 |
| Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta. |
Medtem, ko sem včeraj pisal dnevnik se je zaliv izpraznil. Ostalo nas je kakšnih 5 bark. Tudi danes ni bilo neke gneče. Par jih je odplulo, par jih je priplulo, zvečer smo ostali štirje.
Danes sva imela počitnice. Malo sem brkljal po barki, a prav pretegnil se nisem. V vročini itak ni pametno pretiravat. Zvečer odveslava na obalo in v lokalni okrepčevalnici nekaj pojeva. Sicer v okrepčevalnici sredi plaže nisva pričakovala Michelinovih zvezdic, a hrana je bila sveža in okusna. Cena zelo ugodna, osebje pa prijazno. Kartic ne sprejemajo, račun bi izdali le, če bi zahteval. Hrvaška, kot je nekoč bila.
Nato pa pot pod noge in do trgovine v Lumbardi. Zanimivost: Na cesti je več hrvaških tablic na avtomobilih, kot slovenskih, a tudi slovenskih ni malo. Drugih pa niti ni videti. V trgovini se srečava z maskami, prej v restavraciji je ni imel nihče, niti osebje niti gosti. Saj do trgovine ni prav blizu, a ob osmih zvečer je to lep sprehod. Zjutraj bi bilo mučenje po žgočem soncu.
Končuje se tudi najino obdobje ugodne Euro-tarife za mobilno telefonijo in podatke. Toliko časa sva že izven Slovenije, da nama s prvim avgustom dokončno ukinjajo brezplačne pogovore in brezplačne podatke do zakupljene količine. Enkrat sva že uspela podaljšati (zaradi korona lock-downa sva rekla), zdaj pa je tega heca konec.
Bomo pač malo manj viseli na netu, mogoče bom zato kaj več naredil po barki in raje gledal morje v živo in ne preko satelitskih posnetkov. Mogoče bo kakšna slika manj na dnevniku, a danes jih itak ni. Take počitnice sva imela, da še slikala nisva skoraj nič. Jutri pa kavica z novimi znanci, Slovenci, ki so sidrani zraven naju.
Korčula (uvala Pržina) - Kanal Jezovica (Badija)
Še en lep počitniški dan je za nama. Nekaj sva brkljala po barki, potem smo se dobili z novimi znanci in se malo zaklepetali. Dobra družba so. Vse pa sva delala bolj počasi, saj vročina dobro pritiska. Večkrat sva se kopala. Popoldan sva se prestavila okrog vzhodnega rta Korčule pred samostan na otočku Badija.
Ampak slab čas sva si izbrala. Cel dan ni nič pihalo, mogoče 5 vozlov, zato odmotorirava tistih par milj okrog rta. A malo preden prispeva na sidrišče se veter vedno bolj stopnjuje. Očitno je maestral malo zamujal in je hotel nadoknaditi zamujen čas, pa je malo bolj pojačal. Nekaj po četrti popoldan, ko spustiva sidro ga je že okrog 20 vozlov. Saj vem, maestral vleče po kanalu med Korčulo in Pelješcem, zato pa smo hodili surfat ravno sem in na Bol. Čez nekaj ur ga ne bo več, ampak tale trenutek je pa še.
Prav neprijetno je, saj nama hoče prevrnit baziliko, ki se sonči v kokpitu in odpihniti perilo z vrvic. Pa še nekaj malega valčkov se je naredilo. Tudi dosti prometa je tam okoli, preveč za mojo predstavo o idiličnem sidrišču, predvsem pa si ne želiva, da bi sveže oprano perilo kdo poškropil. Po desetih minutah dvigneva sidro in se prestaviva za pol milje proti jugozahodu. Tu sva prvič bolje zaščitena pred maestralom in drugič sva izven glavnih prometnih tokov. Pa še gola se lahko kopava, kar bi pred samostanom lahko bila težava. Maestral se kmalu poleže in narediva si dobro večerjico. No, če sem natančen, Lilika jo naredi, jaz pa medtem odigram eno pasjanso.
Kljub vročini sva naredila par stvari po barki. Zdaj jo morava namreč malo preorganizirati, saj sva se v celem letu dobro razlezla po vseh kabinah. Ko pridejo prijatelji bi bilo dobro, da imajo kakšno posteljo in omarico prosto, da jim ne bo treba spati v kokpitu s prtljago pod glavo.
Škržati veselo nažigajo in tule pod gozdičkom je na sidru prav prijetno. Danes sva se premaknila le za dobrih pet NM, vse na motor.
| < Lastovo - Korčula | Badija - Ploče > |
Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron
