Veter se ni držal vremenske napovedi in severnik je v sredo zjutraj še pihal, vendar se mi je zdelo, da smo že predolgo v pristanišču in smo s prvo jutranjo svetlobo odpluli na pot. Prvih nekaj ur po odhodu iz zaliva smo motorirali proti petnajstim vozlom severnika in proti zajetnim valovom, ki jih je za seboj pustil odhajajoči ciklon. Tako ali tako je bilo treba z motorjem napolniti akumulatorje na barki, ker v pristanišču nismo imeli električnega priključka in smo akumulatorje s svojimi računalniki in telefoni dodobra izpraznili.
Dopoldne je veter oslabel, napovedani južni veter pa je zamujal, zato sem se po tridesetih miljah odločil za postanek v zanimivi ribiški vasi Bay de Verde na drugi strani zaliva Conception, da smo si malo pretegnili noge in pomirili želodce.
Lučica je z valobrani dobro zaščitena pred oceanskimi valovi, rastje po hribih v zaledju pa z mahovi in lišaji bolj spominja na tundro, kot na zmerne geografske širine.
Popoldne smo s sramežljivim južnim vetrom čez zaliv Trinity odjadrali proti naslednjemu polotoku, ki je bil prav tako oddaljen dobrih trideset milj. Malo smo jadrali, malo motorirali, žal pa se je nad morje spustila plast megle, ki nam je zastirala pogled na okolico, le sonce je od zgoraj našlo pot do Skokice in nas grelo v šotoru nad kokpitom 😊.
Za nočni postanek sem izbral zaprt zaliv Catalina, v katerega smo skozi meglo našli prehod predvsem s pomočjo Navionicsovih elektronskih navtičnih kart na tablici. Slalomirali smo med svetilniki, postavljenimi nad plitvinami, ko pa smo prišli do luke, se je zjasnilo in pred nami je bilo polno ob pomole privezanih ribiških bark.
Našli smo prost privez ob pomolu med ribiškimi ladjami in z luškim kapitanom sem se dogovoril, da lahko ob pomolu prenočimo. Cena priveza je bila tukaj podobna kot v St. Johnsu, 20 kanadskih dolarjev na noč.
Promet v ribiški luki je bil cel večer zelo živahen, saj je v njej prevzemna točka za odkup rakov in ribiške ladje so v pristanišče prihajale, iztovarjale kasete z raki, ki so jih potem pregledali, stehtali, obložili z ledom, pretovorili v večje kontejnerje in z viličarji sproti natovarjali na tovornjake.
Po mirni noči na privezu smo v jutranjem mraku izpluli iz pristanišča. Megla je preko noči izginila in morje se je umirilo. Iz morja je pri rtu Bonavista pokukalo sonce in osvetlilo ledene gore, ki jih Labradorski tok s seboj počasi nosi s severa. Naredili smo malo daljši ovinek okoli rta, da smo si lahko ledene lepotice ogledali bolj od blizu in jih seveda pofotkali.
Kmalu za rtom se nam je zjutraj pridružil južni veter, s katerim metuljčkamo čez šestdeset milj široki zaliv Bonavista.
< St. John’s | Nova Fundlandija > |
Miran Tepeš | |
Miran Tepeš bo letos poskusil izpeljati podvig, ki ga je do sedaj uspelo izvesti le redkim jadralcem na svetu. Iz Atlantika namerava zapluti v Tihi ocean skozi prehod imenovan Severozahodni prehod. Prehod je plovna pot skozi Arktični ocean vzdolž obale Severne Amerike. Prehod je večino leta zamrznjen in ga je možno prepluti le v redkih poletnih obdobjih, ko se arktični led stopi oziroma pomakne dovolj severno, da je plovba možna. |
Besedilo in fotografije: Miran Tepeš