Ko enkrat izplujemo iz varnega zavetja marine ali luke, smo prepuščeni sami sebi. Poskrbeti bomo morali za vse, kar nam bo prineslo morje. Na prvem mestu so nedvomno varnost in življenja naše posadke. Če bi prišlo do najhujšega, moramo biti na to pripravljeni in opremljeni za samopomoč v takšni situaciji. Zato moramo imeti na plovilu varnostno opremo v delujočem stanju. Preden izplujemo, se moramo prepričati, da je oprema na krovu in da je funkcionalna. Oglejmo si, kateri so ključni elementi varnostne opreme.

1. Pomožno plovilo - gumenjak

Pomožno plovilo, gumenjak, je v primeru nesreče na plovilu (potopitev, požar, izguba kobilice, izguba krmila …) življenjskega pomena. Če moramo plovilo zapustiti, se lahko rešimo z gumenjakom. Preveriti je treba, ali gumenjak tesni, ne spušča zraka in ne pušča vode. Preverite, kje so shranjena vesla.

2. Splav

Če imate na plovilu splav, preverite, ali je bil opravljen redni pregled. Preverite, kako ga boste uporabili v primeru potrebe. Preverite, da ni shranjen v prostoru in založen z drugo opremo. Sprostite dostop do splava.

3. Radijska postaja

Radijska postaja na plovilu mora biti ves čas vklopljena. Iz varnostnih razlogov jo lahko na plovilu izključimo le v premeru, kadar lahko vanjo udari strela. Prižgana radijska postaja ne pomeni, da postaja deluje. Če slišite sporočila drugih, pomeni le, da postaja deluje kot sprejemnik. Preverimo, ali deluje kot oddajnik. Obvezno opravite testni klic »Radio Check«.

4. Signalne rakete in bakle

Preverite signalne rakete in bakle na plovilu. Preverite, ali so bile pravilno shranjene in embalaža ni poškodovana. Preverite rok trajanja. Če so rakete ali bakle poškodovane, ali je pretekel rok trajanja, jih nadomestite z novimi.

5. Varnostni jopiči

Preverite število varnostnih jopičev na plovilu. Za vsakega člana posadke na plovilu mora biti en varnostni jopič. Preverite, ali so brezhibni in ali so primernih velikosti za posadko. Preveliki ali premajhni jopiči ne zagotavljajo primerne varnosti. Preverite, ali so vsi privezni trakovi brezhibni, v celoti prišiti na varnostni jopič in se sponke brez težav zapenjajo in odpenjajo. Preverite, ali je na njih vsa potrebna varnostna oprema (piščal, lučka …). Izvedite nujno potreben test. Vsi člani posadke naj izvedejo test in si namestijo in tudi odstranijo varnostni jopič pred izplutjem.

6. Gasilnik

Preverite, kje na plovilu so shranjeni gasilniki. Preverite, ali so vsi servisirani v skladu s pravili. Servis mora biti opravljen enkrat letno. Preverite, ali so v dobrem stanju in niso poškodovani. Spoznajte posadko z mesti, kjer so shranjeni gasilniki in kako jih uporabiti. Če imate na plovilu nameščen avtomatski gasilnik PYRoff, preverite, ali je nepoškodovan. Če imate na plovilu vgrajen gasilni sistem, preverite, ali je pripravljen za delovanje.

7. Komplet prve pomoči

Preverite, kje na plovilu je komplet prve pomoči, ali je brezhiben in kompleten ter preverite rok trajanja. Če v kompletu karkoli manjka, nadomestite.

Vodnik 888 pristanov in zalivov, sedaj v barvah in z novimi, dopolnjenimi podatki. Knjiga je prenovljena in tekoče ažurirana za leto 2018. V njej so prikazani detajli zalivov in pristanišč s kratkimi opisi in oznakami za možnost priveza ter simboli za nevarne, ali pa neugodne vetrove, ki povzročijo na privezu samo neprijetno bibavico. V njem so tudi številni drugi uporabni podatki, kot so podatki o odpiralnih časih na bencinskih črpalkah, vse pomembne telefonske številke (kapitanij, marin, zdravstvenih domov …). 

O knjigi:

• izdaja: 6. dopolnjena izdaja
• avtor: Karl-H. Bestandig
• slovenska izdaja: Gorazd Cizej
• strani: 120
• Cena: 34,90 € (z DDV). 

Kupi priročnik

Prevarantski valovi (angleško: rogue waves) so oblika ekstremnih nepričakovanih valov. Pojavljajo se v obdobju razburkanega morja in dosegajo dvakratno višino valov v okolici.

Visoki valovi so nočna mora vseh morjeplovcev. So najpogostejši vzrok za tragične nesreče na morju. Med plovbo po razburkanem morju je večina valov približno enake višine. Ko valovom prilagodimo plovbo in dobimo občutek, da bomo lahko plovbo nadaljevali s prilagojenim tempom v prilagojeni smeri, pa doživimo presenečenje. Vsake toliko časa se zgodi, da se nam približa val, ki je tudi dvakrat višji od drugih valov. Tak val, ki se pojavi nenadoma, imenujemo prevarantski val. Ti valovi so tisti, ki povzročajo pomorske nesreče s tragičnimi posledicami.

Raziskovalci Univerze iz Southamptona v ZDA so izvedli dolgotrajno raziskavo teh valov in ta mesec objavili rezultate v reviji Scientific Reports. Ugotovili so, da lahko ti valovi presegajo dvakratnik višine valov v okolici. Na Tihem oceanu lahko dosegajo višine vse do 30 m, kar je dovolj, da potopijo potniške in tovorne ladje. Domnevajo, da so bili takšni valovi usodni za tragedijo ladje R/V Ballena, ki jo je prevrnil val pri Point Conception v Kaliforniji, in nesrečo ladje Westwood Pomona pred pristaniščem Coos Bay. Raziskavo so izvedli na podlagi podatkov, ki so jih pridobili v več kot dvajsetih letih na 15 različnih plovkah, ki so razporejene v Tihem oceanu. Rezultati raziskave so zaskrbljujoči. Ugotovili so, da se prevarantski valovi pojavljajo vse pogosteje in so vedno bolj ekstremni. Razmerje teh valov v primerjavi z okoliškimi valovi se je povečalo. Ugotovili so tudi, da so valovi pogostejši v zimskem obdobju in redkejši v poletnem. Frekvenca prevarantskih valov je najbolj narasla na območjih, kjer je morje manj razburkano.

Prevarantskih valov za zdaj ni mogoče napovedati. Zato je zelo pomembno vedeti, da taki valovi obstajajo, da se pojavljajo in da so nevarni. Ko plujemo, se moramo tega zavedati in biti pripravljeni na nepričakovano. Njihova frekvenca pojavljanja in višina sta odvisni od območja plovbe in letnega časa.

Ko smo na vodi z motornim čolnom, jadrnico, na pomožnem čolnu, na jadralni deski, v kajaku, na supu …, se nam lahko pripetijo tudi neljubi dogodki, ko nujno potrebujemo tujo pomoč. V takšnih primerih nas lahko reši vodotesna plavajoča ročna VHF-postaja.

Če nimate svoje ročne VHF-postaje, ste brez možnosti VHF-komunikacije na manjših motornih čolnih in jadrnicah, pomožnih čolnih, kajakih, supih, jadralnih deskah …

Ste se že kdaj znašli v situaciji, ko bi  potrebovali  ročno VHF postajo?

Z VHF-postajo lahko v težavah pokličete na pomoč vsa plovila v vaši okolici oziroma obalno postajo, ki vodi operacije iskanja in reševanja. Brez ročne VHF-postaje, ki omogoča VHF-radijsko komunikacijo, ste prepuščeni sami sebi.

To so res skrajne okoliščine, ročna VHF-postaja pa je zelo dobrodošla tudi v drugih primerih.

Na manjšem motornem čolnu ali jadrnici lahko preko ročne VHF-postaje prisluhnete vremenski napovedi, ki jo boste v primeru daljše večdnevne plovbe zagotovo morali spremljati, saj boste sicer lahko preveč izpostavljeni neugodnim vremenskim razmeram.

S pomočjo ročne VHF-postaje lahko komunicirate s preostalo posadko na motornem čolnu ali jadrnici s pomožnega čolna, s katerim ste se odpravili raziskovat okolico ali pa ste se namenili na obalo po nakupih ipd.

Na manjših motornih čolnih, jadrnicah, kajakih, supih, jadralnih deskah … lahko preko ročne VHF-postaje prisluhnete pomorskim varnostnim obvestilom, komunicirate s prijatelji v vaši okolici, prisluhnete varnostnim klicem, lahko pa tudi prisluhnete klicem v stiski drugih udeležencev na morju in jim priskočite na pomoč.

Vsak, ki se odpravi na morje, bi moral razmišljati o najslabših možnih okoliščinah, v katerih se lahko znajde. Napačno bi bilo razmišljati, da se vam na morju že ne bo zgodilo nič nevarnega in da nikoli ne boste potrebovali tuje pomoči. Se slabe stvari dogajajo samo drugim, vam pa nikoli? Takšno razmišljanje o vaši lastni varnosti pri izvajanju najrazličnejših aktivnostih na vodi je lahko za vas usodno, na morju lahko v skrajnem primeru izgubite tudi življenje! Na nakup ročne VHF-postaje zato nikar ne glejte kot na nepotreben strošek.

Saj imam vendar pametni telefon!

Omejitve pametnega telefona oziroma mobilnega omrežja so v primerjavi z VHF-postajo oziroma VHF-radijsko komunikacijo tako velike, da lahko pametne telefone za uporabo na morju razglasimo za popolnoma neprimerne.

S pametnim telefonom:

• ne moremo priklicati tistih, ki so v naši bližnji okolici in bi nam lahko takoj priskočili na pomoč,
• smo odvisni od delovanja mobilnega omrežja,
• tvegamo, da ostanemo brez napajanja, ker ga uporabljamo za vse mogoče zadeve,
• tvegamo, da bo postal neuporaben ob morebitnem padcu v vodo,
• bomo težko rokovali v primeru nekaterih poškodb,
• …

Z uporabo VHF postaje se izognemo vsem tem pomanjkljivostim!

Kakšna mora biti ročna VHF postaja?

Ročna VHF-postaja mora biti nujno vodoodporna, saj si ne moremo privoščiti, da bi jo onesposobili padec v vodo, padavine, pljusk vala ipd. Prav tako pa mora biti nujno plavajoča, saj bi sicer ob njenem padcu v vodo ostali brez nje.

Ročna VHF-postaja je odličen varnostni pripomoček tako za lastnike kot za najemnike najrazličnejših plovil (od motorne jahte do supa). Njena uporaba pa ni omejena samo na varnost, temveč se jo s pridom uporablja za najrazličnejše potrebe po komunikaciji z drugimi udeleženci na morju oziroma na obali.

Ročna VHF-postaja je prenosljiva in jo zato lahko uporablja cela družina pri najrazličnejših aktivnosti na vodi, če se seveda istočasno vsak ne odpravi po svoje. Za upravljanje VHF-postaje pa se le ustrezno usposobite in pridobite izpit za VHF-postajo, saj boste le tako lahko učinkovito izkoristili vse njene prednosti.

Besedilo: Spinaker.si

Pred začetkom sezone je treba plovilo pripraviti in pregledati sisteme, ki bi lahko med uporabo zatajili. Pri plovilih z vgrajenimi motorji in osovinskim pogonom je eden izmed zelo pomembnih sistem, za katerega ne želimo, da bi nam odpovedal med uporabo, nedvomno sklop osovinskega pogona.

Osovniski pogon je zelo pogosto vgrajen na jadrnice in motorne jahte. Včasih ga je bilo v uporabi več, danes pa ga zamenjujejo modernejši pogoni, kot so »sail drive« na jadrnicah, na motornih jahtah pa ga zamenjuje IPS-pogon ali Zeus. Modernejši sistemi so bolj učinkoviti in omogočajo natančnejše. Ker pa so bolj zapleteni in sestavljeni iz več delov, kot osovinski pogon, pa je njihovo vzdrževanje bistveno dražje.

Osovinski pogon je izjemno enostaven in sestavljen iz malega števila delov, pa vseeno potrebuje redno vzdrževanje in periodične preglede, ki bodo zagotovili njegovo zanesljivo in dolgotrajno delovanje. Ker so nekateri deli pogona zunaj plovila in pod vodno gladino, jih lahko podrobno pregledamo le, ko izvajamo redni letni servis in je plovilo na kopnem.

Kaj je prvi indikator, da je s pogonom nekaj narobe?

Ali je z osovinskim pogonom našega plovila nekaj narobe, lahko ugotovimo, še preden plovilo dvignemo iz vode. Prvi indikator so vibracije. Če med plovbo z motorjem, čutimo, da pogonski sistem vibrira, lahko sklepamo, da je z njim nekaj narobe. Sistemi so namreč konstruirani tako, da pri normalni uporabi ne povzročajo vibracij. Ko pa kateri izmed elementov zataji, pa lahko začutimo vibracije. V tem primeru bo potreben natančen pregled kompletnega sklopa in verjetno bo treba zamenjati kakšen del.

Tudi če pri plovbi z motorjem pogonski sklop ne povzroča vibracij, ga moramo vsako leto podrobno pregledati. Če opazimo, da kateri izmed delov kaže vidne znake obrabe in bo lahko v kratkem odpovedal, ga je smiselno predčasno zamenjati. Zato si poglejmo najbolj pomembne sklope.

Podvodni del

Propeler (1)

Propeler natančno pregledamo. Preverimo, ali so na njem kakršnekoli fizične poškodbe, ali je na kakšnem mestu razpoka, če smo z njim udarili v kak predmet, ali se je nanj zapletla vrv ali ribiška mreža in se je skrivil. Deformiran propeler povzroča vibracije. Vrti se neenakomerno in tresljaji se prenašajo na osovino, nosilce osovine in motor. Tresljaji bodo poškodovali tesnilo osovine, in v plovilo lahko začne vdirati voda. Poškodovane propelerje je treba zamenjati. Če je zgolj skrivljen je možno propelar poravnati in kalibrirati. Tega ne počnite sami, temveč se obrnite na podjetje, ki ima primerne naprave za ravnanje in kalibracijo propelerjev.

Če imamo zložljiv propeler, preverimo, ali smo očistili vse nesnage s površine propelerja in zobnikov v lopatic propelerja. Propeler se mora enostavno in gladko povsem razpreti in ponovno zložiti. V nasprotnem nam lahko zataji med plovbo.

Preverimo razdalje lopatic propelerja do nosilce osovine. Razdalja mora biti točno takšna, kot jo je predvidel proizvajalec. Če je razdalja prevelika, lahko pride do povečanja sile na nosilec osovine, če je premajhna, lahko lopatice propelerja drgnejo ob nosilec osovine. Lopatice propelerja se med delovanjem minimalno deformirajo. Njihova lega le lahko spreminja nekaj mm naprej oziroma nazaj. Prostora mora biti dovolj.

Preverite tudi morebitne znake obrabe propelerja in korozijo na propelerju. Če so znaki obrabe očitni razmišljajte o zamenjavi propelerja.

Dodatna preventiva

Propeler snemite z osovine in preverite naležni del osovine in notranji del propelerja. Če sta poškodovana, potem smo verjetno s propelerjem trčili in potreben bo podroben pregled celotnega sistema. Če nista poškodovana, namažimo osovino s silikonsko mastjo in ponovno namestimo propeler. Obvezno dvakrat preverite, ali ste po namestitvi propelerja namestili tudi varnostno sponko!

Nosilec osovine (2)

Preverimo, da je nosilec osovine trdno pritrjen na plovilo in se ne premika. Preverimo ležaj v nosilcu. Če se osovina v ležaju premika, potem bo potrebna zamenjava ležaja. V tem primeru je obvezno preveriti, ali je osovina pravilno poravnana in če je obrabljen tudi kateri izmed drugih delov.

Cinkove anode in rezalec vrvi (3)

Cinkove anode ščitijo kovinske dele plovila pred galvanskim tokom. Njihov namen je, da razpadajo namesto kovinskih delov pogona. Zamenjati jih moramo vsako leto. Če anode ne razpadejo, potem je velika verjetnost, da niso primerne. Izbrati moramo takšne, ki razpadejo. Če ne razpadejo anode, bo razpadel naš propeler ali osovina.

Ko namestimo anode, preverimo, ali so dobro pritrjene. Če imamo pred propelerjem nameščen tudi rezalec vrvi, preverimo, ali je dobro pritrjen na osovino.

Notranji deli

Tesnilo osovine (4)

Tesnilo osovine je ključen element. V primeru, da odpove, se nam lahko plovilo hitro potopi. Moderna tesnila osovine so izjemno pametno konstruirana in zahtevajo malo ali nič vzdrževanja. So vodno hlajena in se samodejno centrirajo. Kljub temu jih je treba periodično kontrolirati. Starejša tesnila je treba redno vzdrževati. Tesnilo se lahko obrabi in potrebna bo zamenjava. Proizvajalci samo predlagajo, da tesnilo preventivno zamenjate periodično. Preverite, na koliko let je potrebna zamenjava. Če v kaluži najdete morsko vodo, preverite, ali vaše tesnilo tesni

Poravnanost osovine in spojke motorja (5)

Za brezhibno delovanje je izjemno pomembno, da sta osovina in motor poravnana oziroma centrirana. Vsakršno odstopanje bo povzročilo vibracije, neenakomerno obremenitev vseh sklopov pogona in posledično njihovo obrabo. Če opazimo, da osovina in spojka motorja nista poravnana, je najbolje, da se obrnete na strokovnjaka, ki bo s primernimi orodji poskrbel za pravilno namestitev.

Nosilci motorja (6)

Nosilci motorja imajo dve nalogi. Prva je, da držijo motor na mestu, druga pa, da blažijo vibracije motorja in jih ne prenašajo na plovilo. Nosilci za blaženje vibracij vsebujejo gumijaste blažilce. Z leti guma postane toga in začne razpadati. Preverite, ali je vidno v slabem stanju. Če je guma razpokana, potem zamenjajte nosilce motorja.

Če na vašem pogonu niste našli napak, je to dober pokazatelj, da bo pogon deloval brez težav. Če opazite spremembo in začutite vibracije, ponovno preglejte celoten sistem. Preventivno lahko pregled opravite večkrat letno.

Namestitev solarnih panelov na plovilo postaja vedno bolj pogosta odločitev lastnikov plovil. V članku Solarni paneli na plovilu – dimenzioniranje sistema smo se posvetili smotrnosti sistema, količini pridelane električne energije in koliko potrošijo naši porabniki. Omenili smo tudi vrste panelov, ki jih lahko dobimo na trgu in razlike med njimi.

Tokrat se bomo posvetili namestitvi sistema na plovilo ter priklopu na električno omrežje plovila.

Izbira primernega mesta za namestitev panelov

Solarni panel pritrjen na navigacijski lok

Najbolj primerno mesto za namestitev panelov je tisto, ki je največji del dneva izpostavljeno soncu in nanj ne padajo sence, je kar najvišje na plovilu in omogoča horizontalno montažo. Enostavno v teoriji, a nekoliko bolj zapleteno v praksi. Večina plovil ima primernih površin malo ali pa sploh nič. Oglejmo si različne tipe plovil in kje so primerna mesta za namestitev.

Motorna plovila

Pri motornih plovilih so možnosti montaže odvisne od velikosti plovila in tipa strehe. Pri manjših gliserjih je edina možnost montaže na platneno streho (bimini). Ker se te strehe med plovbo pogosto zložijo, je pametno panele namestiti na način, da jih lahko snamemo, ko nameravamo streho zložiti, in znova namestimo, ko smo v zalivu ali pristanišču in je streha nameščena. Panele je možno namestiti in pritrditi direktno na platno (Patentirana rešitev v lasti eNavtike – kontaktirajte nas za informacije). Uporabiti moramo le tanke, fleksibilne panele.

Večji gliserji z navigacijskim lokom in platneno streho

Solarni panel pritrjen na platneno streho* (patent Alaris d.o.o. - eNavtika)

Pri nekoliko večjih gliserjih s platneno streho, ki je med plovbo običajno ne zlagamo, imamo na voljo veliko površino za namestitev solarnih panelov. Podobno je tudi pri motornih jahtah z dvignjenim komandnim mostom in platneno streho na njem. Običajno je dovolj velika za namestitev dveh ali celo treh 100 W panelov. Kot pri manjših gliserjih lahko panele namestimo direktno na platno strehe. Lahko jih pritrdimo na način, ki omogoča demontažo, ali pa jih pritrdimo fiksno. Če je konstrukcija strehe dovolj kompaktna, se lahko odločimo za namestitev klasičnih panelov (stekleni z aluminijastim okvirjem). V tem primeru je treba predelati platneno streho in namestiti pritrdilno konstrukcijo za panele. Če se odločimo za nakup nekoliko dražjih fleksibilnih panelov, je potrebna le predelava strehe. Prednost fleksibilnih panelov je v tem, da ne kazijo podobe plovila. Ker je njihova debelina le 3 mm, so na plovilu praktično neopazni. V primeru, da želimo streho zložiti, pa je demontaža enostavna.

Gliserji s trdo streho

Solarni panel pritrjen na trdo streho

Idealno, enostavno, logično, nujno. Plovila s trdo streho so kot nalašč za montažo solarnih panelov. Površina je na voljo, je čvrsta, horizontalna, izpostavljena soncu in še bi lahko naštevali. Če se odločimo za klasične panele, jih bomo enostavno namestili na streho z nekaj vijaki. Če se odločimo za tanke, gibljive panele, jih lahko privijačimo ali enostavno pritrdimo z različnimi lepili direktno na površino strehe. Če se odločimo za lepljenje, ne bo potrebno vrtanje lukenj v plovilo.

Jadrnice

Jadrnice so najbolj problematične za montažo solarnih panelov. Ravnih površin skoraj ni. Vse so vsaj delno v senci. A rešitve vseeno obstajajo.

Nad vhodom v podpalubje

Solarni panel pritrjen nad vhodom v salon

Večina jadrnic ima dokaj ravno in neizkoriščeno površino pred vhodom v kabino. Večina je dovolj široka, da namestimo panel širine 50–60 cm, nekateri celo več. Nanjo lahko namestimo solarni panel, ki pa mora biti gibljiv, pohoden in celice morajo biti med seboj vezane vzporedno. Panel bo zaradi jambora, buma in jader med jadranjem veliko časa delno v senci. Pri zaporedni vezavi celic bi se izkoristek panela zaradi senc drastično zmanjšal.

Namestitev na platneno streho - bimini

Druga možnost je montaža panelov na platneno streho – bimini. Rešitev je popolnoma enaka kot za manjša motorna plovila z zložljivo platneno streho. Platno je treba predelati tako, da lahko panel snamemo, ko zložimo streho. (Patentirana rešitev v lasti eNavtike – kontaktirajte nas za informacije). 

Solarni panel pritrjen na kovinsko konstrukcijo na krmi

Krmna kovinska konstrukcija

Tretja možnost je namestitev solarnih panelov na krmne pripone jambora. Na tem mestu bodo paneli najbolj izpostavljeni soncu in najmanj časa prekriti s senco. Za to rešitev lahko uporabimo klasične panele, ki jih namestimo na konstrukcijo. Izdelamo jo lahko iz nerjavnega jekla, če pa želimo minimalizirati težo, jo izdelamo iz aluminija. Montažo je možno izvesti tako, da lahko panele po potrebi nagnemo proti soncu.

Priklop solarnega panela

Priklop solarnega panela na obstoječo električno omrežje na plovilu je treba izvesti strokovno. Za priklop potrebujemo solarni panel, primerne kable, regulator polnjenja in drobni material (vezice, vijake, spone ...). Potrebno bo seveda tudi orodje in zelo dobrodošel je voltmeter.

Previdno pred začetkom del

Zavedati se moramo, da solarni panel, ki je izpostavljen svetlobi, že proizvaja električno energijo. Zato so sponke kablov že pod napetostjo. Nikakor se ne sme zgoditi, da bi prišle v kratek stik, ker se solarni panel lahko poškoduje ali uniči. Če smo kupili panel, ki nima dobro izoliranih sponk kablov, jih pred montažo dobro izolirajmo.

Priključne spone

Priključne spone MC4 (spona + in -, Y spona, spona s kablom)

Večina danes kupljenih solarnih panelov ima priključne kable dolžine 1 do 2 m s MC4 priključnimi sponami. Te spone so enostavne za uporabo in so vodoodporne po standardu IP68. Za lažjo in profesionalno montažo so na voljo z označbami (rdeča – pozitivni pol in črna – negativni pol). Za povezovanje več panelov na en kabel so na voljo tudi Y-spone z dvema ali celo tremi priključki. Uporaba le-teh bo montažo naredila enostavno lahko.

Kabli

Na plovilih imamo običajno 12 V električni sistem, na večjih pa 24 V. Ker so napetosti majhne, tečejo skozi kable visoki tokovi. 10, 20, ali celo 50 A. Pri majhnih napetostih prihaja zaradi upora kablov do velikih izgub. Zato moramo kable za priklop sistema pravilno izbrati. Prvo pravilo, ki se ga moramo držati, je, da so kabli dolgi le toliko, kot je potrebno. Položimo jih po najkrajši možni poti, pripnimo z vezicami in odrežimo na potrebno dolžino. Vsak dodatni centimeter pomeni večji upor in večjo izgubo. Primerna mora biti tudi debelina kabla. Večina solarnih panelov je opremljena s kabli debeline 4 ali 6 mm2. Če vgradimo sistem le z enim 100 W panelom, bo dovolj, če uporabimo kabel 4 mm2, če bomo priključili dva, predlagamo uporabo kablov debeline 6 mm2. Če je razdalja od solarnega panela do regulatorja polnjenja in naprej do akumulatorjev velika (skupna dolžina kabla več kot 4 m), potem predlagamo, da se odločite za uporabo kabla debeline vsaj 6 mm2. Kabel debeline 10 mm2 zadostuje za tokove do 25 A na razdalji do 4 m. 

Regulator polnjenja

Zaslon za prikaz podatkov in regulator polnjenja

Regulator polnjenja je nujno potreben člen pri montaži solarnega panela takšne moči. Priklopa ne smemo izvesti direktno na akumulator. Regulator polnjenja ima vgrajene vse funkcije, kot jih poznamo pri polnilcih akumulatorjev. Skrbi za pravilno napetost pri polnjenju (solarni panel ima napetost na odprtih spojkah okrog 20, nekateri celo 30 V), pravilen polnilni tok, in je sposoben polniti na različnih frekvencah, kar pomeni večji izkoristek sistema. Prav tako stalno bdi nad stanjem akumulatorjev in polnilne tokove prilagaja polnosti akumulatorja. Ko so akumulatorji polni, jih vzdržuje. Regulatorji so lahko namenjeni priklopu na zgolj en akumulator ali pa na več polj akumulatorjev. Regulatorji, ki omogočajo priklop več polj akumulatorjev (večinoma dveh), so izjemno uporabni v plovilih, kjer imamo štartne akumulatorje in vzdrževalne – uporabniške akumulatorje. Lahko jih programiramo, da vsako polje akumulatorjev polnijo z drugačnimi tokovi. Določimo razmerje na primer štartni akumulatorji: vzdrževalni = 30 % : 70 %, kar pomeni, da bo regulator polnil štartno baterijo s 30 % razpoložljivega toka in 70 % porabniške – vzdrževalne akumulatorje. Ko je eno izmed polj akumulatorjev polno, bo 100 % toka preusmeril na polnjenje nepolnih akumulatorjev.

Obstajajo regulatorji polnjenja, ki že imajo vgrajene zaslone za prikaz stanja akumulatorjev in njihovo programiranje, in taki, ki imajo zunanji zaslon, ki ga lahko montiramo na komandni konzoli. Večina regulatorjev ima tudi funkcijo zgodovine. Običajno jo za teden dni nazaj enostavno preberemo preko zaslona. Beležijo najvišjo napetost na baterijah preko dneva, odstotek napolnjenosti baterij, število pridelanih Ah električne energije, najnižjo napetost ponoči, odstotek polnosti ponoči in številne druge funkcije. Z njegovo pomočjo lahko tudi enostavno kontroliramo, koliko el. energije izgubimo dnevno, ko je plovilo v mirovanju in nanje niso priključeni porabniki.

Izvedba priklopa

Ko imamo pripravljene vse potrebne elemente, nameščen solarni panel, lahko začnemo s povezovanjem. Pred začetkom in med samim priklopom sistema moramo biti pozorni na dve stvari. Odprte spojke kablov morajo biti ves čas izolirane in nikakor ne smemo zamenjati pozitivnega in negativnega pola. Če niste prepričani, ali je kabel + ali – uporabite voltmeter in se prepričajte, preden izvedete priklop. Za lažjo in varnejšo montažo predlagamo, da kupite kable različnih barv za posamezen pol. Pozitivni kabli (+) naj bodo rdeče barve in negativni (-) črne barve.

Povežite kable solarnega panela s priključnimi sponami na regulatorju polnjenja. Nato priključite regulator polnjenja z akumulatorjem. Uporabite kable primerne debeline (predlagamo 2 x 6 mm2). Kot ostali kabli naj bodo tudi ti dolgi le toliko, kolikor morajo biti. Če imate regulator, ki omogoča polnjenje več polj akumulatorjev, priključite vsa polja. Po uspešno izvedenem priklopu bo sistem nemudoma začel delovati, seveda s predpostavko, da ste ga izvedli podnevi. Delovanje sistema lahko takoj preverimo na regulatorju polnjenja oziroma na zunanjem zaslonu. Regulatorji so različni, zato težko natančno povemo, katere podatke lahko preverite. Običajno je na vseh možno videti:

• polnilni tok
• napetost na akumulatorjih,
• napolnjenost akumulatorjev
• dnevno pridelavo el. energije
• skupno pridelavo energije od začetka delovanja
• in zgodovino (vsi zgoraj navedeni podatki za obdobje zadnjih 7 dni).

Regulatorji, ki omogočajo polnjenje več pol akumulatorjev, prikazujejo podatek za posamezno polje, razmerje polnjenja posameznih polj in druge podatke.

Po uspešno izvedenem priklopu bomo na podlagi informacij pridobljenih s pomočjo regulatorja polnjenja zelo hitro ugotovili, koliko el. energije pridelamo in kakšno je stanje naših akumulatorjev. S tabelo polnilnih tokov za 100 W panel, ki smo jih objavili v članku Solarni paneli na plovilu – dimenzioniranje sistema, lahko preverite pravilnost delovanja vašega sistema.

Varnostna opozorila

Regulatorji polnjenja so pametni in se sami učijo, kakšne baterije imamo na plovilu in kdaj so polne in kdaj so prazne. Za natančno delovanje potrebuje nekaj dni oziroma več popolnih izpraznitev in popolnih polnitev. Ko so enkrat kalibrirani, je prikazovanje podatkov zelo natančno. Večina ima vgrajena tudi alarmna opozorila. S piskom nas opozarjajo na stanje akumulatorjev. Piski si lahko sledijo na vsakih 20 % izpraznjenosti akumulatorjev. Ko se izpraznijo v celoti, bodo zapiskali večkrat in nas na to opozorili. Praznjenje akumulatorjev, ki so že globoko izpraznjeni, jih lahko uniči. Zato upoštevajte opozorila regulatorja.

Solarna streha - patentirana tehnologija

Solarna straha je patentirana tehnologija, ki omogoča namestitev gibljivega solarnega panela direktno na platneno streho. Gibljiv solarni panel je pričvrščen direktno na platno. Je snemljiv in ga lahko po potrebi snamemo in namestimo, ko ga potrebujemo. Je primeren tako za inštalacijo na strehe, ki jih ne zlagamo, kako tudi na strehe, ki jih zlagamo. S predelavo obstoječe platnene strehe se vgradi tudi kable, zaradi česar je kompletna inštalacija na plovilu praktično nevidna.

 V kolikor imate dodatna vprašanja v zvezi z montažo in delovanjem sistema, nam pišite na naš e-naslov: urednik(at)enatika.si ali pokličite na (031) 30 30 86.

Solarni paneli na plovilu – dimenzioniranje sistema

Električni motor in baterije, ki se polnijo med jadranjem. To niso več sanje, temveč je realnost. Sistem je uspešno vgrajen že tudi na jadrnico slovenske ladjedelnice Elan.

Finsko podjetje Oceanvolt je eno od vodilnih podjetij za izdelavo navtičnih pogonskih sistemov brez emisij. Njihovi sistemi električnega pogona slovijo po vrhunski izdelavi, zanesljivosti in številnih patentih. Začeli so sodelovati z ekstremnim angleškim solo jadralcem Alexom Thomsonom. V letu 2020 se bo udeležil regate in obplul svet brez uporabe fosilnih goriv. To jim bo uspelo z uporabe posebne tehnologije za regeneracijo električne energije med jadranjem.

Kako deluje sistem?

Oceanvoltova rešitev je edinstvena v več pogledih. Primerna je tako za profesionalno uporabo kot za lastnike družinskih potovalnih jadrnic. V plovilo se namesto dizelskega motorja vgradi električni. Namesto rezervoarja za gorivo so vgrajene baterije. Med manevriranjem v pristanišču in plovbo, ko ni vetra, za pogon skrbi električni motor. Ker je zaradi številnih omejitev doseg plovil s pomočjo električne energije shranjene v baterijah relativno majhen, polnjenje v pristaniščih dolgotrajno, na sidru pa sploh ni možno, se je pojavila potreba po razvoju sistema, ki bo elektriko na plovilih naredil uporabno. Da bi neodvisnost od kopnega povečali, so pri podjetju Oceanvolt razvili poseben sistem za regeneracijo električne energije, ko je energije dovolj. In ko jadramo, je je dovolj. Zato so izdelali sistem, ki samo s pritiskom na gumb začne polniti baterije.

Regeneracija energije

Oceanvoltova rešitev ima tri glavne elemente. Električni motor, baterije in propeler. Na pogled sicer nič novega. A vsi trije elementi so razviti do popolnosti in zagotavljajo največji izkoristek. Posebnost sistema je propeler. Uporabljajo trikraki, zložljivi propeler z variabilnim naklonom. Tudi tak propeler ni nič novega, a je izjemna novost glede na način uporabe. Uporablja se tako za pogon plovila kot za proizvodnjo električne energije. Oblikovan je tako, da zagotavlja izjemno učinkovitost pri pogonu plovila in je hkrati najučinkovitejši hidro generator. Lopute propelerja se lahko zavrtijo za več kot 180 stopinj. Za optimalno lego skrbi računalnik. Naklon spreminja tako, da je zagotovljen največji učinek. Sistem je sposoben pri hitrosti plovbe med 7 in 8 vozli zagotoviti 1 kW električne energije. Ko se hitrost plovbe poveča na 11–12 vozlov, pa moč sistema naraste na 3 kW. S pridelano električno energijo se polnijo baterije plovila. Za polnjenje zadostuje že hitrost plovbe 6 vozlov, a je učinkovitost nekoliko manjša.

Pridelano elektriko uporabljamo za pogon plovila, ko ni vetra in za vse električne naprave na plovilu. Zaradi izjemne učinkovitosti sistema vgradnja dodatnega generatorja na plovilo ni potrebna. Rešitev je primerna za vgradnjo v enotrupna plovila do dolžine 20 m in katamarane do dolžine 15 m.

Več na: https://oceanvolt.com/

Solarna tehnologija je v zadnjih letih zelo napredovala, kar je povzročilo, da so cene solarnih sistemov že zelo privlačne. Poleg cenovne ugodnosti so sistemi prilagodljivi in jih je enostavno namestiti na plovilo.

Solarni sistem na plovilu zagotavlja neodvisnost. S plovilom se ni več treba vsak dan vračati v marino, pluti nekaj ur dnevno ali celo prižigati motor na sidrišču, da bi napolnili izpraznjene akumulatorje. Če se odločimo za montažo solarnega sistema, lahko že z enim samim 100 W solarnim panelom nadomestimo električno energijo, ki jo potroši največji porabnik na plovilu, hladilnik.

Izbira primerne moči solarnega sistema

Moč solarnega sistema določimo glede na naše potrebe, želje in na koncu upoštevamo prostor, ki je primeren za namestitev solarnih panelov. Pomembno je vedeti, koliko električne energije dnevno potrošijo porabniki na plovilu, koliko časa si želimo biti samostojni in koliko prostora lahko namenimo namestitvi solarnih panelov.

Dnevna poraba el. energije

Ko bivamo na sidru, trošimo energijo s porabniki, ki delujejo več ur dnevno, in porabniki, ki jih vključujemo za krajši čas. Med porabniki, ki delujejo večji del dneva, so VHF-postaja, hladilnik in predvajalnik glasbe. Porabniki, ki delujejo manj časa, so črpalke vode, luči in podobno. Med večjimi porabniki je nedvomno hladilnik. Pri temperaturah okrog 25 °C porabi v povprečju 1,6 Ah/h (povprečna dneva poraba). Dnevna poraba znaša 38,4 Ah. Ko temperature narastejo na 30 °C, se poveča tudi poraba električne energije. Kompresor hladilnika bo deloval do 50 odstotkov dlje časa, zaradi česar bo poraba električne energije 50 odstotkov višja. Pričakujemo lahko dnevno porabo okrog 60 Ah. Če imamo na plovilu dva hladilnika, bo poraba dvakrat večja.

Predvajanje glasbe je drugi velik, dolgotrajen porabnik električne energije. Večina predvajalnikov glasbe ima vgrajene ojačevalnike z močjo 25 W na kanal. Večina ima štiri kanale, kar pomeni skupno 4 x 25 W = 100 W (4 x 50 W glasbene moči). Za vsako uro predvajanja glasbe na zmerni – polovični jakosti (50 W), bomo potrošili 4 Ah. Če imamo radio prižgan 4 ure dnevno, to pomeni 16 Ah. Tretji porabnik, ki na plovilu deluje več ur dnevno, je VHF-postaja. Praviloma mora biti prižgana 24 ur. Zaradi tega tudi troši električno energijo 24 ur. K sreči je poraba VHF-postaje v pripravljenosti izjemno majhna. Praviloma postaje v pripravljenosti potrošijo manj kot 0,5 Ah. Pri oddajanju poraba znaša približno 6 Ah. Dnevna poraba VHF-postaje bo v povprečju znašala okrog 15 Ah.

Drugi porabniki, kot so črpalke za vodo, luči v večernih urah in polnjenje mobilni telefonov, so manjši, a vseeno ne nezanemarljivi porabniki. Luči so lahko izjemno potratne, če uporabljamo halogenske žarnice. Posamezna žarnica ima moč 10 W. Izračun porabe ni smiseln. Potrebna je zamenjava z LED-sijalkami, pri katerih je poraba 6-krat, pri visokokakovostnih LED-sijalkah pa celo do 10-krat manjša (pri enaki svetilnosti). Poraba teh porabnikov variira. Privzamemo lahko, da z njimi dnevno potrošimo dodatnih 10 Ah električne energije.

Če seštejemo skupaj, bo naša dnevna poraba na manjši motorni jahti ali jadrnici znašala okrog 80 Ah. Če smo pri porabi nekoliko bolj pazljivi, hladilnika ne odpiramo kar naprej in ne poslušamo glasbe, bomo porabo zmanjšali na 60 Ah.

Dnevna pridelava električne energije

Današnji moderni solarni paneli imajo vedno večji izkoristek. Sonce oddaja približno 1000 W energije na 1 m2. Solarni paneli delujejo s pribl. 20-odstotnim izkoristkom, kar pomeni, da je njihova moč približno 200 W na 1 m2. Solarni paneli dimenzij 120 x 50 cm imajo moč 100 W. Njihova kratkostična napetost znaša okrog 20 V in proizvajajo tok okrog 5 A. Tehnične lastnosti se razlikujejo glede na tehnologijo, ki jo uporabljajo in seveda glede na kakovost. Solarni paneli kakovostnejših blagovnih znamk imajo večje izkoristke. S 100 W kakovostnejšim solarnim panelom lahko dnevno proizvedemo 40 do 50 Ah. Seveda je to možno le, če je solarni panel v celoti ves dan izpostavljen soncu. Takšno pridelavo lahko pričakujemo pri fiksni montaži, pri kateri je panel vgrajen horizontalno. Celotna površina panela je izpostavljena soncu. V primeru, da je panel možno obračati proti soncu, lahko pridelamo do 30 odstotkov več električne energije.

Vsi solarni paneli niso enaki

Razlika med posameznimi tehnologijami solarnih panelov je bistvena. Solarne celice na panelu so lahko vezane zaporedno ali vzporedno. Če so celice vezane zaporedno in je le ena celica v senci, bo pridelava električne energije padla na 0. Če so celice vezane vzporedno in bo ena izmed njih v senci, bo pridelava električne energije zmanjšana le za energijo, ki je ne pridela celica v senci. Če imate jadrnico in panela ne morete montirati na mesto, ki je v celoti na soncu (na krov plovila, kamor padajo sence jambora, jader …), se odločite za panel, pri katerem so celice vezane vzporedno.

Razlike med solarnimi paneli so zelo velike. Tako cenovne kot kakovostne. Paneli so občutljivi na temperaturo. Nekateri bolj, drugi manj. Višja kot je temperatura, slabši je izkoristek panela. Zato je zelo pomembno, kako panel namestimo na plovilo, da se bo lahko kar najbolj učinkovito hladil. Vsi proizvajalci navajajo tehnične podatke, ki veljajo za testne pogoje, ki so običajno izvedeni v laboratoriju. Paneli višjega cenovnega razreda so običajno manj občutljivi na temperaturo, paneli nižjega cenovnega razreda pa so lahko bistveno bolj občutljivi na povišanje temperature. Seveda pri vseh panelih ne drži korelacija cene in kakovosti. Kljub enakim specifikacijam panelov lahko občutljivi proizvedejo do 50 odstotkov manj električne energije, kot bi pričakovali. Zato bo pri nakupu potrebna previdnost.

Primerjalni test

Testirali smo dva cenovno primerljiva gibljiva solarna  panela. Panel 1 slovenskega proizvajalca in Panel 2 nizozemskega proizvajalca. Panela sta podobno velika, enako debela (3 mm), podobne so izhodne napetosti in podobni so tokovi. Panel 1 ima nekoliko nižjo nazivno napetost in napetost na odprtih spojkah kot Panel 2. Zaradi tega pa obljublja nekoliko večji kratkostični tok in nazivni tok, kar je logični glede na to, da je nazivna moč obeh panelov enaka. Moč je namreč produkt toka in napetosti P = I x V. Brez testiranje panelov bi se izjemno težko odločili za pravega. Zato smo vzeli oba panela in ju postavili na isto mesto in izmerili rezultate. Meritev smo pričeli izvajati ob 13.30 uri. Oba panela smo postavili horizontalno na enako površino 5 minut preden smo opravili prvo meritev. Merili smo temperaturo panela, kratkostični tok in napetost na odprtih sponkah. Rezultate smo zapisali v spodnjo tabelo.

Na podlagi opravljanih meritev bi že lahko sklepali kateri panel ima boljši izkoristek in pod enakimi pogoji proizvede več električne energije. Da bi se o tem prepričali, smo oba panela namestili na plovilo in tri dni zaporedoma merili proizvodno električne energije. Panela sta bila ves čas postavljena horizontalno. Kota proti soncu nismo spreminjali. Vse tri dni je sijalo sonce in le za krajši čas se je pojavil kakšen oblak in prekril panela. V spodnji tabeli je jasno prikazano, kolikšni so bili polnilni tokovi glede na uro dneva in koliko električne energije smo pridelali v treh zaporednih dneh. Polnjenje akumulatorjev je potekalo preko regulatorja polnjenja Solara SR.

Primer solarnega sistema

Predvidimo, da imamo na plovilu dnevno porabo 60 Ah. Na strehi nameščen solarni panel moči 100 W, ki pridela 45 Ah električne energije dnevno. Primanjkljaj 15 Ah črpamo iz akumulatorjev. Če imamo na plovilu nameščen akumulator s kapaciteto 100 Ah, lahko iz njega dobimo približno 60 Ah. Pri dnevni porabi 15 Ah el. energije iz akumulatorja, bomo lahko na sidru ostali 4 dni. Če solarnega sistema ne bi imeli, bi lahko ostali na sidru zgolj 1 dan.

Solarni paneli na plovilu – montaža in priklop sistema

 V kolikor imate dodatna vprašanja v zvezi z montažo in delovanjem sistema, nam pišite na naš e-naslov: urednik(at)enatika.si ali pokličite na (031) 30 30 86.