Spalax 2 je zdaj varno privezan v Marini Batavia v Jakarti, glavnem mestu Indonezije, kjer bo ostal nekaj mesecev, dokler se veter ne obrne proti Singapurju in Langkawiju ob zahodni obali Malezije. Kot že rečeno, sem barko odjavil iz Indonezije že na Baliju, kar pomeni, da bi moral odpluti naravnost do Singapurja brez postanka v Indoneziji. Vendar sem se zaradi neugodnega vetra in pomanjkanja časa odločil, da barko za zdaj pustim v Jakarti.
Drugi dan po prihodu smo barko prestavili v notranjost marine na bolj varen privez. Potem so sledile formalnosti. Uradniku v pisarni marine sem predložil vse dokumente in zaprosil za privez za tri mesece. Že sem pričakoval, da me bo napotil na imigracijo, carino, karanteno in luško kapitanijo, da se znova prijavim v Indoneziji. Psihično sem se ves dan pripravljal na dvodnevno birokratsko kalvarijo v prometnem infarktu na ulicah Jakarte. Uradnik marine je vse dokumente fotokopiral in mi vrnil izvirnike. Potem me je samo obvestil, da bom dobil račun za prvi mesec priveza po elektronski pošti in mi predal ključ-kartico za vstop v marino. In s tem so bile formalnosti opravljene in birokratske zahteve zadovoljene, čeprav je bil po črki zakona Spalax 2 v Jakarti ilegalno.
Marino Batavio reklamirajo kot »evropsko marino«, ki izpolnjuje vse pogoje modernega navtičnega objekta. Po standardih EU bi bila to kvečjemu tretjerazredna marina, saj pontone že načenja rja, gorivo je treba pripeljati v kanistrih, vodo in elektriko pa je treba doplačati.
Marina Batavia (Batavia je kolonialno ime Jakarte) res ni po evropskih standardih, vendar je restavracija marine svetovnega formata. Povsod pološčen masivni parket, na vseh stenah lesen opaž z rezbarijami, svetila Tiffany, vitraži. Prostori restavracije v treh nadstropjih so prežeti s kolonialno patino. Nizozemski kolonialisti so res vedeli, kaj je udobje v tropih.
Mesečni privez dvanajstmetrskega katamarana stane 540 evrov, kar ne vključuje vode in elektrike. Na barko se bom vrnil enkrat julija, da jo špricnem do Lankgawina, kjer bom počakal do januarja, da zapihajo monsunski vetrovi za skok čez Indijski ocean preko Šrilanke in Maldivov.
| < Jakarta | Indonezija tako in drugače > |
| Knjige Marjana Golobiča o dosedanjih podvigih | |
 |
 |
| As Long As the Wind Blows
Potopis plovbe jadrnice Spalax in katamarana Spalax 2 od otoka Korfu v Grčiji do Nove Kaledonije. (knjiga je napisana v angleškem jeziku). |
Dokler se puter ne stopi
V svojem prvencu, Dokler se puter ne stopi, brez dlake na jeziku in z dobršno mero humorja opisuje svoje jadralske pustolovščine na Jadranu, Sredozemskem morju, Atlantiku in Karibih. |
| Marjan Golobič | |
 |
Marjan Golobič je že kot otrok večino svojega življenja preživel v tujini. Prve jadralske izkušnje je nabral v Britanski Kolumbiji. Jadraje ga je hitro zasvojilo. Po vrnitvi v Slovenijo se je pridružil Jadralnemu klubu Potepuh. Jadranje po Jadranu je bilo super, a njegove ambicije so bile na Karibih in Tihem oceanu. Leta 2009 se je z jadrnico Spalax udeležil regate ARC. Karibi so ga tako zasvojili, da se je odločil zamenjati jadrnico za katamaran, ki je dobil ime Spalax 2. Leta 2018 je izplul c Karibov in se podal na Tihi ocean. |
Besedilo in fotografije: Marjan Golobič
