Tale noč ni bila najboljša. Že zvečer se je začelo rahlo pozibavanje, ki se je kasneje stopnjevalo. V zadnjih kabinah je glasno pljuskala voda ob bok barke, v prednji kabini je barka nihala gor in dol ter levo in desno.
Vetra je bilo res zelo malo, a verjetno ga je bilo pod Vekebitom precej več in so valovi našli pot do nas. Ponoči je bilo nekaj burjice tudi pri nas, a ni bilo omembe vredno, zjutraj pa je še to popustilo.
A to naju ne sme uspavati, saj se bo burja okrepila. Na VHF-u napovedujejo za danes in jutri 35 do 45 vozlov, v Velebitskem kanalu pa do 70 vozlov verta. Tokrat niso govorili o 'udarih', se pravi sunkih, kot po navadi, ampak kar tako o vetru. Iz tega bi lahko sklepal, da gre za povprečno vrednost (sustained), a verjetno so le pozabili omeniti, da gre za sunke. Tule smo relativno blizu Velebitskega kanala, a na srečo je vmes nekaj otokov, ki burjo razbijejo. Vseeno je treba najti varno sidrišče in tole med Silbo in Olibom ne ustreza.
Napotiva se na Lošinj, v Artaturi (eni mu pravijo tudi Artatore, morda gre za Hrvaško in Italijansko različico). Dvignem glavno jadro, a vetra v nekaj minutah zmanjka. Kar ga je je točno v nos, tako da poje motor. V Kvarneru piha burja, na odprtem severozahodnik, mi smo pa točno vmes in dobimo vsakega nekaj, a nič uporabnega. Priliko sem izkoristil, da sem na vrveh narisal oznake za polno jadro in za prvo krajšavo (za drugo krajšavo sme imel že narisano). To pride prav, kadar si sam ali v temi, da lažje skrajšaš, saj je na štrikih označeno, do kam jih potegneš ali popustiš in ni treba gledat gor na jadro. Poten sem glavno jadro spustil, ker ni imelo nobene funkcije. Vmes sem ene petkrat vlekel ven flok, samo zato, da bi ga v eni minuti spet pospravil. Edini vsaj za silo uporaben veter je bil na zunanji strani Lošinja, ko sva lahko za kake pol ure ugasnila motor. Tam sva videla tudi delfina. To je bil sploh prvi delfin, ki sva ga letos videla odkar sva na hrvaški strani Jadrana, pa še tega sva videla zelo od daleč. Kasneje sva videla še tune, ki so lovile, a tudi to le za nekaj hipov in zelo zelo daleč. Samo z daljnogledom si lahko ugotovil, da gre za tune.
Po navadi vidiva več rib in delfinov. Še galebov skoraj ni. Kit, ki baje še vedno plava v Velebitskem kanalu pa tudi ni dovolj velika vaba za naju, da bi zavila tja in preizkušala, kaj pomeni burja pri 70 vozlih. Pač, kdaj drugič. Je pa tukaj spet več jadrnic in gliserjev. Zaliv je lep in primeren za sidranje in dovolj velik za precej bark.
Ko sidrava jih je tu le nekaj. Kasneje se jih natepe še cela kopica. Celo ena s slovensko zastavico je priplula. Barka ima sicer tujo registracijo (neka davčna oaza), a na levem križu visi slovenska zastavica. Barka je kar strupena - 20 metrov dolga, karbonski jambor in bum, trije križi, dingi z volančkom. Gor le en par. Se mi pa zdi, da tule vleče bolj, kot na celotni poti do sem.
Danes sva preplula 19 milj in je bil veter večino časa pod 10 vozli. Največ je bil sicer 15, a to je bilo kratkotrajno, tule v zalivu pa piha med 10 in 15. Ali se je burja že okrepila, ali pa je Lošinj tule prenizek, da bi ustavil veter. Proti Velebitu je sicer vmes še Pag, a tudi ta ni zelo visok. Bomo videli, kako bo ponoči. Vsekakor pa bo nam lažje, kot je jadralcem v Grčiji, kjer jim napovedujejo resno štalo.
| < Silba | Artaturi 2. dan > |
| Tomaž Pelko | |
 |
Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta. |
Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron
