo s spuščanjem noge levega motorja. Ta bo levo stran plovila potiskal navzgor in poravnal plovilo.

Ekvivalentno izvedemo postopek v primeru nagibanja v desno. Nogo desnega motorja nekoliko spustimo in dvignemo desni bok.

Plovila z enima ali dvema motorjema (zunajkrmni, Z pogon ali površinski pogon) in hidravličnimi stabilizatorji (flaps)

Ta konfiguracija daje največ možnosti za optimalno nastavljanje plovila. Pogone lahko optimalno nastavimo, da zagotovimo največji učinek, stabilnost plovila pa zagotovimo s hidravličnimi stabilizatorji. Omogoča najhitrejše izglisiranje z najmanjšim naklonom plovila in idealno nastavljanje med plovbo tako po vzdolžni kot po prečni osi.

S tako opremljenim plovilom izglisiramo tako, da spustimo pogone (enega, dva ali več), ter spustimo stabilizatorje v skrajno spodnjo lego. Plovilo bo hitro izglisiralo in pridobilo hitrost. Med pospeševanjem lahko že zmanjšujemo plin in postopoma dvigujemo stabilizatorje. Natančne nastavitve izvedemo, ko dosežemo želeno hitrost plovbe. Vsi pogoni morajo biti v optimalni legi. To pomeni, da vodo potiskajo horizontalno nazaj, vzporedno z dnom plovila. Pri plovbi v idealnih pogojih sta oba hidravlična stabilizatorja dvignjena v skrajno zgornjo lego. V tem primeru ju ne potrebujemo in ni treba, da se dotikata vodne površine, saj bi s tem le povečevala upor. Spuščamo ju le po potrebi.

Ko plujemo, mora plovilo pri nevtralnem položaju krmila pluti naravnost. Če se plovilo nagne zaradi neprimerne razporeditve teže ali bočnega vetra, si pomagamo s hidravličnimi stabilizatorji. Če plovilo visi v levo, moramo spustiti levi stabilizator. Spustimo ga toliko, da se plovilo poravna. Med plovbo je običajno spreminjati nastavitve. Le redko bodo razmere na morju take, da bi lahko z enimi nastavitvami pluli več ur.

Plovila z osovinskim pogonom in hidravličnimi stabilizatorji (flaps)

Pri plovilih z osovinskim pogonom ni možnosti spreminjanja nastavitev pogona. Je fiksen in potiska vodo pod kotom, zaradi česar je učinkovitost pogona zmanjšana. A žal tu ne moremo narediti ničesar. Nastavljamo lahko zgolj hidravlične stabilizatorje. Preden izglisiramo, jih spustimo v skrajno spodnjo lego. Ko plovilo izglisira in se približuje potovalni hitrosti, jih počasi dvigujemo do skrajne zgornje lege. Ko plovilo doseže potovalno hitrost, jih potrebujemo le še za uravnavanje plovila med plovbo. Ko plujemo, mora plovilo pri nevtralnem položaju krmila pluti naravnost. Če se plovilo nagne zaradi neprimerne razporeditve teže ali bočnega vetra, si pomagamo s hidravličnimi stabilizatorji. Če plovilo visi v levo, moramo spustiti levi stabilizator. Spustimo ga toliko, da se plovilo poravna. Ekvivalentno za primer nagiba v drugo smer.

Plovba v veter ali z vetrom

Pri plovbi v močnejših ali močnih vetrovih se srečamo z dodatnim učinkom vetra. Pri plovbi v veter nam le-ta zaradi zračnega upora dviguje premec. Pri plovbi z vetrom nam ta potiska krmo plovila naprej in potiska premec navzdol. Efekt je najbolj opazen pri lažjih plovilih, pri težjih nekoliko manj. V primeru plovbe v močan veter moramo nogo pogona spusti navzdol. S tem bomo znižali premec plovila in dvignili krmo. Obratno moramo pri plovbi z močnim vetrom premec plovila nekoliko dvigniti.

Nihanje (pumpanje) plovila

Plujete v mirnem morju in kljub temu plovilo konstantno niha. Premec se dviguje iz vode, nato pa se zarine globlje v vodno površino. Krive so zgolj nastavitve naklona plovbe. Spremenite nastavitve naklona pogona.

Še nasvet izkušenega mačka

Plovilo težko izglisira

Če je na krovu plovila številnejša posadka in je plovilo močneje natovorjeno, se lahko zgodi, da plovilo težko izgisira ali sploh ne izglisira. Ko smo naredili vse zgoraj navedene nastavitve in se plovilo še vedno ne dvigne nad vodno gladino, si lahko pomagamo s hidravličnimi stabilizatorji. Enega izmed njih počasi dvignemo. Plovilo se bo nagnilo. Ker je dno plovila v obliki črke V, se bo z nagibom plovila površina plovila v vodi povečala, povečal se bo vzgon in možnost, da bo plovilo izglisiralo, bo večja. Če še vseeno ne izglisira, počasi spustite dvignjeni stabilizator in dvigujte nasprotnega. Mogoče bo treba vajo ponoviti večkrat, a obstaja možnost, da bo plovilo izglisiralo.

Plovba v razburkanem morju

Kadar glisiramo, je velik del plovila dvignjen nad vodno gladino. Večina premca ne pride več v stik s površino. Dolžina plovila, ki je v stiku z vodno površino, se je zmanjšala, zato je plovilo bolj dovzetno za zibanje in guganje zaradi valov. Dolžino plovila, ki je v vodi, lahko povečamo tako, da pogone spustimo nižje. S tem se bo premec spustil, krma nekoliko dvignila in dolžina plovila, ki bo v stiku z vodo, bo daljša (vodna linija). Plovilo bo manj dovzetno za valove, plovba bo bolj udobna, a nekoliko manj ekonomična.

Preberite tudi: Kako pravilno izglisiramo