Zvečer se je burja okrepila. Nad celino se je precej bliskalo, a ni nič prišlo niti blizu. Tule smo dobro skriti pred valom, veter pa vseeno dobro žvižga.
Zanimivo je, da burja v tem zalivu (vsaj včeraj in danes) piha s severa in ne s severovzhoda. Verjetno konfiguracija terena veter malo obrne. Kako je na privetrni strani otoka, ne vem, saj tja nisva šla, mora biti pa kar pestro. Zaprt je namreč most na Pag, nekatere trajektne linije zaradi vetra ne vozijo, na avtocesti pa so omejitve prometa. Tudi nekaj lokalnih cest je zaprtih. Nama tule ni hudega.
Zjutraj se zaliv izprazni in ostaneva skoraj sama. Vsem se nekam mudi. Ker imava danes v načrtu desant na Lošinj, se presidrava bližje obali. V taki burji se pozna vsak meter, ki ga imava manj za preveslati.
Bliža se najina obletnica poroke in Lili, ki se nikoli ne pusti presenetiti, gre raje na dobro večerjo že danes, ko je ravno na obali dobra birtija in je dobra priložnost. Kaj, če bova na obletnico v kakšni luknji brez gostilne?
In danes se je Artatore Janja izkazala za dobro izbiro. Moj jagenjček v omaki, s palačinkami s šparglji je bil vrhunski, njeni škampi v olivnem olju in vinu s polento pa tudi. Tudi sladice niso razočarale. Ker sva izbrala zgodnjo uro, sva imela v začetku celo gostilno samo zase. Potem sva skočila še do mini trgovinice. Ta je tako mini, da sva lahko kupila le pollitrsko mleko. No, Vrbničko žlahtino sva tudi dobila. Še dobro, da niso imeli tudi mini buteljk.
Veslanje nazaj je bilo dosti lažje. Malo zaveslaš in počakaš, da burja naredi večino dela.
Sicer pa, kaj se jaz delam pametnega. Tja in nazaj je tako ali tako veslala Lili. Po moji oceni tule piha do 20 vozlov, morda gredo močnejši sunki do 25. Vsekakor smo tule daleč od velebitskih 60 do 70 (napovedanih). Jutri naj bi se burja že malo unesla. Se je pa proti večeru resno shladilo. Še jaz sem si nataknil dolge hlače in dolge rokave. Seveda, kaj pa rineva na sever. Pa tako lepo so mi povedali, da bi moral iz Italije zaviti na desno, in ne na levo.
| < Artatore | Vognišća > |
| Tomaž Pelko | |
 |
Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta. |
Besedilo in fotografije: Tomaž in Lili Pelko, http://www.sailmala.com/heron
