Viharno sidro je ena izmed naprav na plovilu, ki jo je pametno imeti a si želimo, da je ne bomo nikoli uporabili.

Običajno prevladuje mnenje, da je viharno sidro uporabno le za tiste, ki plujejo preko oceana, a temu ni tako. Viharno sidro je zelo uporabno tudi kadar plujemo v notranjih vodah.

Kaj je viharno sidro?

Viharno sidro v obliki padala

Viharno sidro - deli

Viharno sidro je naprava s katero plovila ne zasidramo temveč nam ga pomaga stabilizirati. Je v obliki manjšega padala ali konusne vreče, ki v vodi povzroča velik upor. Ločimo dva tipa. En je namenjen pritrjevanju na premcu plovila, je v obliki padala in ima dodatno utež in dve plovki. Privežemo ga na premec plovila z eno vrvjo. Angleško ime zanj je »sea anchor«. Drugi tip sidra je namenjen privezovanju na krmo. Je v obliki konusne vreče in je običajno privezan z dvema vrvema. Angleško ime zanj je »drogue«.

Kako in kdaj uporabljamo viharno sidro

Nevihtna sidra so namenjena uporabi v ekstremnih pogojih. Njihova naloga je da:

• upočasnijo plovilo,
• ga držijo čim bolj na mestu,
• preprečujejo, da se obrne bočno v veter in
• omogočajo spremembo smeri plovila.

Viharno sidro v obliki padala

Viharno sidro oblike padala je namenjeno držanju premca plovila v veter in zmanjšanju hitrosti zanosa. Privežemo ga na eno izmed bitev na premcu. Uporabljamo ga, kadar izgubimo manevrske sposobnosti plovila (odpoved motorja, strgana jadra,…). Plovilo brez pogona se bo v močnem vetru in valovih vedno obrnilo bočno glede na smer vetra. Zaradi velike površine boka ga bo relativno hitro zanašalo v smeri vetra. Če plujemo v notranjih vodah, obstaja nevarnost, da nas odnese proti obali. Z zmanjšanjem hitrosti bočnega zanosa, si kupimo dragocen čas za pravilno ukrepanje, popravilo motorja ali čakanje na reševalce. Druga nevarnost so valovi. Ko smo obrnjeni bočno, nas bodo močno zibali in zlahka nas prevrnejo. Viharno sidro bo držalo premec plovila obrnjen proti vetru. Plovilo bo bolj stabilno, bivanje na plovilu bolj varno, posadka manj izčrpana. Viharno sidro v obliki padala zmanjša hitrost gibanja plovila na 0-2 vozla.

Deli viharnega sidra:

1. smer vetra
2. plavajoča boja za dvigovanje sidra
3. plavajoča vrv
4. plavajoča boja ali plavajoča vreča viharnega sidra za dvigovanje sidra
5. viharno sidro v obliki padala
6. utež ali veriga
7. vrv za privez na plovilo
8. utež

Viharno sidro oblike padala lahko v nuji uporabimo tudi pri plovbi v visokih valovih. V tem primeru, ga namestimo na krmi plovila. Zmanjševalo bo hitrost pri plovbi po valu navzdol in preprečilo izgubo krmila. 

Uporaba viharnega sidra srečamo tudi v nenevarnih situacijah. Ribiči ga uporabljajo za zmanjšanje zanosa plovila zaradi vetra. Pogosto ga namestijo na bok plovila. Plovilo je še vedno obrnjeno bočno v veter in valove, zmanjšana je le hitrost zanosa. Na ta način lahko na plovilo namestijo več ribiških palic po celotni dolžini plovila.

Viharno sidro konusne oblike

Viharno sidro v obliki konusa

Viharno sidro konusne oblike ima nekoliko drugačne lastnosti. Običajno jih namestimo na krmo plovila in so namenjeni predvsem zmanjševanju hitrosti plovila pri plovbi navzdol po valu (zmanjša hitrost plovbe na 4-6 vozlov). Zaradi povečanega upora zadržujejo krmo plovila in zmanjšajo možnost, da bi pri plovbi po valu navzdol krma prehitela premec. Zmanjšuje tudi sile na krmilo in tako možnost, da ga izgubimo. To sidro je uporabno vedno, kadar še imamo kontrolo nad plovilom a je stabilnost težko zagotoviti. Tak primer je tudi pri motornih plovilih, ko odpove glavni motor in plujemo s pomožnim, katerega moč ne zadostuje za zanesljivo krmiljenje. Konusno viharno sidro nam bo pomagalo vzdrževati smer plovila. Ker je to sidro na krmo običajno pritrjeno z dvema vrvema, ga lahko uporabljamo tudi kot nadomestni krmilni sistem. S skrajševanjem vrvi na eni strani krme, se bo upor na tisti strani plovila povečal in plovilo bo začelo spreminjati smer.

