Hladno in deževno vreme ni vabilo na sprehod po glavnem mestu kanadske province Nova Fundlandija in Labrador, toda barka je privezana ob obalo in spodobi se vsaj malo pretegniti noge. Osrednji del pristaniškega mesta sem si ogledal že v soboto, v nedeljo pa sem se odločil za malo daljši sprehod do nakupovalnega središča Avalon na obrobju mesta. Kupiti sem želel armafleks blazino, da jo bom kot toplotno izolacijo nalepil na sprednjo steno sprednje kabine. Med spanjem na postelji v sprednji kabini me je pogosto zeblo v noge, ker ta stena ni izolirana, prtljažni prostor ob sidru pa je hladen in zato je hladna tudi stena, na katero naslanjam noge na koncu postelje. Po skoraj uri hoda sem našel trgovino in ustrezno blazino v njej. V sosednjih trgovinah sem pogledal še za pohodniške čevlje, ki jih prav tako potrebujem za sprehode po mokri naravi, a je bila izbira prevelika in se nisem mogel odločiti za nakup. Imel bom razlog za še en sprehod 😊.
Nazaj grede, ko je začelo malo bolj deževati, sem si v restavraciji ob cesti privoščil kurji burger, potem sem na barki skrojil armafleks in ga nalepil na steno, zvečer sta se na barko vrnila Gregor in Ivo, ogledali smo si film in nedelje je bilo konec.
Vremenska napoved kaže, da bomo v St. John’su do torka zvečer oziroma do srede zjutraj, ko se veter s severnika začne obračati na južni veter.
St. John’s v času jadrnic.
V ponedeljek sem se v bližnji restavraciji ob obali dogovoril, da pri njih lahko dobimo vodo za v tanke na barki in z Ivom sva takoj od pipe čez cesto do barke potegnila cevi in z vodo napolnila tanke. Pri tem sva bila tako temeljita, da sva z vodo preko oddušnika namočila še prtljažni prostor in je voda kapljala na izpušno cev grelca, da je nastajala para, ki se je kadila izpod pokrova prtljažnega prostora.
Vsa ta presežna voda se je iz prtljažnika pretočila pod tla salona in jo je bilo treba pobrisati.
Popoldne se je na barko vkrcal tudi Robert, še četrti član posadke za jadranje do Grenlandije in ker je končno prenehalo deževati, sva šla na pohod do starih topniških položajev na hribu nad vhodom v zaliv, od koder je lep razgled na mesto, okolico in ocean.
Torek, dan skorajda brez dežja, smo napolnili s pripravami na odhod proti severu. Napolnili smo tanke za nafto in vodo na barki ter napolnili omare s hrano. Suh dan smo izkoristili še za zadnje potepe po mestu in okolici.
Vremenska napoved za sredo kaže, da bo severnik postopoma oslabel, torej je že čas, da spet odrinemo na pot.
| < Še 100 nmi do Kanade | Pot na sever > |
| Knjige Mirana Tepeša o dosedanjih podvigih | ||
 |
 |
 |
| Proti soncu Naš legendarni skakalec in jadralec Miran Tepeš se je v začetku novembra vrnil s svojega drugega potovanja okoli sveta. Celotno pot je preplul v dveh etapah. Prva se je pričela v Izoli v letu 2010. Po spletu okoliščin se je popotovanje po svetu zasukalo drugače, kot je to sprva načrtoval, |
Z vetrom Mnogi jadralci, ki prvič objadrajo svet, po vrnitvi izjavijo, da so na poti našli samega sebe, Miran Tepeš pa ima bolj zanimiv odgovor: " Na poti nisem našel samega sebe, ker se tudi nisem iskal, sem pa zato videl veliko morja in nekaj zanimivih dežel." Na poti okoli sveta je preplul kar 26.541 navtičnih milj. |
Veliki trije Knjiga Veliki trije je že tretji jadralski potopis Mirana Tepeša. V njej je opisano jadranje mimo znamenitih treh južnih rtov: rta Horn, rta Leeuwin in Rta dobrega upanja, jadranje čez južni Pacifik od Francoske Polinezije do Čila, jadranje do in okoli Avstralije ter Tasmanije in samostojno jadranje čez Indijski ocean. |
| Miran Tepeš | |
 |
Miran Tepeš bo letos poskusil izpeljati podvig, ki ga je do sedaj uspelo izvesti le redkim jadralcem na svetu. Iz Atlantika namerava zapluti v Tihi ocean skozi prehod imenovan Severozahodni prehod. Prehod je plovna pot skozi Arktični ocean vzdolž obale Severne Amerike. Prehod je večino leta zamrznjen in ga je možno prepluti le v redkih poletnih obdobjih, ko se arktični led stopi oziroma pomakne dovolj severno, da je plovba možna. |
Besedilo in fotografije: Miran Tepeš
