Novice

Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.

Mirno sidrišče je bilo. Zjutraj se kar spraviva na pot, da zaplujeva po Pelješkem kanalu preden maestral zapiha iz zahoda.
Ampak takoj, ko sva mimo preliva pri otočku Badija pred Korčulo že piha. Zdaj pa ne vem: Ali res že tako dolgo nisme plul po teh koncih, da sem pozabil kako piha, ali pa zdaj piha drugače.
Kadar je normalno lepo poletno vreme je vedno na Bolu ali pri Orebiču pihali zjutraj iz vzhoda, okrog poldneva je ponehalo, popoldan pa je potegnilo iz zahoda.
Tu pa že zjutraj piha iz zahoda.
Pred Orebičem kajtaji navdušeno kajtajo, nekaj jih je, ki se vozijo na foilu. Lepo je videti, ko je v vodi le smernik, hitrost pa je zavidanja vredna.
Ah, kje so časi, ko smo še na strehi stare stoenke vozili po tri surfe (vse zame, Lili ne surfa), avto pa je bil naložen z jadri in ostalo opremo.
Sedaj surfarji izgledajo že kar malo iz mode. Vsaj kite moraš imeti, po možnosti na foilu.
Kakorkoli, odmotorirava do Rta Lovišče. Zanimivost: Na karti kraju rečejo Lovište, rtu zraven pa Lovišče.
Jaz sem mislil, da le oboje Lovišče.
Tam piha nek čuden veter, saj očitno Velebit in Hvar precej obrneta veter. Ves čas imam veter v premec, pa sem najprej vozil na severozahod, potem na sever, potem na Vzhod in na koncu na jugovzhod. Saj ni veliko tega vetra, kakih 10 vozlov (razen v kanalu pri Orebiču, kjer ga je več), a vseeno. Lahko bi se me vsaj toliko usmilil, da malo zajadram.
Okrog dveh popoldan vrževa sidro v zalivu Divna.
Res je lepo, škoda, da je tam še kamp in temu primeren živžav malih gumenjakov, pedalinov in ostale krame.
En večji motornjak pride sidrat in misli, da je najboljše, če sidro vrže nekje na sredi med naše sidro in naš premec. Potem sepa čudi, da ga veter prinese na nas. One je namreč motornjak in kot tak je imun na veter. Če se postavi bočno na veter hoče tako tudi ostati. Mogoče mu pa nihče ni povedal za veter.
No, na srečo ni zapel naše verige in nekaj poizkusov kasneje je zasidran dovolj daleč od nas, da to ni več moj poroblem.
Čez čas začne tudi tukaj veter naraščati. Kar malo me boli, da smo celo pot motorirali, zdaj, ko smo na sidru pa lepo piha.
In se odločiva, da se kar prestaviva nekam bližje Pločam.
Samo na mali flok prav lepo vozimo v polkrmo okrog 6 vozlov.
Veter se je dobro razvil. Nisem vedel, da tudi tukaj v zalivu med Pelješcem in celino maestral tako dobro potegne.
Nameril sem max 24 vozlov sustained vetra. Večino časa ga je bilo okrog 15 do 20 (pravega), blizu Ploč pa je začel ugašati.
A tudi v samih Pločah kar solidno piha. Pričakoval sem totalno bonaco, pa imamo 10 do 15 vozlov. Zanimivo.
Med hribi se veter v dolinah ojača in je na morski gladini kar močan - celo tako, da malo poškropi barko, na višini instrumenta (18 m ) pa ga je malo (pod 10 vozlov).
Nikoli v življenju še nisem bil z barko tule, pa sem preplul Jadran počez in podolgem.
Ne vem, kaj naj si mislim o pločah.
Na starejši Navionics karti, ki jo imam na ploterju je zaliv severno od mesta Ploče označen kot prepovedano območje. In res je videti polno vojaških objektov, a so v slabem stanju in očitno niso v uporabi. Na najnovejši karti prepovedi plovbe ni več.
Pogled z barke pa rezkrije dva povsem drugačna svetova.
Proti zahodu se dvigajo lepi gozdovi, proti vzhodu pa grdi kupi premoga in tovorno pristanišče.
V bazenu pred bivšimi vojašnicami še precej piha, zato grem naprej. Zadnji (najbolj severni) zalivček pa se povsem miren.
Globine je nad 10m povsod, razen res blizu obale. Pač sidrava v 12 m vodi. Prostora je dovolj, sva edina barka na sidru v celem zalivu. Na obali je na eni strani plaža, drugod pa nekako urejena obala in na njo so vezana manjša polovila.
Mirno pa je, kot v banji. Noben val ne najde poti sem noter, razen malih valčkov od čolnov, ki vozijo mimo.
Edina nevšečnost so komarji, ki so tu bolj tečni, kot drugod. A kemična vojna pomaga.
Za večerjo si spečeva še zadnji španski entrecot in admiralica je pripomnila, da je škoda, da doma ne dobiš takih kosov. Mogoče bova morala pogledati pri kakih boljših mesarjih in ne v Hoferju, ha, ha. Je pa res da ima vsaka regija svoj način razreza živali in slovenski (ex YU) meni ni najbolj pogodu. Zdi se mi, da včasih zafuraji celo kravico, ker jo narobe razrežejo.
Jutri dobiva obisk in uspela sva spraznit zadnji dve kabini. Zdaj verjetno ne bom našel na barki ničesar več. Tako je, če preveč prestavljaš stvari. Upam, da vsaj admiralica ve, kje so zdaj brisače.
Danes sva naredila dva plova: Do uvale Divna je bilo 21 NM, do Ploč pa še 11. Za prvi del sva porabila 5 ur na motorju, za drugi del pa nobene (oboje zaokroženo na celo uro).
Vročina še ne popušča. Ura je skoraj deset zvečer, v barki pa 33°C.

Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron

• Heron: Ploče - Drače
• Spalax: Fidži