 |
| Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta. |
Zjutraj se odpraviva proti jugu, v Santa Maria di Leuca. Nimava daleč, le 25 navtičnih milj in veter piha proti najinemu cilju.
10 vozlov ga je, a se bo čez dan verjetno okrepil. Ne prižigam motorja, le dvignem sidro in odvijem flok. Veter me lepo obrne, jadro se napolni in počasi plujeva. Ja, vem, velika genova bi bila boljša, a zdaj ne grem menjat jader. Hitrost je v začetku 3 vozle, a kmalu naraste na 4 in nato na 5.
Nikamor se nama ne mudi. Ko sva že čisto blizu cilju, pa se veter obrne in zapiha z juga. Laška orca, saj že plujeva na jugovzhod. Še enkrat preveriva napovedi in nekaj časa bo veter še z juga, potem se bo obrnil. Bo pa v Otrantskih vratih danes precej šibkejši kot jutri.
Torej, plan se spremeni: Greva kar naprej, potem obrneva okrog pete italijanskega škornja in nadaljujeva proti severu, proti Otrantskim vratom in s tem proti Jadranskemu morju. Žal veter z juga prav hitro ugasne in ga nadomesti severnik.
Zapihal je precej prej, kot so ga napovedali. In močnejši je. Ampak jutri bo še močnejši. Ali greva nazaj, ali nadaljujeva? Tam na Leuci sidrišče ni kaj prida, saj je morje vedno zmešano in se slabo spi. Bova kar nadaljevala. Pričakujeva protitok in veter v premec in to tudi dobiva. Valovi so precej zmešani – nekaj jih je še od prejšnjega vetra, nekaj jih je od novega vetra, nekaj pa pač zato, ker so to Otrantska vrata in se spodobi, da so tu valovi. Orcala levo desno ne bova, saj ne prideva nikamor. Prižgeva motor in nabijem obrate na 2400, da se sploh kam premikamo. Preko vode plujeva 5 do 6, po GPS-u pa 3. Kadar naju napade prav močan vlak valov se skoraj ustavimo. Barka ječi, ko skače z vala na val, pršec je v zraku.
Sicer ne piha tako močno, pravega vetra je le 15 vozlov, občasno naraste na 20, a špičasti valovi skačejo v zrak, ko se zaletavajo in voda prši naokrog. Občasno naju pošteno zalije preko premca. Še dobro, da sva v pričakovanju tega namestila zaščite pred pršcem, ki povsem zaprejo prostor med sprayhoodom in biminijem in nudijo tudi bočno zaščito za večino kokpita. Glavno jadro je na drugi krajšavi, prednja jadra so zvita, saj je kot v veter preoster. Glavno jadro naju malo stabilizira in doda vozel hitrosti.
Hja, še kakih 20 milj bo treba potrpeti, pa bo. Barka se mi smili, Lilika tudi, ampak če hočeva priti kmalu na Jadran, ni druge izbire. Naslednje dni bo vetra in valov kvečjemu več. Jugo bo zapihal šele čez en teden, če lahko verjamemo napovedi za cel teden vnaprej. A tudi takrat tale plovba ne bi bila lahka. Čakati še en mesec na res dobro vremensko okno, pa se mi ne da. Kmalu po sončnem zahodu sva blizu svetilnika pri rtu Otranto in sva s tem zaplula iz Ionskega v Jadransko morje.
Sidro vrževa v zalivu dobro miljo pred mestom Otranto. Tu sva že spala in takrat je bilo mirno, čeprav je zunaj precej pihalo. Danes ni tako mirno. Dobro naju ziba. Upam, da bomo kaj spali, a v samem mestu Otranto ni bolje. Tam je sidrišče še slabše zaščiteno. Zdajle ponoči pa ne bi rad vlekel blatnih štrikov in se vezal v marino, ki je ne poznam. Ko sidram in pospravljam jadra, vidim, da bi zlahka z ograjice in drugih delov nabral en lonček solnega cveta. Vse je prekrito s soljo. A s tem se bom ukvarjal jutri.
Danes sva preplula dobrih 50 NM in za to porabila več kot 11 ur. Prvi del je bil lahkotna vožnja z vetrom v krmo, drugi del pa nabijanje proti toku, vetru in valovom.
| < Gallipoli | Nadaljevanje plovbe 12.10.2021 |
Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron
