Za izvajanje rekreacijskega in športnega ribolova na Hrvaškem si je obvezno zagotoviti ribolovno dovoljenje. Po številnih pritožbah članic EU so sprejeli zakonodajo in izenačili cene dovolilnic za domače in tuje ribiče.

Na hrvaškem je ribolovna dovolilnica potrebna tako za opravljanje ribolova z obale ali z morja - plovila. Brez dovolilnice lahko lovijo le osebe mlajše od 14 let. Dovolilnice je možno kupiti pri pooblaščenih prodajalcih ali na spletni strani v elektronski obliki.

Področje ribolova

Športni in rekreacijski ribolov se lahko opravlja po celotnem ribolovnem morju Republike Hrvaške, razen kjer je prepovedan.

Prepovedan je na naslednjih področjih:

• na oddaljenosti 200 m od ribogojnic in 100m od školjčišč
• v lukah, razen na mestih, kjer je to dovoljeno z odlokom
• v posebnih področjih:
  • ustja rek Dragonje, Mirne, Riječine, Zrmenje, Jadra, Žrnovice, Cetine, Neretve, Rijeke Dubravačke,
  • v Limskem in Fažanskem kanalu,
  • Medulinskem zalivu in zalivu Klimno na otoku Krk
• in delih ribolovnega področja znotraj zaščitenih področij, kjer je ribolov posebej reguliran
• Področja nacionalnih parkov Brijoni, Kornati, Krka in Mljet in rezervati niso ribolovna področja. Ribolov znotraj teh področij je posebej reguliran v pravilnikih ustanov, ki upravljajo s posameznim področjem.

Pri nakupu ribolovne dovolilnice preko spletne strani, se ribolovno področje izbere zgolj v statistične namene, medtem, ko dovolilnica velja za celotno ribolovno področje.

Vrste ribolovnih dovolilnic

Za rekreacijski in športni ribolov obstajajo različne vrste dovolilnic, ki se razlikujejo glede na dolžino veljavnosti posamezne. Kupiti je možno naslednje:

1. Ribolovna dovolilnica za 1 dan
2. Ribolovna dovolilnica za 3 dni
3. Ribolovna dovolilnica za 7 dni
4. Ribolovna dovolilnica za 1 leto

Omejitve

• Dovolilnice za športni ribolov veljajo le z člansko izkaznico ribolovne zveze, ki je lahko izdana na Hrvaškem ali v kateri izmed drugih držav.  Velja za leto za katero je kupljena (1.1. – 31.12.)
• Dovolilnice za ribolov s parangalom veljajo le skupaj z letno dovolilnico za športni ali rekreacijski ribolov.
• Dnevne in večdnevne dovolilnice za športni ribolov za osebe do 18. leta ne veljajo za osebe mlajše od 16 let.
• Dovolilnica za rekreacijski ribolov ne velja za ribolov s podvodno puško
• Rekreacijski in športni ribolov na tune je dovoljen le med 16. junijem in 14. oktobrom.
• Ribolov na mečarico po principu »ujemi in spusti« je dovoljen le med 1. julijem in 31. decembrom.

Cene dovolilnic:

* Posebne dovolilnice veljajo za koledarsko leto za katerega so kupljene. Nakup je možen od 1.12 predhodnega leta do konca koledarskega leta za katerega se kupuje.

Dovoljeni pripomočki za rekreacijski ribolov:

• različne vrste trnkov (največ 2 kosa)
• ribiške palice (največ 2 kosa)
• vlečne vrvice (panula) (največ 2 kosa)
• vaba s trnkom za lov na glavonožce (največ 2 kosa)
• oprema za lov velikega morskega črva (2 kosa)

 Dovoljeni pripomočki za športni ribolov:

• različne vrste trnkov (največ 2 kosa)
• ribiške palice (največ 2 kosa)
• vlečne vrvice (panula) (največ 2 kosa)
• vaba s trnkom za lov na glavonožce (največ 2 kosa)
• oprema za lov velikega morskega črva (2 kosa)
• harpuna (največ 2 kosa)

Posebne dovolilnice

Posebne dovolilnice lahko kupi le oseba, ki ima letno dovolilnico za športni ali rekreacijski ribolov. Pri ribolovu lahko uporablja zgolj naprave za katere je kupil posebno dovolilnico.

Posebna dovolilnica za parangal

• parangal z največ 100 trniki (več kosov)

Posebna dovolilnica za lov z ostmi

• ost oziroma trizob (1 kos)

Posebno dovoljenje za lov na veliko ribo

• palica z rolo z enim trnkom ali umetno vabo (3 kosi)

Dovoljene količine ulova

Pri športnem ali rekreacijskem ribolovu je dovoljeno dnevno naloviti največ do 5 kg rib oziroma drugih morskih organizmov na osebo. Dnevna količina ulova je lahko večja od dovoljene največ za en kos ribe ali morskega organizma, ki presega skupno dovoljeno maso 5 kg. Dovoljeno je nabiranje morskih organizmov kot do školjke in polži. Dnevni ulov ne sme presegati 2 kg razen klapavice, ki jih je dovoljeno nabrati 5 kg.

Najmanjše velikosti rib oziroma morskih organizmov

S pravilnikom o ribolovu so predpisane minimalne velikosti posameznih morskih organizmov, ki jih je dovoljeno loviti oziroma nabirati.

Označevanje ulova športnega oziroma rekreacijskega ribolova

Ves ulov ujet s športnim ali rekreacijskim ribolovom je potrebno označiti na predpisan način. Ulov je potrebno označiti takoj po ujetju ali najkasneje pred zapuščanjem ribolovnega mesta. Ribe se označujejo tako, da se odreže spodnji del repne plavuti, glavonožce pa je potrebno prerezati z globokim rezom glave med očmi. Izjema so lignji, ki so namenjeni za žive vabe, katerih dolžina plašča ne sme presegati 20 cm.  

Vrste ulovljenih rib, ki jih je potrebno označevati

Grafični prikaz načina označevanja ulova

 Članek je bil posodobljen 20.1.2020 in upošteva aktualno zakonodajo.

Hrvaška je objavila višine turističnih taks za leto 2018. Zneski, ki naj bi jih lastniki plovil plačali v naslednjem letu so do 8 krat višji od dosedanjih. Še vedno se bodo takse plačevale pavšalno glede na dolžino plovila in obdobje za katero nameravate plačati turistično takso.

Vsa plovila, ki so daljša od 5m in imajo na krovu možnost prenočevanja-ležišča in plujejo po Hrvaških vodah, so dolžna plačati pavšalno turistično takso. Turistična taksa se plačuje glede na dolžino plovila in obdobje v katerem se bo plovilo uporabljalo za plovbo. Najkrajše obdobje za katerega je možno plačati pavšalno turistično takso je 8 dni, največ pa eno leto. Zavezanec za plačilo je lastnik plovila oziroma njegov uporabnik. Takso je potrebo plačati, pred izplutjem. Znesek se lahko poravna v vseh luških kapitanijah in njihovih izpostavah. V kolikor izplujete s plovilom, za katerega ni plačana pavšalna turistična taksa, znaša kazen med 1.000 do 5.000 HRK.

Zneski pavšalnih turističnih taks za leto 2018

Prehod Privlaka na otoku Lošinj je enkratna bližnjica za plovbo iz luke Mali lošinj proti notranjim otokom Cres, Rab in naprej proti Krku in Opatiji. Vendar ne ob vsakem vremenu.

Prehod Privlaka je umetno zgrajen kanal, ki v dolžino meri 40m v širino pa približno 8m. Skozi kanal ob lepem vremenu teče morski tok, ki dosega hitrosti med 1 in največ 3 vozli. Ko se vreme spremeni, ko zapiha močna burja, pa se zadeve spremenijo. Veter potiska veliko maso vode, ki se skozi prehod preliva z veliko hitrostjo. V primeru močnega vetra in hkratnega plimovanja doseže hitrosti preko 6 vozlov.

Plovba v takih pogojih je varna le kadar lahko s plovilom plujemo vsaj 2 do 3 vozle hitreje od morskega toka. Motorna plovila primerno hitrost dosežejo zlahka, a za večino jadrnic je hitrost plovbe 8-9 vozlov z motorjem praktično nemogoča zaradi šibkih motorjev.

Takšno neugodno vreme je bilo v  prehod Privlaka 12.8.2017. Skozi prehod so najprej zaplula plovila, ki prihajajo iz luke in imajo prednost. Na plovbo skozi kanal se je podala tudi italijanska posadka jadrnice. Namestili so vse bokobrane in se pognali skozi prehod. Skoraj bi jim uspelo. S premcem plovila so pripluli do izhoda kanala, kjer so trčili v morsko gmoto, ki jih je potisnila nazaj v kanal. Več v videu:

Foto in video: Marjan Jelen

Zaščitena območja največkrat obsegajo področje redkih značilnih in potencialno ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, zato je treba omejevati vplive na tamkajšnje ekosisteme. Na zaščitenih območjih zato veljajo posebna pravila tudi za navtike.

Pravila za navtike v zaščitenih območjih

Med zaščitena območja spadajo naravni parki, naravni rezervati, krajinski parki, naravni spomeniki ipd. To so območja kopnega in/ali morja, ki so zaščitena zaradi ohranjenja biodiverzitete ter naravnih in kulturnih virov. Zato je pomembno, da vsi obiskovalci teh območij pri njihovi zaščiti sodelujejo tako, da se držijo tamkajšnjih pravil oziroma omejitev. Pravila so izdelana v skladu z zakonodajo o zaščiti in ohranjanju narave. Za njihovo neupoštevanje se lahko izrečejo denarne kazni.

Kakšna so najbolj pogosta pravila v zaščitenih območjih?

• Vstop je dovoljen samo z vstopnico.
• Vsakršno onesnaževanje okolja, vode in dna je prepovedano.
• Ponekod je lahko prepovedano sidranje.
• Ponekod je lahko prepovedana plovba.
• Trganje in uničevanje zaščitenih rastlinskih vrst je prepovedano.
• Nadlegovanje, lovljenje, ubijanje zaščitenih živalskih vrst je prepovedano, tako na kopnem kot tudi v morju.
• Obiskovalci se lahko gibljejo samo po označenih poteh.
• Kampiranje je na mestih, kjer to ni izrecno dovoljeno, prepovedano.
• Prižiganje ognja je strogo prepovedano.
• Plezanje po klifih je prepovedano.
• Prinašanje vnetljivih stvari je prepovedano.
• Psi morajo biti privezani na povodec.

Kako plujemo v zaščitenih območjih?

Pravila oziroma omejitve za plovbo v zaščitenih območjih so običajno navedena v navtičnih vodnikih in brošurah posameznih zaščitenih področij. Omejitve je treba upoštevati že med začetnim načrtovanjem plovbe, če nameravate obiskati tudi katero izmed zaščitenih območij.

Med drugim morate biti pozorni na omejitve gibanja plovila in na omejitve hitrosti plovila (npr. v Naravnem parku Telašćica od daljice, ki povezuje točki rta “Pod Poljica” in rta “Gubac”, v notranjost zaliva ne smete pluti s hitrostjo višjo od 10 vozlov; v zalivih, kjer je večje število plovil – Mir, Tripuljak, Kruševica, Kučimul, Magrovica, Pod Dugo Polje, Pasjak in Jaz, pa ne smete pluti s hitrostjo višjo od 5 vozlov).

Skrajne meje zaščitenih območij manjšega obsega so običajno označene s posebnimi IALA oznakami, da vanje težko vplujemo pomotoma.

V določenih zaščitenih območjih je plovba povsem prepovedana (npr. na Otočju Brijuni je dovoljeno samo vplutje v pristanišče na otoku Veli Brijun in v zalivu Mikula).

Zaradi zaščite morskega dna je na določenih področjih prepovedano sidranje, saj bi s tem lahko uničevali naravni habitat.

Kakšne so cene vstopnin za naravne parke?

Ceniki so ponavadi razdeljeni na sezono (julij in avgust) in obdobje izven sezone. Cene so različne za odrasle, otroke, študente in skupine, ponekod pa vključujejo tudi vodene oglede in vožnjo z ladjo. Vstopnine so obvezne tudi za vsa plovila, ki vplujejo v naravni park, odvisne so od dolžine plovila. Navadno je treba poleg plačila vstopnine za plovilo plačati tudi vstopnino za vsakega člana posadke.

Glede vstopnin in posebnih pogojev se je najbolje podrobno pozanimati na uradnih spletnih straneh naravnega parka, saj se pogoji spreminjajo praktično vsako sezono. V naravnih parkih so pristojbine za privez običajno višje v primerjavi z vsemi ostalimi priveznimi mesti (npr. pristojbina za privez v pristanišču Veli Brijun za jahto dolžine do 14,99 m znaša v mesecu juliju in avgustu približno 200 €/dan). 

Cene vstopnic in spletni nakup za vse Nacionalne parke na Hrvaškem najdete na: Nacionalni parki na Hrvaškem.

Naravni rezervati v Sloveniji

Znotraj meja rezervata je prepovedana plovba na motorni pogon in sidranje kakor tudi vsakršno odlaganje odpadkov oziroma onesnaževanje tal, vode in zraka. Prepovedano je tudi nabiranje vseh vrst morskih organizmov, gospodarski in negospodarski ribolov, povzročanje hrupa itd.

Naravni spomenik Debeli rtič

Naravni spomenik Debeli rtič obsega območje okoli strme obale istoimenskega rta. Razteza se v pasu širine 200 m ob obali rta, v dolžini 1,2 km od mandrača Valdoltra v smeri proti NW. Zunanjo (morsko) mejo naravnega spomenika določa 5 plavajočih boj rumene barve in valjaste oblike, ki so vse opremljene s svetilnim telesom. 

Naravni spomenik zajema do 20 m visoke prepadne stene v kopenskem delu ter plitvo morje in morsko dno raznovrstnih geoloških struktur, ki je bogato z značilnimi predstavniki flore in favne Tržaškega zaliva. Znotraj meja Naravnega spomenika je prepovedana plovba na motorni pogon in sidranje kakor tudi vsakršno odlaganje odpadkov oziroma onesnaževanje tal, vode in zraka.

Območje Naravnega spomenika Debeli rtič predstavlja zaradi plitvin in zgolj občasno poplavljenih predelov neposredno ob rtu tudi nevarnost za plovbo. Kardinalna oznaka zahodnega kvadranta opozarja na nevarnost (plitvino) na njeni vzhodni strani. Kardinalna oznaka rumeno-črno-rumene barve (RuČRu) s svetilnim telesom je nameščena približno 0,5 M od skrajne točke rta v smeri NW. Koordinate položaja kardinalne oznake so 45°35.47' N, 13°41.98' E, karakteristike luči pa B.K(9)15s8m8M.

Podvodni naravni spomenik Rt Madonna

Podvodni naravni spomenik Rt Madona obsega območje pasu v dolžini približno 1 km okoli istoimenskega rta. Širina pasu območja spomenika je ob N obali rta okoli 200 m, ob SW obali pa nekoliko manj (100–150 m). Zunanjo (morsko) mejo naravnega spomenika določajo 4 plavajoče boje rumene barve in valjaste oblike, od katerih sta dve najbolj izpostavljeni opremljeni s svetilnim telesom. Na skrajnem kopenskem delu Rta Madona stoji tudi velik svetilnik, ki služi kot pomemben orientir in pomoč navigaciji na širšem morskem prostoru. Koordinate položaja svetilnika so 45°31.82' N, 13°33.79' E, karakteristike luči pa B.IZO.4s10m15M.

Območje Podvodnega naravnega spomenika Rt Madona je kljub svoji majhnosti eden najizrazitejših in tudi dokaj ogroženih predelov morskega akvatorija. Izpod strmih obal na N strani rta se živoskalno dno spušča do strmega podmorskega praga, vzdolž katerega prebivajo številni morski organizmi, ki tvorijo pomemben del morskega ekosistema. Znotraj meja naravnega spomenika je prepovedana plovba na motorni pogon, sidranje, nabiranje organizmov v neznanstvene namene, podvodni ribolov in kakršnokoli onesnaževanje morskega biotopa.

Krajinski park Sečoveljske Soline

Krajinski park Sečoveljske soline (KPSS) leži v skrajnem jugozahodnem delu Slovenije v bližini meje s Hrvaško. Zaznamuje ga bogata naravna in kulturna dediščina. Obsega najjužnejši del občine Piran, in sicer polotok Seča in celotno območje solin. Znotraj meja parka sta tudi dva deloma plovna kanala, in sicer Kanal Sv. Jernej in Kanal Dragonja (izliv reke Drnice, imenovan tudi kanal Grande), ter manjši kanali Lera, Piketo, Kurto in Džasi.

Varstveni režimi znotraj parka se nanašajo seveda tudi na področje morske plovbe in izvajanje drugih športno-rekreativnih aktivnosti. Kanali Lera, Kurto in Džasi so predvsem zaradi zahtev varovanja kulturne dediščine že dalj časa na izlivnem delu fizično pregrajeni in plovba po njih ni možna. Na območju KPSS je prepovedano vsakršno onesnaževanje in povzročanje hrupa, ribolov, v prvem zavarovanem območju parka, tj. na območju Fontanigge (v Kanalu Piketo in reki Dragonji), pa tudi plovba in sidranje s kakršnimkoli plovilom. Na to opozarja tudi rumena boja stožčaste oblike in tabla z znakom o prepovedi plovbe pred izlivom Kanala Piketo, ki je v ustju pregrajen s sedmimi lesenimi stebri. Plovbo v drugem območju parka (med Kanalom Sv. Jernej in Kanalom Dragonja) bo podrobneje opredelil načrt upravljanja KPSS, ki je v pripravi (5. člen Uredbe o KPSS). Siceršnja uporaba plovil za potrebe upravljanja, nadzora in spremljanja stanja v parku je dovoljena v skladu s pogoji, ki jih določa načrt upravljanja parka.

Naravni rezervat Strunjan

Naravni rezervat Strunjan obsega severno obalo Strunjanskega polotoka ter pripadajoči pas obalnega morja, od Rtiča Kane na vzhodni strani, preko Rtiča Ronek do Rtiča Strunjan na zahodni strani. Naravni rezervat Strunjan je del širšega Krajinskega parka Strunjan, ki zajema tudi kopenski del med obalo in približno razmejitveno črto od Simonovega zaliva do zaliva Pacug. V krajinski park spadajo še Naravni rezervat Strunjan – Štjuža (Strunjanske soline in laguna Štjuža), del Strunjanskega zaliva med zalivom Pacug in Rtičem Strunjan, ter Naravni spomenik Pinijev drevored ob glavni cesti Koper–Sečovlje mimo naselja Strunjan.

Morski del Naravnega rezervata Strunjan se razteza v dolžini skoraj 4 km, in sicer v priobalnem pasu širine približno 200 m. Zunanjo (morsko) mejo naravnega rezervata ter mejo območja prepovedanega sidranja znotraj rezervata določa 11 plavajočih boj rumene barve in valjaste oblike, od katerih so vse opremljene z opozorilno tablo in svetilnim telesom – pred Rtičem Strunjan, v Zalivu Sv. Križ (Mesečev zaliv) in pred Rtičem Ronek.

Rezervat tvorijo strma klifnata obala ter pestro in z morskimi organizmi bogato morsko dno. Pas dolžine 1,5 km znotraj naravnega rezervata, in sicer ob obali zaliva Sv. Križa do vključno Rtiča Ronek, predstavlja osrednji del rezervata. Znotraj osrednjega dela rezervata je prepovedana plovba na motorni pogon in sidranje. Na območju celotnega naravnega rezervata je prepovedano nabiranje vseh vrst morskih organizmov, gospodarski in negospodarski ribolov (z izjemo trnkarjenja), podvodne aktivnosti ter vsakršno onesnaževanje in povzročanje hrupa.

Naravni spomenik Debeli Rtič

Naravni spomenik Debeli rtič obsega območje okoli strme obale istoimenskega rta. Razteza se v pasu širine 200 m ob obali rta, v dolžini 1,2 km od mandrača Valdoltra v smeri proti NW. Zunanjo (morsko) mejo naravnega spomenika določa 5 plavajočih boj rumene barve in valjaste oblike, ki so vse opremljene s svetilnim telesom.

Naravni spomenik zajema do 20 m visoke prepadne stene v kopenskem delu ter plitvo morje in morsko dno raznovrstnih geoloških struktur, ki je bogato z značilnimi predstavniki flore in favne Tržaškega zaliva. Znotraj meja Naravnega spomenika je prepovedana plovba na motorni pogon in sidranje kakor tudi vsakršno odlaganje odpadkov oziroma onesnaževanje tal, vode in zraka.

Območje Naravnega spomenika Debeli rtič predstavlja zaradi plitvin in zgolj občasno poplavljenih predelov neposredno ob rtu tudi nevarnost za plovbo. Kardinalna oznaka zahodnega kvadranta opozarja na nevarnost (plitvino) na njeni vzhodni strani. Kardinalna oznaka rumeno-črno-rumene barve (RuČRu) s svetilnim telesom je nameščena približno 0,5 M od skrajne točke rta v smeri NW. Koordinate položaja kardinalne oznake so 45°35.47' N, 13°41.98' E, karakteristike luči pa B K(9) 15s 8m 8M

Naravni parki na Hrvaškem, v katere je mogoče vpluti

NP Kornati

Nacionalni park Kornati je za navtike eden najbolj priljubljenih in najbolje obiskanih parkov. Plovba je dovoljena po celotnem področju razen v posebej zaščitenih conah. To so področja otokov Purara, Mrtenjak, Kolobučar, Mali in Veliki Obručan ter čeri Klint in Volič.

Sidranje in prenočevanj je dovoljeno v naslednjih zalivih: Stiniva, Statival, Lupeška, Tomasovac - Suha punta, Šipnate, Lučica, Kravjačica, Strižnja, Vruje, Gujak, Opat, Smokica, Ravni Žakan, Lavsa, Piškera - Vela Panitula, zaliv Anica na otoku Levrnaka, Podbižanj in Koromašna.

Celotno področje parka je v privatni lasti. Hoja po otokih je dovoljena zgolj po označenih poteh. Kopanje je dovoljeno povsod razen v zaščitenih conah. V park je prepovedano vnašati strelno orožje in podvodne puške.

Vstopnico je možno kupiti na recepcijah parka, v spletni prodaji ali od pooblaščenih oseb v parku samem. Vstopnica kupljena izven meja parka velja 15 dni od izbranega datuma obiska, v spleti trgovini pa 7 dni (dnevna vstopnica velja samo en dan, a park lahko obiščemo znotraj navedenih okvirov).

NP Mljet

Nacionalni park Mljet obsega zahodni del otoka Mljet in 500m morski pas ob obali. Meja parka na vzhodni strani je zaliv Tetinica na severu in rt Tojsti na jugu. Plovba v področju parka je omejena. V Malem jezeru je dovoljena plovba zgolj za plovila na vesla. V velikem jezeru in kanalu Soline je dovoljena le plovba službenih plovil parka in domačinom. Privez plovil in sidranje je dovoljeno le na za to označenih mestih. Hitrost plovbe v kanalu Soline in Veliko jezero je 5 vozlov. Kopanje je dovoljeno povsod razen v pristaniščih. Ribolov je prepovedan. Za park je potrebno kupiti vstopnico. Nakup je možen preko spletne prodaje, v recepcijah parka ali direktno od pooblaščenih oseb v parku, ki vstopnino pobirajo po sidriščih.

NP Brijuni

Plovba v akvatoriju nacionalnega parka Brijuni je omejena. Dovoljeno je le vplutje v luko na otoku Veli Brijun in v zaliv Sv. Nikola na otoku Mali Brijun. Po vplutju v luko se je obvezno prijaviti v recepciji hotela. Vstopnica za plovila do 14.99 vključuje vstopnino za 5 oseb, do 24.99 m pa 15 oseb. Za ostale je potrebno kupiti dodatno vstopnico. Vstopnica velja za bivanje v parku do 24 ur.

PP Telašćica

Naravni park Telaščica je na jugu Dugega otoka. Plovba v področju je regulirana. Hitrost gibanja na področju, ki ga povezuje črta od  rta Pod Poljica do rt Gubac in vse do konca zaliva Telaščica je omejena na 10 vozlov. Na področju zalivov, kjer je dovoljeno sidranje (Mir, Tripuljak, Kruševica, Kučimul, Magrovica, Pod Dugo polje, Pasjak in Jaz) je hitrost plovbe omejena na 5 vozlov. Prepovedan je lov s podvodno puško. Samostojno potapljanje je dovoljeno le na področjih otokov Garmenjak Veliki, Garmenjak Mali, Korotan in Podusobine). V parku se lahko sprehajamo le po označenih poteh. Prepovedano je kajenje in prižiganje ognja.

Cena vstopnine je odvisna od dolžine plovila. Nakup karte izven parka je 10% cenejši.

PP Lastovsko otočje

Naravni park Lastovo zajema skupno kar 44 otokov, otočkov in grebenov. Največji je otok Lastovo, na zahodu sta Prežba in Mrčara, 13 pa otokov na severovzhodu otoka Lastovo, ki se imenujejo Lasovnjaci ali Lastovci. Na področju parka imajo lahko stalni privez za plovilo le domačini in službena plovila parka. Začasni privez je dovoljen le na za to označenih priveznih mestih in sidriščih. Za plovbo po parku je potrebno plačilo vstopnine. 

Viharno sidro je ena izmed naprav na plovilu, ki jo je pametno imeti a si želimo, da je ne bomo nikoli uporabili.

Običajno prevladuje mnenje, da je viharno sidro uporabno le za tiste, ki plujejo preko oceana, a temu ni tako. Viharno sidro je zelo uporabno tudi kadar plujemo v notranjih vodah.

Kaj je viharno sidro?

Viharno sidro v obliki padala

Viharno sidro - deli

Viharno sidro je naprava s katero plovila ne zasidramo temveč nam ga pomaga stabilizirati. Je v obliki manjšega padala ali konusne vreče, ki v vodi povzroča velik upor. Ločimo dva tipa. En je namenjen pritrjevanju na premcu plovila, je v obliki padala in ima dodatno utež in dve plovki. Privežemo ga na premec plovila z eno vrvjo. Angleško ime zanj je »sea anchor«. Drugi tip sidra je namenjen privezovanju na krmo. Je v obliki konusne vreče in je običajno privezan z dvema vrvema. Angleško ime zanj je »drogue«.

Kako in kdaj uporabljamo viharno sidro

Nevihtna sidra so namenjena uporabi v ekstremnih pogojih. Njihova naloga je da:

• upočasnijo plovilo,
• ga držijo čim bolj na mestu,
• preprečujejo, da se obrne bočno v veter in
• omogočajo spremembo smeri plovila.

Viharno sidro v obliki padala

Viharno sidro oblike padala je namenjeno držanju premca plovila v veter in zmanjšanju hitrosti zanosa. Privežemo ga na eno izmed bitev na premcu. Uporabljamo ga, kadar izgubimo manevrske sposobnosti plovila (odpoved motorja, strgana jadra,…). Plovilo brez pogona se bo v močnem vetru in valovih vedno obrnilo bočno glede na smer vetra. Zaradi velike površine boka ga bo relativno hitro zanašalo v smeri vetra. Če plujemo v notranjih vodah, obstaja nevarnost, da nas odnese proti obali. Z zmanjšanjem hitrosti bočnega zanosa, si kupimo dragocen čas za pravilno ukrepanje, popravilo motorja ali čakanje na reševalce. Druga nevarnost so valovi. Ko smo obrnjeni bočno, nas bodo močno zibali in zlahka nas prevrnejo. Viharno sidro bo držalo premec plovila obrnjen proti vetru. Plovilo bo bolj stabilno, bivanje na plovilu bolj varno, posadka manj izčrpana. Viharno sidro v obliki padala zmanjša hitrost gibanja plovila na 0-2 vozla.

Deli viharnega sidra:

1. smer vetra
2. plavajoča boja za dvigovanje sidra
3. plavajoča vrv
4. plavajoča boja ali plavajoča vreča viharnega sidra za dvigovanje sidra
5. viharno sidro v obliki padala
6. utež ali veriga
7. vrv za privez na plovilo
8. utež

Viharno sidro oblike padala lahko v nuji uporabimo tudi pri plovbi v visokih valovih. V tem primeru, ga namestimo na krmi plovila. Zmanjševalo bo hitrost pri plovbi po valu navzdol in preprečilo izgubo krmila. 

Uporaba viharnega sidra srečamo tudi v nenevarnih situacijah. Ribiči ga uporabljajo za zmanjšanje zanosa plovila zaradi vetra. Pogosto ga namestijo na bok plovila. Plovilo je še vedno obrnjeno bočno v veter in valove, zmanjšana je le hitrost zanosa. Na ta način lahko na plovilo namestijo več ribiških palic po celotni dolžini plovila.

Viharno sidro konusne oblike

Viharno sidro v obliki konusa

Viharno sidro konusne oblike ima nekoliko drugačne lastnosti. Običajno jih namestimo na krmo plovila in so namenjeni predvsem zmanjševanju hitrosti plovila pri plovbi navzdol po valu (zmanjša hitrost plovbe na 4-6 vozlov). Zaradi povečanega upora zadržujejo krmo plovila in zmanjšajo možnost, da bi pri plovbi po valu navzdol krma prehitela premec. Zmanjšuje tudi sile na krmilo in tako možnost, da ga izgubimo. To sidro je uporabno vedno, kadar še imamo kontrolo nad plovilom a je stabilnost težko zagotoviti. Tak primer je tudi pri motornih plovilih, ko odpove glavni motor in plujemo s pomožnim, katerega moč ne zadostuje za zanesljivo krmiljenje. Konusno viharno sidro nam bo pomagalo vzdrževati smer plovila. Ker je to sidro na krmo običajno pritrjeno z dvema vrvema, ga lahko uporabljamo tudi kot nadomestni krmilni sistem. S skrajševanjem vrvi na eni strani krme, se bo upor na tisti strani plovila povečal in plovilo bo začelo spreminjati smer.

Obvezno

Pri nakupu viharnega sidra moramo upoštevati velikost, obliko in težo našega plovila ter vremenske razmere v katerih pričakujemo, da bo viharno sidro učinkovito. Dober posvet s strokovnjakom ne bo odveč.

Še nasvet

Nevihtno sidro je ena izmed naprav na plovilu, katere uporabo je pred dejansko rabo, pametno trenirati. Primerjamo jo lahko z uporabo reševalnega jopiča, reševanje človeka v morju ali uporabe signalnih raket ali bakel. Če uporabe ne treniramo, bo verjetnost, da bomo napravo pravilno uporabili, ko jo bomo nujno rabili, zelo majhna.

Pomorska nesreča je izreden dogodek na morju pri katerem je prišlo do materialne škode, ogrožanje človeških življenj ali onesnaženja morja. Vsaka oseba, ki povzroči pomorsko nesrečo, opazi onesnaženje morja ali pa nesrečo, ki lahko povzroči onesnaženje morja, je po zakonu dolžna nemudoma o tem obvestiti Upravo za pomorstvo, Luško upravo, njeno izpostavo ali prijaviti nezgodo v klicnem centru 112. (2. točka 31. člena Pravilnika o čolnih in plavajočih napravah (Uradni list RS, št. 25/08 in 3/10).

Med naloge luških kapitanij spadajo tudi nadzor plovbe, iskanje ter reševanje na morju. V kolikor želijo svoje delo opravljati učinkovito, jim moramo v primeru pomorske nesreče posredovati pravilne podatke, na podlagi katerih bodo lahko ustrezno ukrepali. Od udeleženca ali očividca pomorske nesreče bodo zahtevali naslednje podatke:

• točen čas, ko se je zgodila pomorska nezgoda
• kakšna nezgoda se je zgodila
• vrsta plovnega objekta, njegova velikost in če je poznano ime pomorskega objekta
• število oseb na objektu
• lastnik oziroma uporabnik objekta
• natančna pozicija
• smer in hitrost plovbe ali gibanja objekta ter njegova oddaljenost od ostalih pomorskih objektov
• stopnja ogroženosti človeških življenj, podatki o poškodovanih in možnosti za pomoč poškodovanim
• vrsta in tip tovora na objektu in kakšne nevarnosti lahko le ta povzroči za morsko dobro
• obseg poškodb plovnega objekta
• izvedene aktivnosti za zmanjšanje nevarnosti

Kot udeleženec pomorske nesreče bomo morali o nezgodi napisati poročilo. V poročilu bo potrebno navesti naslednje podatke:

• podatki odgovorne osebe na plovilu (ime in priimek, naslov, telefon,..)
• kraj, datum in čas pomorske nezgode
• aktivnost pri kateri je prišlo do nezgode
• vrsta nezgode (eksplozija, požar, izpust nevarnih snovi,.,..)
• število oseb, ki so bile udeležene v nezgodi
• število preminulih
• število ranjenih
• aktivnost, ki so bile zvedena
• vzroki za nezgodo
• posledice za okolje

Primeri poročil o pomorski nezgodi: 

Seznam pomorskih uprav, luških kapitanij in izpostav v Sloveniji, Hrvaški, BIH in Črni Gori.

Luške kapitanije in njihove izpostave so zadolžene za nadzor plovbe v notranjih in teritorialnih vodah posamezne države. Izvajajo iskanje in reševanje oseb na morju, inšpekcijski nadzor nad pomorskim dobrom, v registre vpisujejo in iz njega brišejo plovila, vodijo registre plovil izdajajo pomorske knjižice, izvajajo strokovne izpite usposobljenosti pomorcev in drugo.

Seznam pripravljen za tisk, mobilni telefon, tablico,...

Seznam sidrišč z vsemi kontaktnimi podatki, brezplačnimi sidrišči v bližini, sidrišči, ki so zaščitena pred vetrovi pred katerimi sidrišče ni zaščiteno in še in še.....

Naloži na tej povezavi.  (Samo za registrirane uporabnike. Registracija je brezplačna). Registriraj se na tej povezavi!

V letu 2017 je podeljenih 85 koncesij za navtična sidrišča na hrvaškem delu Jadrana. Sidranje na sidriščih je potrebno plačati.

Na seznamu so podatki:
- o koncesionarju, 
- število boj za privez,
- najvišja dovoljena cena, ki vam jo lahko zaračunajo,
- storitve, ki jih nudi sidrišče.

       Z zeleno barvo so označena sidrišča, kjer so podatki preverjeni na terenu! Ostale podatke bomo preverjali in sproti obnavljali na tej strani. V kolikor naletite na neskladja, lahko to zapišete v komentar ali nam posredujete na mail: alaris(at)alaris.si.

S klikom na povezavo posameznega sidrišča, si lahko pogledate natančno lokacijo sidrišča, fotografije in video posnetke, proti katerim vetrovom je sidrišče zaščiteno, ter katera brezplačna sidrišča so v bližini. 

V izogib težavam v navtičnih sidriščih si preberite članek Pravila obnašanja v navtičnih sidriščih, kjer so opisane vaše pravice in dolžnosti.