Pristajanje na bok je najpogostejši način pristajanja pri točenju goriva na bencinskih črpalki, pri pristajanju v manjših lukah, na carinskih pomolih pri prehodu meje in podobno. Manever bočnega pristanka s plovilom z dvema motorjema lahko izvedemo brez uporabe krmila. Opisani postopek pristajanja je primeren za pristajanje v brezvetrju.

Postopek pristanka na desni bok s plovilom z dvema motorjema

1. izberemo mesto pristanka
2. pripravimo opremo (bokobrane, mornarska palica, vrvi) in posadko (razdelimo naloge)
3. z minimalno hitrostjo (1-2max vozla) zaplujemo proti mestu pristanka pod kotom 45 stopinj
4. oba pogona sta v plovbi naprej (slika 1)
5. ko se približamo obali, desni pogon vključimo v vzvratno, levi ostane v naprej (slika 2)
6. počakamo, da se plovilo približa obali in prične obračati (slika 2)
7. levi pogon prestavimo v nevtralni položaj (slika 3)
8. z desni pogonom zaustavimo plovilo in približamo krmo k pomolu (slika 3)
9. ustavimo desni pogon (slika 4)
10. privežemo privezne vrvi

Previdnost ne bo odveč

1. Manever vedno izvajamo pri minimalni hitrosti. Plovila z večjimi propelerji in močnejšimi motorji že pri minimalnem plinu dosegajo hitrosti plovbe preko 4 vozle. Zato bo potrebno med manevrom pogona večkrat izključiti, oziroma jih uporabiti le v kratkih impulzih. V kolikor bo prišlo do kakršne koli napake, pri majhnih hitrostih povzročimo le majhne poškodbe. Imeli bomo tudi več časa za razmišljanje in ukrepanje.

2. Preverimo, če je prostor za privez plovila dovolj dolg za naše plovilo.

3. Preverimo višino pomola in nastavimo bokobrane na primerno višino.

4. Preverimo globino vode ob pomolu. Če pristajamo v nepoznanem pristanišču, se pravočasno prepričajmo, kakšna je globina ob pomolu. Pogosto se pred pomolom hitro zmanjša in s pogoni lahko trčimo v morsko dno. Določeni pomoli imajo v višini morske gladine ali tik pod njo stopnico. Na bok nastavimo večje bokobrane (okrogle). Oseba, ki je zadolžena za privez vrni na premcu, naj opazuje in obvešča krmarja.

5. V premeru napake reagirajmo preudarno. Burne reakcije in preveliko dodajanje plina lahko povzroči bistveno več škode, kot preudarna a učinkovita reakcija.

Plovila z dvema motorjema imajo številne prednosti pred plovili z enim samim. Prva prednost je nedvomno ta, da imamo pri odpovedi enega motorja, še vedno na voljo drugi motor s katerim bomo lahko pripluli do varnega zavetja. Druga ključna prednost pa so izjemne sposobnosti manevriranja.

Poglejmo si kako lahko na različne načine uporabljamo prednosti dveh motorjev.

Kadar imamo v plovilo vgrajena dva motorja lahko vsakega izmed njiju uporabljamo ločeno. Izbiramo lahko izhodno moč posameznega morja, prestavo (naprej-nazaj), medtem ko je smer pogonov oziroma krmila enaka.

Manevriranje z enim motorjem

Ker sta motorja in tudi pogona nameščena izven vzdolžne osi motorja, bomo pri uporabi le enega na plovilo delovali z navorom. Zaradi tega bo plovilo začelo spreminjati smer, zavijati. Predpostavimo, da imamo krmilo v nevtralnem položaju in ga med manevri ne spreminjamo. Če vključimo desni pogon naprej, bo začelo plovilo pluti naprej in zavijati v levo. Desni pogon bo plovilo potiskal naprej, levi pogon pa ga bo zaradi upora zaviral. In obratno. Če vključimo levi pogon naprej, bo plovilo začelo pluti naprej in zavijati v desno smer. Pri vzvratni plovbi je podobno. Če desni pogon vključimo nazaj, bo plovilo pričelo pluti nazaj in krma bo zavijala v levo. Če vključimo levi pogon nazaj, bo plovilo pričelo pluti nazaj in zavijati v desno. Ker imajo motorna plovila vertikalno krmno zrcalo, ki nudi velik vodni upor, bo vzvratna plovba v primerjavi z plovbo naprej nekoliko manj učinkovita. Oziroma z istimi obrati motorja bomo pluli naprej nekoliko hitreje kot nazaj.

V kolikor imamo plovilo z osovinskim pogonom moramo pri manevriranju upoštevati še bočni zanos zaradi desno ali levo sučnega propelerja. Več o tem v članku: Levo in desno sučni propeler in vpliv na krmarjenje

Manevriranje z dvema motorjema

Lastnost vsakega posameznega pogona lahko združimo in z enostavnim manevrom plovilo obrnemo praktično na mestu. Če želimo obrniti plovilo v smeri urinega kazalca okrog vertikalne osi, manever izvedemo na naslednji način.

1. krmilo poravnamo v nevtralni položaj, motor v (N) (slika 1)
2. desni pogon prestavimo v vzvratno prestavo (R) (slika 2)
3. levi pogon v položaj naprej (F) (koraka 2 in 3 lahko izvedemo istočasno) (slika 2)
4. prilagodimo plin desnega pogona. Desni motor mora delovati na nekoliko višjih obratih zaradi večjega upora krmnega zrcala plovila. (slika 3)
5. počakamo, da se plovilo obrne
6. obračanje zaustavimo s kratko zamenjavo smeri plovbe na obeh pogonih (max 1s) (slika 4)
7. oba pogona prestavimo v nevtralni položaj (N) (slika 5)

Ste se kdaj vprašali, zakaj je krmilo vedno na krmi plovila in ne na premcu? Ali pa zakaj je krmilo vedno za propelerjem?

Odgovori so enostavni. Razlog je hidrodinamična učinkovitost. Če želimo razumeti zakaj, si poglejmo kako deluje krmilo in kakšna je njegova vloga pri obračanju plovila.

Če na tem mestu napišemo, da krmilo ne obrača plovila, se marsikdo ne bi strinjal. In če ga ne obrača krmilo, kdo ga potem obrača?

Predpostavimo, da bomo s plovilom zavili v desno. Za ta manever moramo krmilo obrniti desno. Takoj, ko krmar obrne krmilo za določen kot v desno, začne delovati sila krmila v levo. Sila krmila je pravokotna na vzdolžnico plovila oziroma smer plovbe. Zaradi te sile, pride do bočnega zanosa plovila, ki pa je v resnici majhen in povzroči le neznatno obračanje plovila. Poleg bočnega zanosa pa ima sila krmila še en vpliv na plovilo. Povzroča navor (vrtilni moment) v centru gravitacije plovila (slika 2). Ker je krmilo običajno majhno v primerjavi z velikostjo in težo plovila (sploh pri velikih ladjah), je navor majhen in tudi ta ne zadošča, da učinkovito spremenimo smer plovbe. In kaj je potem tisto, kar zagotavlja spremembo smeri plovbe. Kako bo plovilo spreminjalo smer plovbe je odvisno od oblikovanja plovila. Navtični arhitekt mora pri oblikovanju plovila poskrbeti, da krmilo povzroči dovolj velik navor, da bo plovilo zaneslo iz smeri plovbe (slika 3). In to, kar se zgodi sedaj, je razlog, da se plovilo obrne. Zaradi rahlega bočnega zanosa plovila in hitrosti v smeri zanosa, se spremeni hidrodinamika plovila. Na levi bok plovila deluje sila. Navor, ki ga povzroča premec (prednji del plovila do centra gravitacije) mora biti večji kot navor, ki ga povzroča krma (zadnji del plovila do centra gravitacije). Razlika teh dveh navorov pa je tista, ki učinkovito spremeni smer plovbe plovila (slika 4).

In kaj se zgodi, ko želimo prenehati spreminjati smer plovbe? Ko krilo poravnamo, sile krmila ni več in izgine tudi navor. Ko ni več navora krmila se zmanjša hidrodinamični navor (razlika med navorom premca in krme je enaka 0) in plovilo se preneha obračati.

Sedaj, ko nam je jasno kaj obrne plovilo, pa si poglejmo še razlog zakaj je krmilo vedno nameščeno za propelerjem plovila.

Propeler poveča hitrost vodnega toka, ki zadene v krilo. Vzgon, ki ga povzroči voda na krmilu se linearno povečuje s hitrostjo vodnega toka. Če je hitrost vodnega toka večja je posledično večja sila krmila. Če bi ga namestili pred propeler, bi ravno tako deloval, vendar bi imel slabši učinek.

Pristajanje v pristanišču je za marsikoga največji izziv vsake plovbe, ker se togim oviram pri tem pač ne moremo izogniti. Manevri pristajanja so poleg tega zelo odvisni tudi od vrste plovila. Predstavili vam bomo bistvene razlike in vam tako olajšali prehod z ene vrste plovila na drugo.

Teme:

Prijavi se na delavnico 

Na vaš elektronski naslov, ki ga boste navedli v naročilu, bomo poslali predračun za plačilo abonmaja.
Mesto na delavnicah si zagotovite s plačilom predračuna!

Število mest je omejeno!

Partnerji: