V soboto zjutraj sem na Floresu kupil še nekaj hrane za na pot čez Atlantik ter nabavil tudi kit za zatesnitev oken in pete jambora, kjer sta dež in morje občasno še vedno našla špranje za kapljanje v notranjost barke.
Dopoldne se je na barko vkrcal Ivo, sredi dneva pa smo Zlati, Kseniji Nataši in Alešu pomahali v slovo, saj so odpotovali proti Ponta Delgadi in naprej proti domu.
Opoldne smo odvezali vrvi in iz laješkega pristanišča in v lepem vremenu z južnim vetrom odjadrali na Atlantik, proti severozahodu, proti Kanadi. Približno 1100 navtičnih milj je razdalja med Floresom in Novo Fundlandijo, za katero računam, da jo bomo prejadrali v dobrem tednu.
Napoved za prvo polovico poti je lepa, za drugo polovico poti pa malo bolj zapletena.
Prvi trije dnevi
Začetek prečkanja Atlantika nam je minil v idealnih vremenskih razmerah. Veter je prve tri dni večinoma pihal s hitrostjo med 12 in 20 vozli iz vzhodnih smeri, kar nam je omogočalo kar hitro jadranje z vetrom v bok jadrnice in v polkrmo. Prva dva dni so bili valovi visoki med 2 in 4 metre, tretji dan so se veter in valovi začeli umirjati.
Podnevi smo vsi večinoma v kokpitu in vsakdo po malem opreza po okolici barke, nočna dežurstva za krmilom pa smo si razdelili na tri ure, le jaz sem si dodelil privilegij, da dežuram zvečer in potem prevzamem še zadnjo nočno in jutranjo izmeno.
Morje se je včeraj dovolj umirilo, da sem lahko zatesnil puščajoče okno in jambor, jadranje pa je bilo dovolj umirjeno, da sem se končno na barki dovolj sprostil in sem lahko začel brati knjigo :). Nekaj skrbi mi trenutno povzroča le vremenska napoved za drugo polovico tedna, ko bomo morali jadrati skozi ciklon in nevihtno fronto. S tem problemom se bomo soočali predvsem v četrtek.
Zadnja četrtina
Prvo polovico poti čez Atlantik smo iz Gibraltarja prejadrali ob Pirenejskem polotoku ter nato preko Porto Santa do Azorskih otokov, sredi druge doslej od Azorov proti Kanadi pa trenutno jadramo v zares lepih razmerah s 15–20 vozli jugovzhodnika. Vreme nam je bilo vseh pet dni od odhoda s Floresa naklonjeno in vseskozi imamo veter iz vzhodnih smeri. Jadramo, skorajda kot da bi bili na območju pasatov. Še celo morski tok nam je tri dni tekel na zahod, danes pa se je žal obrnil. Le včeraj je bilo premalo vetra za resno jadranje in smo cel dan poslušali motor.
Dovolj je mirno, da lahko vsak dan še kaj postorim na barki in krajšam spisek opravil. Zdaj je na spisku od pomembnejših opravil ostalo le še popravilo zadnje navigacijske luči in montaža stopalk za plezanje na jambor. Na spisek sem na novo dodal še šivanje genove, saj se je začela parati sončna zaščita na spodnjem delu jadra.
Ta tri opravila bodo počakala vsaj do prihoda na Novo Kalendonijo čez tri dni.
Danes ponoči in jutri bo verjetno za »zabavo« poskrbela fronta, ki jo bomo glede na vremenske napovedi prečkali v naslednjih urah, za petek in soboto pa različni modeli kažejo precej različno vreme, od vzhodnika do brezvetrja in močnega zahodnika. Glede vremena bomo jutri bolj pametni 😊. Jutri do večera bomo prijadrali v območje hladnega Labradorskega toka in v zelo drugačne podnebne razmere.
| < Faial in Flores | Zadnja četrtina > |
| Knjige Mirana Tepeša o dosedanjih podvigih | ||
 |
 |
 |
| Proti soncu Naš legendarni skakalec in jadralec Miran Tepeš se je v začetku novembra vrnil s svojega drugega potovanja okoli sveta. Celotno pot je preplul v dveh etapah. Prva se je pričela v Izoli v letu 2010. Po spletu okoliščin se je popotovanje po svetu zasukalo drugače, kot je to sprva načrtoval, |
Z vetrom Mnogi jadralci, ki prvič objadrajo svet, po vrnitvi izjavijo, da so na poti našli samega sebe, Miran Tepeš pa ima bolj zanimiv odgovor: " Na poti nisem našel samega sebe, ker se tudi nisem iskal, sem pa zato videl veliko morja in nekaj zanimivih dežel." Na poti okoli sveta je preplul kar 26.541 navtičnih milj. |
Veliki trije Knjiga Veliki trije je že tretji jadralski potopis Mirana Tepeša. V njej je opisano jadranje mimo znamenitih treh južnih rtov: rta Horn, rta Leeuwin in Rta dobrega upanja, jadranje čez južni Pacifik od Francoske Polinezije do Čila, jadranje do in okoli Avstralije ter Tasmanije in samostojno jadranje čez Indijski ocean. |
| Miran Tepeš | |
 |
Miran Tepeš bo letos poskusil izpeljati podvig, ki ga je do sedaj uspelo izvesti le redkim jadralcem na svetu. Iz Atlantika namerava zapluti v Tihi ocean skozi prehod imenovan Severozahodni prehod. Prehod je plovna pot skozi Arktični ocean vzdolž obale Severne Amerike. Prehod je večino leta zamrznjen in ga je možno prepluti le v redkih poletnih obdobjih, ko se arktični led stopi oziroma pomakne dovolj severno, da je plovba možna. |
Besedilo in fotografije: Miran Tepeš