Obvezno

Pri nakupu viharnega sidra moramo upoštevati velikost, obliko in težo našega plovila ter vremenske razmere v katerih pričakujemo, da bo viharno sidro učinkovito. Dober posvet s strokovnjakom ne bo odveč.

Še nasvet

Nevihtno sidro je ena izmed naprav na plovilu, katere uporabo je pred dejansko rabo, pametno trenirati. Primerjamo jo lahko z uporabo reševalnega jopiča, reševanje človeka v morju ali uporabe signalnih raket ali bakel. Če uporabe ne treniramo, bo verjetnost, da bomo napravo pravilno uporabili, ko jo bomo nujno rabili, zelo majhna.

Pomorska nesreča je izreden dogodek na morju pri katerem je prišlo do materialne škode, ogrožanje človeških življenj ali onesnaženja morja. Vsaka oseba, ki povzroči pomorsko nesrečo, opazi onesnaženje morja ali pa nesrečo, ki lahko povzroči onesnaženje morja, je po zakonu dolžna nemudoma o tem obvestiti Upravo za pomorstvo, Luško upravo, njeno izpostavo ali prijaviti nezgodo v klicnem centru 112. (2. točka 31. člena Pravilnika o čolnih in plavajočih napravah (Uradni list RS, št. 25/08 in 3/10).

Med naloge luških kapitanij spadajo tudi nadzor plovbe, iskanje ter reševanje na morju. V kolikor želijo svoje delo opravljati učinkovito, jim moramo v primeru pomorske nesreče posredovati pravilne podatke, na podlagi katerih bodo lahko ustrezno ukrepali. Od udeleženca ali očividca pomorske nesreče bodo zahtevali naslednje podatke:

• točen čas, ko se je zgodila pomorska nezgoda
• kakšna nezgoda se je zgodila
• vrsta plovnega objekta, njegova velikost in če je poznano ime pomorskega objekta
• število oseb na objektu
• lastnik oziroma uporabnik objekta
• natančna pozicija
• smer in hitrost plovbe ali gibanja objekta ter njegova oddaljenost od ostalih pomorskih objektov
• stopnja ogroženosti človeških življenj, podatki o poškodovanih in možnosti za pomoč poškodovanim
• vrsta in tip tovora na objektu in kakšne nevarnosti lahko le ta povzroči za morsko dobro
• obseg poškodb plovnega objekta
• izvedene aktivnosti za zmanjšanje nevarnosti

Kot udeleženec pomorske nesreče bomo morali o nezgodi napisati poročilo. V poročilu bo potrebno navesti naslednje podatke:

• podatki odgovorne osebe na plovilu (ime in priimek, naslov, telefon,..)
• kraj, datum in čas pomorske nezgode
• aktivnost pri kateri je prišlo do nezgode
• vrsta nezgode (eksplozija, požar, izpust nevarnih snovi,.,..)
• število oseb, ki so bile udeležene v nezgodi
• število preminulih
• število ranjenih
• aktivnost, ki so bile zvedena
• vzroki za nezgodo
• posledice za okolje

Primeri poročil o pomorski nezgodi: 

Seznam pomorskih uprav, luških kapitanij in izpostav v Sloveniji, Hrvaški, BIH in Črni Gori.

Luške kapitanije in njihove izpostave so zadolžene za nadzor plovbe v notranjih in teritorialnih vodah posamezne države. Izvajajo iskanje in reševanje oseb na morju, inšpekcijski nadzor nad pomorskim dobrom, v registre vpisujejo in iz njega brišejo plovila, vodijo registre plovil izdajajo pomorske knjižice, izvajajo strokovne izpite usposobljenosti pomorcev in drugo.

Seznam pripravljen za tisk, mobilni telefon, tablico,...

Seznam sidrišč z vsemi kontaktnimi podatki, brezplačnimi sidrišči v bližini, sidrišči, ki so zaščitena pred vetrovi pred katerimi sidrišče ni zaščiteno in še in še.....

Naloži na tej povezavi.  (Samo za registrirane uporabnike. Registracija je brezplačna). Registriraj se na tej povezavi!

V letu 2017 je podeljenih 85 koncesij za navtična sidrišča na hrvaškem delu Jadrana. Sidranje na sidriščih je potrebno plačati.

Na seznamu so podatki:
- o koncesionarju, 
- število boj za privez,
- najvišja dovoljena cena, ki vam jo lahko zaračunajo,
- storitve, ki jih nudi sidrišče.

       Z zeleno barvo so označena sidrišča, kjer so podatki preverjeni na terenu! Ostale podatke bomo preverjali in sproti obnavljali na tej strani. V kolikor naletite na neskladja, lahko to zapišete v komentar ali nam posredujete na mail: alaris(at)alaris.si.

S klikom na povezavo posameznega sidrišča, si lahko pogledate natančno lokacijo sidrišča, fotografije in video posnetke, proti katerim vetrovom je sidrišče zaščiteno, ter katera brezplačna sidrišča so v bližini. 

V izogib težavam v navtičnih sidriščih si preberite članek Pravila obnašanja v navtičnih sidriščih, kjer so opisane vaše pravice in dolžnosti. 

Nočna plovbe je drugačna od dnevne in se je zanjo potrebno posebej pripraviti. Večina navtikov se je izogiba, zato imajo z njo malo ali celo nič izkušenj. Ko se odločimo za prvo nočno plovbo ali pa nas v to prisilijo vremenske razmere, je zanjo dobro biti pripravljen.

Problemi nočne plovbe

Identifikacija pomorskih oznak

Na prvi pogled je nočna plovba enostavna. Vzamemo pomorsko karto, pregledamo svetlobne oznake in zapeljujemo med njimi. V resnici pa ni tako enostavno. Na plovilu so naše oči približno v višini svetlobnih oznak. Ko pogledamo proti tem oznakam, nas preseneti, ker vidimo številne druge luči in oznako med njimi je težko identificirati. Lažje delo imamo, ko plujemo mimo obale, ki ni poseljena in svetlobne oznake hitro razpoznamo.

Ocenjevanje razdalje

Ponoči je razdaljo do posamezne svetlobne oznake zelo težko določiti. Če pogledamo navtično karto, je pri svetlobnih oznakah navedena razdalja, do katere seže svetloba oznake. Razdalja je navedena za idealne vremenske razmere. Največji domet imajo svetilniki, ki svetijo belo svetlobo ali so postavljeni višje nad morsko gladino, kot tisti, ki so rdeče ali zelene barve ali so postavljeni nižje, le nekaj metrov nad morsko gladino. Razdalja je odvisna tudi od moči luči v svetlobni oznaki.

Ko nimamo izkušenj, se nam luči na obali zdijo bližje, kot v resnici so. Z dolgoletnimi izkušnjami, lahko razdaljo ocenimo bolje. Natančna določitev je zelo zahtevna ali celo nemogoča celo za izkušene navtike.

Plan nočne plovbe

Za vsako plovbo je potrebno pripraviti plan plovbe. Verjetnost, da bomo pluli napačno, je ponoči večja kot podnevi. Zato moramo za nočno plovbo pripraviti dober plan. Začrtati si moramo pot plovbe in spoznati svetlobne oznake, ki jih bomo srečali. Najlažje je pluti, kadar vemo kje se nahaja naše plovilo v danem trenutku, kakšna je smer plovbe in proti kateri svetlobni oznaki plujemo. Če plujemo proti znani oznaki, bomo takoj, ko jo dosežemo vedeli tudi v kateri smeri in kako daleč je naslednja oznaka.

Postavimo si prioritete. Pogosto se posvečamo več svetlobnim oznakam naenkrat. To nas dekoncentrira. Izbrati si moramo oznako, proti kateri plujemo in se posvetili le njej. Ko jo dosežemo, izberemo naslednjo in to ponavljamo dokler ne pristanemo.

Luči na plovilu

Vsaka oseba, ki upravlja plovilo mora poskrbeti za varnost posadke in plovila. Preden se odločimo za nočno plovbo preberimo, če navigacijske luči na plovilu delujejo pravilno. V kolikor ne bomo vidni drugim plovilom, nas ne bodo opazili in ogrožali bomo sebe in druge.

Krmarjevo mesto

Krmarjevo mesto je na krovu, kjer je oborožen z navigacijskimi kartami (klasične ali elektronske) in kompasom. Stalno mora spremljati pozicijo plovila in svetlobne oznake. V kolikor jih za dlje časa izpusti iz svojega vidnega polja, jih bo moral ponovno poiskati in se prepričati, da so prave. Ker se pozicija plovila med plovbo spreminja, se tudi koti proti svetlobnim napravam. Če jih dlje časa ne spremljamo se bo njihova pozicija močno spremenila in ponovno se bomo morali prepričati, kje je pozicija plovila in katere svetlobne naprave gledamo.

Med plovbo moramo opazovati tudi objekte, ki niso označeni na pomorskih kartah. Okrog nas se lahko nahajajo druga plovila, sidrne boje, ograde zaščitenih plaž, boje ribiških mrež in neoznačena plovila domačih ribičev, ki začnejo prižigati luči, šele ko se jim približamo. Priporočeno je imeti ročno baterijsko svetilko, s katero si bomo pomagali pri iskanju na kartah neoznačenih predmetov.

Kako vidimo ponoči

Opazovanje objektov v temi je učinkovito le kadar so naše oči spočite in privajene nočni svetlobi. Privajanje očesa, da učinkovito zaznava ponoči, traja do 15 min od trenutka, ko smo opazovali v dnevni svetlobi. Le kratek blisk močne svetlobe povzroči, da se mora oko ponovno začeti privajati na nočno svetlobo.

• Če uporabljamo klasične pomorske karte, si za njihovo branje zagotovimo šibko luč z rdečo svetlobo. Ta najmanj učinkuje na oko.
• Če uporabljate elektronske karte, potem zmanjšajte svetilnost zaslona na minimum.
• Ugasnite vse luči na plovilu razen navigacijskih

Globina vode

Pred vplutjem v luko ali marino se moramo prepričati o globinah vode na plovni poti, ki smo si jo začrtali. V kolikor ima naše plovilo ugrez, pri katerem je vplutje zaradi plitvega dna lahko problematično, se moramo pozanimati tudi o plimovanju in ugotoviti kolikšna bo globina v času našega vplutja. Na področju vzhodnega Jadrana je nihanje med visoko in nizko vodo relativno majhno. Običajno znaša -0,5 in +0,5m od srednjih voda, le na redkih področjih in določenih vremenskih razmerah več. Nihanja plime in oseke na svetovnih morjih lahko presegajo nekaj metrov, zaradi česar vplutje v določenih časovnih obdobjih ni možno.

Primer vplutja v marino Punat v Puntarski dragi na otoku Krk

Vplutje v Puntarsko drago, proti marini Punat, je primeren izziv, ki se ga splača podrobno opisati. Vsebuje večino elementov, ki smo jih opisali. Ko se približujemo vhodu v zaliv, bomo v ozadju svetlobnih oznak videli moteče luči kraja Punat. Poleg svetlobnih oznak bomo pluli med dvema lateralnima oznakam in mimo plitvin, ki so vrisane na karti. Srečali bomo tudi objekte, ki niso vrisani v karte, paziti pa moramo še na globino morja, plimo in oseko, ter ribiče, ki običajno lovijo pred samim vhodom v zaliv. Nekateri med njimi imajo na plovilu prižgane luči, večina ne.

Načrt plovbe - Klik na sliko za povečavo

Pregled karte

Če podrobno pregledamo karto Puntarske drage, takoj opazimo, da bomo morali vpluti skozi ozek kanal, ki v širino meri vsega 150m. Globina morja proti vzhodni in zahodni obali hitro pada, zato moramo pluti po sredini kanala, kjer je morje najgloblje, oziroma je v delih poglobljeno, da so globine na plovni poti vedno preko 3m. Prehodu se približamo iz zahodne do jugozahodne smeri. Prva svetlobna oznaka, ki jo bomo srečali pri vplutju je bel svetilnik na rtu Pod Stražicu (B Bl 2s 9m 5M). Tej oznaki sledijo trije zeleni svetilniki, ki označujejo varno plovno pot skozi kanal. Vsi imajo karakteristiko Z Bl 2s 4m 1M. Zadnja svetlobna oznaka je svetilnik v luki Punat s karakteristiko Z Bl 4s 6m 3M. Med ostalimi oznakami, ki jih lahko najdemo na karti, sta še rdeča in zelena lateralna oznaka, ki stojita v morju nekje med prvim in drugim zelenim svetilnikom.

Izdelava plana

Predpostavimo, da se zalivu približujemo z jugozahodne smeri. Vpluli bomo v smeri prvega zelenega svetilnika. Najprej bomo na svoji desni pustili bel svetilnik na rtu Pod Stražicu. V smeri 45° bomo pluli proti prvemu zelenemu svetilniku. Ker plujemo v luko, bomo vpluli po desni strani prehoda tik ob svetilniku, ki ga bomo pustili na svoji desni.  Ko ga obplujemo, spremenimo kurz v smer 36° in plujemo proti drugemu zelenemu svetilniku. Med obema svetilnikoma bomo pluli še med lateralnima oznakama levo in desno. Ko dosežemo drugi zeleni svetilnik, moramo kurz spremeniti na 0°.

Plovba

Poglobljeni deli kanala in oznake - Klik na sliko za povečavo

Ko ponoči plujemo po Krčkem zalivu, vidimo dve področji s številnimi lučmi. V severozahodnem delu je mesto Krk in na severovzhodnem vhod v Puntarsko drago in kraj Punat. Svetilniki ene in druge luke se zelo težko opazijo med številnimi svetlimi lučmi v luki.  Ko se približujemo ozkemu kanalu pred Puntarsko drago, bomo običajno pred njo opazili ribiče na manjših plovilih. Nekateri med njimi imajo prižgane navigacijske luči, večina med njimi ne. V kolikor bomo glisirali, bodo ribiči pričeli prižigati svoje luči ali baterijske svetilke, da bodo opozorili nase. V kolikor bomo pluli počasi in se ne bodo počutili ogrožene, ne bodo reagirali. Ko nadaljujmo s plovbo proti kanalu, bomo na vzhodni obali opazili bel svetilnik Pod Stražicu (B Bl 2s 9m 5M) in v kanalu zelen svetilnik karakteristiko Z Bl 2s 4m 1M. Plovilo usmerimo direktno na prvi zelen svetilnik, ki se nahaja na sredini kanala. Plujemo proti njemu in ko se mu približamo, ga pustimo na svoji desni. Plujemo tik ob svetilniku, da pustimo levo stran prehoda prosto za morebitna plovila, ki plujejo iz luke. Smer plovbe spremenimo v kurz 36°, kjer bomo našli drugi svetilnik z isto karakteristiko  Z Bl 2s 4m 1M. Globina morja v prehodu je 3,5m. Ob oseki in močni burji se globina zniža tudi za več kot 0,5m. V kolikor ima naše plovilo ugrez 3m ali več moramo preveriti, kdaj je globina primerna za varno plovbo. Le nekaj 10 m od prvega zelenega svetilnika je na desni strani zelena lateralna oznaka. Visoka je le 1m in v resnici obarvana v črno barvo, ki se je že odluščila. Ponoči jo je izjemno težko opaziti. Kurza plovbe ne smemo spreminjati, drugače lahko trčimo v oznako. Na naši levi, pred zahodno obalo kanala je tudi rdeča lateralna oznaka. Globina morja ob oznaki je preko 2m, v kanalu pa se bo povečala na 5, ker je v tem delu poglobljena. Plovbo nadaljujemo do drugega zelenega svetilnika s karakteristiko Z Bl 2s 4m 1M. Ko ga dosežemo, spremenimo kurz plovbe na 0°. 0,2 nmi pred nami bo tretji zeleni svetilnik (Z Bl 2s 4m 1M). Tudi tega preplujemo in nadaljujemo s plovbo v isti smeri. Na svoji desni opazili zelen svetilnik s karakteristiko Z Bl 4s 6m 3M, ki stoji na obali luke Punat. V kolikor želimo pristati v luki kurz plovbe spremenimo na 55°, če pa plujemo proti marini Punat nadaljujemo plovbo v smeri 0° še 0,5 nmi.

Deli članek na fb: