Prvo polovico poti čez Atlantik smo iz Gibraltarja prejadrali ob Pirenejskem polotoku ter nato preko Porto Santa do Azorskih otokov, sredi druge doslej od Azorov proti Kanadi pa trenutno jadramo v zares lepih razmerah s 15 do 20 vozli jugovzhodnika. Vreme nam je bilo vseh pet dni od odhoda s Floresa naklonjeno in vseskozi imamo veter iz vzhodnih smeri. Jadramo skorajda, kot da bi bili na območju pasatov. Še celo morski tok nam je tri dni tekel na zahod, danes pa se je žal obrnil. Le včeraj je bilo premalo vetra za resno jadranje in smo cel dan poslušali motor.
Dovolj je mirno, da lahko vsak dan še kaj postorim na barki in krajšam spisek opravil. Zdaj je na spisku od pomembnejših opravil ostalo le še popravilo zadnje navigacijske luči in montaža stopalk za plezanje na jambor. Na spisek sem na novo dodal še šivanje genove, saj se je začela parati sončna zaščita na spodnjem delu jadra.
Ta tri opravila bodo počakala vsaj do prihoda na Novo Kalendonijo čez tri dni.
Danes ponoči in jutri bo verjetno za »zabavo« poskrbela fronta, ki jo bomo glede na vremenske napovedi prečkali v prihodnjih urah, za petek in soboto pa različni modeli kažejo precej različno vreme, od vzhodnika do brezvetrja in močnega zahodnika. Glede vremena bomo jutri bolj pametni 😊. Jutri do večera bomo prijadrali v območje hladnega Labradorskega toka in v zelo drugačne podnebne razmere.
Hladno morje
Ponoči smo zapustili topli del severnega Atlantika, kjer smo zadnje dni jadrali čez topli Zalivski tok, ki tukaj teče iz Karibskega morja proti severni Evropi.
Zajadrali smo v območje Labradorskega toka in v nekaj urah sta se ozračje in morje ohladila za več kot deset stopinj. Svoje je dodala še deževna fronta, ki nas je krepko namakala celo noč, zjutraj pa nas je v svoj objem sprejela še gosta megla. Trije pari oči so buljili v gosto sivino pred premcem Skokice, potem pa sem zaradi varnosti raje vključil še radar.
Prijadrali smo v območje ledenih gora. Glede na zadnjo karto ledu imamo sicer še kakšnih sto milj do kvadranta, kjer naj bi že bile ledene gore, a previdnost ne bo odveč. Kakšnih dvesto milj južneje je svoj zadnji pristan na dnu morja našel Titanik.
Poleg radarja sem ponoči na barki vključil tudi ogrevanje, da bo naše potovanje vendarle bolj prijazno 😊. S prvim resnim preizkusom novega ogrevanja in s temperaturo v notranjosti barke sem zadovoljen.
Ponoči sem med plohami ugotovil, da zatesnitev jambora ni bila uspešna, saj je deževnica ob jamboru še vedno kapljala na tla salona. Spisek opravil za St. John’s je spet daljši še za eno vrstico ☹.
Še včeraj popoldne smo jadrali v prijaznih 17 stopinjah Celzija in bili oblečeni v kratka poletna oblačila, od danes naprej so na barki v modi tople jesenske obleke. Zadnja dva dni smo vseskozi metuljčkali s krmnim vetrom, zjutraj pa smo morali pospraviti jadra, saj je veter zelo oslabel in so jadra v treh vozlih vetra na oceanskih valovih le nemočno in glasno opletala na jamboru.
Dopoldne smo premotorirali skozi pas brezvetrja in popoldne prišli do krepkega zahodnika, ki nad nas pošilja nasprotne valove in nas upočasnjuje ter usmerja stran od direktne poti proti Novi Fundlandiji. Upam, da bodo vremenske napovedi držale in bo zahodnik zvečer vendarle dobil bolj južno smer.
| < Čez Atlantik | Še 100 nmi do Kanade > |
| Knjige Mirana Tepeša o dosedanjih podvigih | ||
 |
 |
 |
| Proti soncu Naš legendarni skakalec in jadralec Miran Tepeš se je v začetku novembra vrnil s svojega drugega potovanja okoli sveta. Celotno pot je preplul v dveh etapah. Prva se je pričela v Izoli v letu 2010. Po spletu okoliščin se je popotovanje po svetu zasukalo drugače, kot je to sprva načrtoval, |
Z vetrom Mnogi jadralci, ki prvič objadrajo svet, po vrnitvi izjavijo, da so na poti našli samega sebe, Miran Tepeš pa ima bolj zanimiv odgovor: " Na poti nisem našel samega sebe, ker se tudi nisem iskal, sem pa zato videl veliko morja in nekaj zanimivih dežel." Na poti okoli sveta je preplul kar 26.541 navtičnih milj. |
Veliki trije Knjiga Veliki trije je že tretji jadralski potopis Mirana Tepeša. V njej je opisano jadranje mimo znamenitih treh južnih rtov: rta Horn, rta Leeuwin in Rta dobrega upanja, jadranje čez južni Pacifik od Francoske Polinezije do Čila, jadranje do in okoli Avstralije ter Tasmanije in samostojno jadranje čez Indijski ocean. |
| Miran Tepeš | |
 |
Miran Tepeš bo letos poskusil izpeljati podvig, ki ga je do sedaj uspelo izvesti le redkim jadralcem na svetu. Iz Atlantika namerava zapluti v Tihi ocean skozi prehod imenovan Severozahodni prehod. Prehod je plovna pot skozi Arktični ocean vzdolž obale Severne Amerike. Prehod je večino leta zamrznjen in ga je možno prepluti le v redkih poletnih obdobjih, ko se arktični led stopi oziroma pomakne dovolj severno, da je plovba možna. |
Besedilo in fotografije: Miran Tepeš
