 |
| Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta. |
Slovenski paniki s Kacinom kot vladnim govorcem na čelu hočejo, da se čim prej vrnemo domov. Naša generalna smer je jasna: priti moramo nekam bližje Omišu.
Šolta se zdi pravi cilj, saj ima kup lepih zalivov in je na naši poti. Ko odplujemo, se maestral šele vzpostavlja in je šibak. Vseeno jadramo. Nismo hitri, a se premikamo v pravo smer.
S Paklenih proti Splitskim Vratom imamo veter skoraj v krmo. Jadramo najprej metuljčka, potem polkrmo in računamo na to, da se bo veter obračal s soncem. Tokrat nas veter uboga in jadramo po planu. Vetra ni bilo veliko, čez cel dan je bilo največ 15 vozlov, večinoma okrog 10, vmes tudi manj. Pred nami je iz zaliva odplula luštkana mala rumena jadrnička (mislim, da GibSea 22) z registracijo iz Poreča.
Ko je pihalo nekaj bolj, smo jih ujeli in prehiteli, ko je pihalo manj, so nas lovili. V mislih sem jim večkrat čestital za dobro jadranje, saj so se dobro držali za nami s svojo malo lupinico. Pred Splitskimi Vrati smo Mareta vlekli na vrvi, pihal je res šibak veter in hitrost je bila brez Mareta 3 vozle, z njim v vodi pa samo 1,9 vozla. Medtem so nas rumenčki prehiteli.
Ko smo spravili lestvico, vrvi in Mareta iz vode, in ko je malenkost bolj zapihalo, smo rumenčke spet prehiteli. Na njej so bili Slovenci in smo se pozdravili. Čestital sem jim za dobro jadranje, ko so se zasmejali in povedali, da so imeli ves čas prižgan motor, saj jih je brez motorja precej rolalo.
Tu se pozna razlika v velikosti. Jaz sploh nisem opazil, da bi bili kakšni valovi.
Kar nekoliko s strahom sem se bližal zalivu pri Nečujmu. Zaliv je velik in razvejan, a je zaradi tega zelo popularen. Bal sem se, da bo v zalivu neskončna gneča.
Ampak ni bilo nič hujšega. Lahko smo sidrali sredi zaliva brez vezanja na obalo. Zvečer smo pekli na žaru. Malo preveč sem se najedel, a to bo kak digestiv kmalu popravil.
Ob večerih je zadnje dni prav prijetna temperatura. Ni več vročine in spi se dobro.
Sezona se Hrvatom očitno dobro razvija. Slišali smo gostilničarja, kako je odganjal goste, ki bi hoteli na večerjo, saj je bil povsem razprodan in jim ni mogel zagotoviti mize, čeprav so bili gostje zelo fleksibilni in so bili pripravljeni priti zelo zgodaj ali zelo pozno, sploh kadarkoli. Morda bo čez nekaj dni manj gneče.
Danes smo prepluli 20 NM, motor ima eno uro več, jadrali pa smo počasi, povprečno le 3,7 vozla, največ 6,9 vozla.
| < Pakleni zaliv Taršče | Krknjaši > |
Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron
